Ljubezni kes.
Jos. W.
Osorno sem te bil nekoč
V veseli druščini zavrnil —
In morda sem ti v dolgo noč
Življenja kratki dan zagrnil.
Odhoda je napočil dan
In brez slovesa naju ločil ;
Zakaj pač nisem ti skesan :
»Odpusti mi« tedaj naročil.
V puščobi tujega sveta
Bilo je prvo mojih pisem
Poslano tebi od srca :
Tako hudo jaz mislil nisem,   l
Željno sem čakal dan za dnem
Glasu od tebe ali lista —
Kako sem čakal — sam le vem
Zastonj ! Nikdar dospela nista. -
In zdaj — ! Spomin namé tišči
Besed nekdanjih, kakor mora, ^
In zdaj miru mi ne deli
Xi temni mrak ni svetla zora.
Xekoč v življenju pred teboj
Besede trde sem izrekel.
Ob, ne sluteč, da govor moj
Tako globoko te bo spekel.
A dobro slutim zdaj trpeč.
Odkar sem naglo te izgubil,
* Kako sem ljubil te — in več —
Kako tvoj duh je mene ljubil.
Anton Medved.