29. in 30. november 2024 Alma Mater Europaea ‒ ECM Lendavska ulica 9, Murska Sobota 1 Uvodnik DOLGOST ŽIVLJENJA V POMURJU Povprečno v Pomurju živimo manj časa od slovenskega povprečja. Marsikdo bi nas ob tem podatku želel potolažiti, da pa je tukaj življenje toliko boljše. Naš cilj mora biti, da bo življenje pri nas ostalo boljše, vendar postalo tudi enako dolgo kot drugod. Namen plenuma letošnje konference, z naslovom Pričakovana življenjska doba v Pomurju, je detektirati najpomembnejše razloge za krajšo pričakovano življenjsko dobo v Pomurju in najti možne ukrepe za njeno podaljšanje. Razlogov za to je zagotovo več, kot npr. epidemiološko breme, tveganja zaradi življenjskega sloga, socialno-ekonomski položaj, okoljski dejavniki in podobno. Na nekatere dejavnike lahko Pomurci vplivamo sami, pri ostalih pa ne bo šlo brez sodelovanja in podpore države. Da živimo manj časa je dejstvo, na katerega moramo opozarjati in mi v Pomurju začeti z ukrepi za izboljšanje, kot so npr. preventivni programi, javnozdravstvene pobude za zmanjšanje zdravstvenih neenakosti, primerih dobrih praks in podobno. Na plenum smo zato povabili do zdaj najširši krog strokovnjakov iz različnih področij, da skupaj opredelimo strategije za izboljšanje kakovosti življenja in podaljšanje življenjske dobe v pokrajini z vključevanjem lokalnih skupnosti, poznavalcev, strokovnjakov in odločevalcev. Čeprav je Državni zbor že pred dvema letoma sprejel zakon o Pomurski akademsko-znanstveni uniji, tudi to konferenco organiziramo preko združenja PAZU, in posledično tudi brez finančne podpore. Če smo jih »na etični pogon« organizirali že dosedanjih enaindvajset, bomo tudi dvaindvajseto. Žal pa s takim odnosom država ne podaljšuje pričakovane življenjske dobe v Pomurju. Zakon o PAZU-ju je edini pri nas sprejeti zakon, ki se niti ni začel izvajati, zato se marsikdo težko znebi občutka, da gre za namerno nagajanje vlade. Žal se nekateri ne zavedajo, da s tem ne nagajajo Pomurski akademiji, ampak celotnemu Pomurju, kot so na svetu regije izpostavili tudi župani. Plenumu bodo sledila predavanja članic in članov PAZU-ja, ki ga bomo prvi dan zaključili z nastopnimi predavanji novih članov, katerim izrekam iskrene čestitke in dobrodošlico. Na letošnji konferenci sodeluje 34 članov in članic s svojimi predavanji, skupaj jih je do zdaj bilo 135 predavateljev, in sicer s kar 662 predavanji. Predavanja ob udeležencih nestrpno pričakuje tudi širša strokovna in zainteresirana javnost, ki jo dosežemo preko člankov, tako strokovnih kot izvirnih znanstvenih, in sicer z objavami člankov v naših revijah. Letos smo drugič zapored deležni tudi sofinanciranja s strani ARIS-a. To nam je olajšalo pripravo revij, hkrati pa potrjuje njihovo mednarodno umeščenost v baze revij. Na tem mestu zato iskrena hvala pom. akad. dr. Petri Cajnko, ki je s svojo vztrajnostjo najbolj zaslužna za ta uspeh. Lepa hvala vsem, ki nam pomagate in nam omogočate, da konferenca živi in PAZU deluje še bolj številčno in s še večjo intenziteto. Zahvaljujem se: Mestni občini Murska Sobota za pomoč in pokroviteljstvo Akademskemu plesu, ekipi Idea TV za tehnično pomoč in tradicionalne oddaje Po sledeh napredka in vsem članicam in članom PAZU-ja za ustvarjanje edinstvene in prijateljske akademske skupnosti. pom. akad. dr. Mitja Slavinec predsednik PAZU 2 Kazalo UVODNIK .......................................................................................................................................................................... 2 1. STRES, TESNOBA IN PANIČNI NAPADI – RAZUMEVANJE, VPLIVI IN PRISTOPI ZA OBVLADOVANJE ................................. 6 2. KONKURENČNA (NE)SPOSOBNOST IN INOVATIVNOST EU V LUČI POROČILA MARIA DRAGIHA ZA EK ........................... 6 3. PRAVICA DO ODKLOPA ................................................................................................................................................... 7 4. SODELOVANJE NARODNIH MANJŠIN NA MADŽARSKEM PRI DELOVANJU PARLAMENTA – PRIMER SLOVENCEV NA MADŽARSKEM ................................................................................................................................................................. 7 5. REGENERACIJA PRI PLAŠČARJU CIONA ............................................................................................................................ 8 6. DEMENCA - ODKRIVANJE DRUŽINSKIH SKRIVNOSTI S POMOČJO ZGODB ....................................................................... 8 7. MLETJE KAVE – KLJUČNI PROCES ZA PRIPRAVO KAKOVOSTNE KAVE .............................................................................. 9 8. VESOLJSKO VREME MED OBDOBJI BREZ SONČEVE AKTIVNOSTI ..................................................................................... 9 9. ŠTUDIJA VSEBNOST TEŽKIH KOVIN V TLEH IN IZBRANIH PRIDELKIH V POMURJU ......................................................... 10 10. PRIMER OBLIKOVANJA EMBALAŽE PRILAGOJENE SLABOVIDNIM ................................................................................. 11 11. SIMULACIJE DINAMIČNIH ODZIVOV ELEKTROMOTORSKIH POGONOV S TRIFAZNIMI ASINHRONSKIMI ELEKTROMOTORJI .......................................................................................................................................................... 11 12. VETER IN SONCE STA ZASTONJ; ALI?.............................................................................................................................. 12 13. VPLIV KOMPLEKSNIH INTERAKCIJ NA RAZVOJ SODELOVANJA V IGRI JAVNIH DOBRIN ................................................. 12 14. DIFUZNI MEDZVEZDNI PASOVI ...................................................................................................................................... 13 15. APLIKACIJA MATEMATIČNIH IN RAČUNALNIŠKIH METOD V ZNANOSTI O MATERIALIH ............................................... 13 16. ALI NASILJE V DRUŽINI V POMURJU SPREMINJA SVOJE OBLIKE? .................................................................................. 14 17. NOVEJŠI RAZVOJ RODNOSTI PO REDU ROJSTVA V SLOVENIJI ....................................................................................... 14 18. OB OBLETNICI FORMIRANJA IN DELOVANJA PREKMURSKE BRIGADE LETA 1945 ......................................................... 15 19. STOLETJE POMURSKEGA AKADEMIKA DR. VLADIMIRJA KOSA (1924-1922) .................................................................. 16 20. JAVNO SPOROČANJE S STALIŠČA KRŠENJA JEZIKOVNIH IN DRUŽBENIH NORM DANES ................................................ 16 21. RAZISKOVANJE LEDINSKIH IMEN V SLOVENSKEM PORABJU NA MADŽARSKEM ........................................................... 17 22. NAPAD NEMČIJE NA GORNJO RADGONO 6. APRILA 1941 ............................................................................................. 17 23. OB KLEKLOVEM LETU 2024. KDO JE BIL JOŽEF KLEKL ST. ............................................................................................... 18 24. SPREMEMBE V MIGRACIJSKEM GIBANJU PO LETU 2008 V SLOVENIJI IN NJENIH REGIJAH S POSEBNIM POUDARKOM NA POMURJU: RAST IZSELJEVANJA DRŽAVLJANOV IN PRISELJEVANJA TUJCEV ............................................................ 18 25. PREVENTIVA PRED RAKOM JAJČNIKOV: SEDANJOST IN PRIHODNOST .......................................................................... 19 26. VPLIV POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI NA KARAKTERISTIKE PRIDELKA JABLAN: KAKO POMEMBNO JE, KJE SEM DOMA IN KAKO SE PIŠEM? ........................................................................................................................................................ 20 27. RAZISKOVALNO DELO V POMURJU V OKVIRU JAVNEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA .................................................. 20 28. UMETNA INTELIGENCA V IZOBRAŽEVANJU: NAPREDEK, POTENCIAL IN IZZIVI ............................................................. 21 29. TOPLOTNA IZOLACIJA POSODE ZA REGENERACIJO TELESA PO TRENINGU IZ TRISLOJNE PLASTIKE .............................. 21 SEZNAM ČLANIC IN ČLANOV PAZU NA DAN 13.11.2024 ............................................................................................... 22 3 4 5 STRES, TESNOBA IN PANIČNI NAPADI – RAZUMEVANJE, VPLIVI IN pom. akad. dr. PRISTOPI ZA OBVLADOVANJE Petra Cajnko POVZETEK > Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM Stresne in anksiozne motnje so v sodobni družbi vse pogostejše, kar predstavlja resen izziv za posameznike in družbo kot celoto. Namen tega prispevka je podrobneje preučiti stres, tesnobo in panične napade, njihove značilnosti, fiziološke odzive ter vpliv na človeške kognitivne funkcije, čustveno stanje in telesno zdravje. Še posebej so raziskani vplivi teh motenj na živčni sistem in hormonske spremembe. Prispevek vključuje tudi pregled raziskovalnih metod, ki so bile uporabljene pri proučevanju teh stanj, vključno s psihološkimi testi in slikanjem možganov, ter analizo ključnih študij na tem področju. V praktičnem delu so obravnavani različni pristopi za obvladovanje stresnih, anksioznih in paničnih stanj, kot so kognitivno-vedenjske terapije, meditacija, dihalne vaje in farmakološki pristopi. Zaključek prispevka poudarja pomen celostnega pristopa pri obravnavi teh motenj ter spodbuja nadaljnje raziskave in preventivne ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje vpliva teh stanj na posameznike in družbo. KLJUČNE BESEDE: stres, tesnoba, panični napadi, fiziološki odzivi, kognitivno-vedenjska terapija. KONKURENČNA (NE)SPOSOBNOST IN INOVATIVNOST EU V LUČI pom. akad. dr. POROČILA MARIA DRAGIHA ZA EK Florian de Margan POVZETEK > Symbios Funding & Consulting EU bi se morala razogljičenja lotiti drugače, kot samo z nekaterimi nesmiselnimi direktivami, rešitve bi morala ponuditi ne le z regulacijo ampak z razumem. To ne pomeni, da ne zmanjšujemo izpustov, ampak da to počnemo racionalno, učinkovito in jedrnato, ne pa s topovi. Z globalnega vidika so nove tehnologije, ki se razvijajo v EU so stroškovno izredno drage. Glede stroškov dela, predpisov in mineralnih virov, ki jih ima EU malo in primerjava z dinamično Indijo, ZDA ali celo Kitajsko je proti EU, ki je prenormirana je popolnoma nekonkurenčna le ta stagnira. Zaostajamo v globalnem razvoju ne samo za ZDA, strah pred kitajsko industrijsko ekspanzijo moramo zeleno usmerjeno EU prisiliti preko EP, da bi nujno morala in to nemudoma ponovno oceniti svoje prioritete. Kaj se bo torej zgodilo z Dragijevim načrtom? V tako ambiciozni obliki, kot je bila predstavljen a strategija konkurenčne sposobnosti EU do bodočnosti, zagotovo ne bo uresničena. KLJUČNE BESEDE: Draghi, konkurenčnost in inovativnost EU. 6 PRAVICA DO ODKLOPA pom. akad. dr. POVZETEK Darja S pomočjo mobilnih informacijsko komunikacijskih naprav (mobilni telefon, Senčur Peček prenosni in tablični računalnik) lahko delavci delo opravljajo kjerkoli in kadarkoli. To omogoča večjo prožnost pri organizaciji dela in lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja delavcev. Hkrati pa raziskave kažejo, da so mnogi delavci > Pravna fakulteta UM zaradi tega stalno dosegljivi za delodajalce in pogosto delajo več kot polni delovni čas, zato jim je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito. Odraz tega je razvoj t.i. pravice do odklopa, ki je bila uvedena tudi v slovensko delovno zakonodajo. Določba 142.a člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalcem nalaga, da zagotovi ukrepe, s katerimi bo delavcem omogočeno, da v času izrabe počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela (kot so letni dopust, bolniška odsotnost in druge) ne bo na razpolago delodajalcu. Ukrepi, s katerimi se zagotovi pravica do odklopa se konkretno opredelijo s kolektivno pogodbo oziroma jih (če delavci niso člani sindikata) opredeli delodajalec s splošnim aktom. V prispevku bo obravnavan pojem pravice do odklopa, kot izhaja iz slovenske pravne ureditve in njen pomen, obravnavani pa bodo tudi dokumenti Evropske unije v zvezi s pravico do odklopa in primeri dobrih praks iz drugih evropskih držav. KLJUČNE BESEDE: pravica do odklopa, delovni čas, počitek, digitalizacija, novela ZDR-1D. SODELOVANJE NARODNIH MANJŠIN NA MADŽARSKEM PRI DELOVANJU PARLAMENTA – PRIMER SLOVENCEV NA pom. akad. dr. MADŽARSKEM Attila Kovács > Inštitut za narodnostna POVZETEK vprašanja Za razliko od Slovenije, kjer pravno ureditev, ki se nanaša na narodnostni skupnosti, najdemo v različnih zakonih in področnih predpisih, na Madžarskem pravice narodnosti ureja en sam pravni akt, in sicer Zakon št. CLXXIX iz leta 2011 o pravicah narodnosti (2011. évi CLXXIX. A nemzetiségek jogairól). Krovni narodnostni zakon, ki je bil sprejet decembra 2011, ureja pravni položaj trinajstih uradno priznanih narodnosti na Madžarskem in spada med t. i. ustavne zakone (Sarkalatos törvény), kar pomeni, da je za sprejem (spremembo) tega zakona potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Slovenci na Madžarskem so sicer najmanj številčna narodnost, a se je njihovo število leta 2022 v primerjavi s prejšnjim popisom leta 2011 bistveno povečalo (z 2.820 na 3.965). Večina pripadnikov slovenske narodnosti živi dokaj strnjeno v zahodnem delu Madžarske, v Železni županiji, na avtohtonem poselitvenem območju Slovencev na Madžarskem v Porabju in v mestu Monošter. Zakon št. CLXXIX iz leta 2011 o pravicah narodnosti vsebuje dvanajst poglavij, ki urejajo temeljne individualne in kolektivne pravice narodnosti, njihovo sodelovanje pri delovanju parlamenta, ustanavljanje narodnostnih samouprav in pogoje njihovega delovanja ter pravice 7 do izobraževanja, kulture in medijev. Poglavje IV.A ureja zastopstvo narodnosti v parlamentu. Slednje je urejeno tako, da je zagotovljena funkcija parlamentarnega zagovornika narodnosti oz. je omogočen olajšan (prednostni ali preferenčni) način izvolitve poslanca narodnosti v madžarski parlament. Narodnosti na Madžarskem od leta 2014 sodelujejo pri delu parlamenta, slovensko skupnost že tretji mandat zapored (2022–2026) kot zagovornica zastopa Erika Köles Kiss. KLJUČNE BESEDE: parlamentarne volitve na Madžarskem, Zakon št. CLXXIX iz leta 2011 o pravicah narodnosti, narodne skupnosti na Madžarskem, Slovenci na Madžarskem, zagovornica Slovencev na Madžarskem v parlamentu, Erika Köleš Kiss. REGENERACIJA PRI PLAŠČARJU CIONA pom. akad. dr. POVZETEK Špela Gorički1, Ciona intestinalis je plaščar (poddeblo Tunicata, deblo strunarji/Chordata), ki je William Jeffery2 spoznan za enega najbližjih živečih sorodnikov vretenčarjev. Vendar pa ima Ciona v osupljivem nasprotju z večino vretenčarjev, ki kažejo omejene sposobnosti regeneracije, močne regenerativne sposobnosti. Na primer: strukture, > 1 Scriptorium biologorum – Biološka odstranjene iz distalnega dela telesa, kot sta sifon (prebavna odprtina) in možgani, pisarna d.o.o., Nikole Tesla 6, Murska se lahko popolnoma regenerirajo iz preostalega proksimalnega dela telesa v le Sobota nekaj tednih. Preučevali smo nekatere celične in molekularne mehanizme, ki sodelujejo pri regeneraciji distalnih delov telesa. Odstranitev distalnih struktur > 2 University of Maryland, Department sproži celično smrt (apoptozo) na mestu rane in pošlje signal rastnega faktorja of Biology, College Park MD, ZDA Wnt v škržno košaro – dihalni in prehranjevalni organ, ki se nahaja v proksimalnem delu telesa. Matične celice v škržni košari se aktivirajo za delitev in pošiljanje migratornih matičnih celic na mesto rane, kjer se diferencirajo v regenerirajoča distalna tkiva in organe. Distalna regeneracija zahteva izražanje številnih genov, vključno s hsp70, ki je nujen za pravilno zvijanje proteinov, in genov, vključenih v signalno pot Delta-Notch, ki usmerja diferenciacijo v obnavljajočih se tkivih. Zanimivo je, da je regeneracija pri Cioni asimetrična: proksimalne strukture lahko regenerirajo distalne strukture, distalne strukture pa ne morejo regenerirati proksimalnih struktur. Trenutno raziskujemo osnove za asimetrično regeneracijo, pri čemer smo predpostavili vlogo asimetrične celične smrti in neznane proksimalne komponente, imenovane "X". Namen prihodnjih študij o regeneraciji pri Cioni je pojasniti, zakaj je večina vretenčarjev izgubila sposobnost regeneracije in razviti načrt za obnovitev te sposobnosti. KLJUČNE BESEDE: regeneracija, matične celice, signalizacija Wnt, Delta-Notch pot, asimetrična regeneracija. pom. akad. dr. DEMENCA - ODKRIVANJE DRUŽINSKIH SKRIVNOSTI S POMOČJO Zdenka ZGODB Čebašek-Travnik1, POVZETEK Saša Novak2 Nevrokognitivne motnje, med katere štejemo tudi različne vrste demenc, > 1 Združenje Spominčica postajajo vedno večja težava za osebe z demenco, njihove družine in celotno > 2 Znanost na cesti, Zavod za 8 promocijo znanosti, Ljubljana družbo. Ker še vedno ni na razpolago učinkovitih zdravil, so v ospredju druge, nefarmakološke oblike pomoči, ki jih potrebujejo tako bolniki, kot njihovi bližnji, ki skrbijo zanje. Poleg dobro prepoznavnega delovanja Združenja Spominčica, pomoč izvajajo tudi druga društva in zavodi, med njimi zavod Znanost na cesti (ZnC), ki predstavlja most med znanostjo in družbo. Okrogla miza ZnC o prepoznavanju demence je spodbudila literarni natečaj Od solz do smeha z demenco, ta pa nastanek knjige, sestavljene iz več deset zgodb o demenci. Vsaka zgodba je opremljena s strokovnim komentarjem – kar bo bralcem omogočalo boljše razumevanje literarnih besedil in hkrati bolezenskih znakov demence. Knjiga se bo vključevala v širši kontekst narativne medicine, ki se uveljavlja kot stroka s svojimi kompetencami, katerih se je treba naučiti, da bi jih lahko uporabili pri zdravniškem delu in katere lastnost je sposobnost prepoznati, absorbirati, presnoviti, interpretirati in biti ganjen zaradi zgodb o bolezni. Tako zgodbe o demenci lahko predstavljajo most med znanostjo in družbo, most, ki združuje paciente in njihove bližnje na eni strani in zdravstveno osebje ter oskrbovalce oseb z demenco na drugi. KLJUČNE BESEDE: demence, zgodbe, narativna medicina. pom. akad. dr. Samo Smrke MLETJE KAVE – KLJUČNI PROCES ZA PRIPRAVO KAKOVOSTNE KAVE > Zuriška Univerza za uporabne znanosti, Inštitut za kemijo in biotehnologijo, Švica POVZETEK Študije o pripravi kave se večinoma osredotočajo na praženje in ekstrakcijo kave. O mletju se govori manj, v opisu metod se pogosto omenja le, ali je mletje fino ali grobo, redkeje pa so velikosti delcev opredeljene s številčnimi vrednostmi povprečne velikosti delcev mlete kave. Tudi v praksi je za mlinčke za kavo manj zanimanja kot za aparate za ekstrakcijo (npr. espresso aparat), kar vodi v manjše naložbe v razvoj tehnologij mletja v industriji. Predavanje bo predstavilo izzive mletja kave, kakšna je distribucija velikosti delcev mlete kave ter rezultate študije, ki kažejo, da na kakovost pripravljenega espresso napitka vpliva ne le povprečna velikost delcev, temveč tudi sama distribucija velikosti delcev pražene kave. KLJUČNE BESEDE: mletje kave, distribucija delcev, kakovost espressa, ekstrakcija, tehnologija mletja. VESOLJSKO VREME MED OBDOBJI BREZ SONČEVE AKTIVNOSTI pom. akad. dr. Primož Kajdič POVZETEK > Geofizikalni inštitut, Oddelek Eno izmed izstopajočih vprašanj na področju interakcije med Soncem in Zemljo je, za vesoljsko fiziko, UNAM, kako energija, gibalna količina ter masa Sončevega vetra prodrejo v magnetosfero Mehika našega planeta. Ta prenos povzroča motnje v magnetosferi in ionosferi in posledično pojave, poznane kot vesoljsko vreme. Nekateri med njimi lahko motijo pravilno delovanje naših tehnoloških sistemov, kot so električna omrežja, GPS signal in umetni sateliti. 9 V zadnjih nekaj desetletjih je postalo jasno, da se nekateri pojavi v sklopu vesoljskega vremena, kot so polarni sij, geomagnetne motnje itd., dogajajo tudi v obdobjih, ko Sonce ni aktivno. Do tega pride, ker se pred Zemljo nahajata udarni val in ter t.i. območje pred udarnim valom (ang. foreshock region), ki interagirata z delci Sončevega vetra in z medplanetarnim magnetnim poljem. Pri tem se tvorijo različne magnetne in plazemske strukture poznane kot TUMS (ang. Transient Upstream Mesoscale Structures), katerih velikost lahko doseže velike do nekaj 10 Zemljinih radijev. V preteklosti je bilo dokazano, da te strukture lahko povzročajo premike magnetopavze in so vir določenih magnetosferskih valov. Izkazalo se je, da te strukture modificirajo udarni val ter območje dolvodno od njega, popačijo magnetopavzo, sprožijo magnetno prevezovanje v magnetopavzi in prispevajo k difuziji delcev v sevalnih pasovih. Podrobnosti o tem, kako natančno se to zgodi, še vedno v veliki meri neznane. Tukaj opišem nekatere TUMS, ki so pogosto opaženi neposredno gorvodno od Zemljinega udarnega vala ter pojave, ki jih povzročajo v Zemlini magetosferi ter ionosferi. Pojavi vesoljskega vremena, povezani s TUMS, so običajno bolj lokalizirani in manj intenzivni v primerjavi z geomagnetnimi nevihtami, vendar se lahko zgodijo v obdobjih ko v Sončevem vetru ni večjih perturbacij, ki bi bile posledice Sončeve aktivnosti. Ta obdobja pa so pogostejša od tistih z motnjami. KLJUČNE BESEDE: vesoljsko vreme; Sončev veter; Zemljin udarni val. pom. akad. dr. ŠTUDIJA VSEBNOST TEŽKIH KOVIN V TLEH IN IZBRANIH PRIDELKIH V POMURJU Rebeka Rudolf1,2,3, POVZETEK Žiga Jelen1,2, Območje Pomurja je znano po tem, da ima kmetijstvo zgodovinsko gledano pom. akad. dr. pomembno vlogo že od rimskih časov. Onesnaženost tal in vnos onesnaževal v rastline je globalni problem, ki se močno razlikuje od regije do regije, pri čemer Milan Svetec1, sta ključna dejavnika, ki vplivata na onesnaževala, prisotnost težkih kovin v lokalnih tleh, mineraloška sestava spodnjih plasti in človeška dejavnost. V tem Peter Majerič2,3, prispevku bomo prikazali rezultate preliminarne študije onesnaženosti vzorcev tal z izbranih območij Pomurja, da bi ugotovili morebitno prisotnost težjih kovin, ne Stanislav Kapun4, samo v prsti ampak tudi v pridelkih. KLJUČNE BESEDE: težke kovine, prst, pridelki, analiza, onesnaženost tal, Pomurje. Lara Resman4, Tatjana Čeh4 > 1 ZIS Pomurje > 2 Fakulteta za strojništvo UM > 3 Zlatarna Celje d.o.o > 4 Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Inštitut za kmetijstvo in gozdarstvo 10 pom. akad. dr. PRIMER OBLIKOVANJA EMBALAŽE PRILAGOJENE SLABOVIDNIM Diana POVZETEK Gregor Svetec1, Pomembna naloga embalaže, poleg zaščitne, je njena informativna in komunikacijska funkcija. Informativna funkcija embalaže zagotavlja, da uporabnik Alenka Letnar1 dobi bistvene podatke o izdelku, kar vključuje ime izdelka, sestavine, rok uporabe, podatke o izdelku, navodila za uporabo, smernice o shranjevanju ali odstranjevanju izdelka in emblaže. Ena od ključnih težav, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni, je možnost dostopa do tovrstnih informacij. Oblikovanje dostopne embalaže igra pomembno vlogo pri enakopravni vključitvi slepih in slabovidnih posameznikov v družbo. Ker osebe z okvaro vida ne morejo pridobiti > 1 Naravoslovnotehniška fakulteta, UL informacij iz okolice s pomočjo vida kot zdravi, si pomagajo s kompenzacijo čutil, kot je tip. Reliefni sistem zapisa, kot je Braillova pisava ali brajica jim omogoča, da s tipom pridobijo pomembne informacije. Namen raziskave je bil oblikovati primer zloženke za določen izdelek z različnimi prilagoditvami za slepe in slabovidne. Izdelali smo več različic in jih pokazali slepim in slabovidnim. S tem smo želeli preveriti njihovo uporabniško izkušnjo, poleg tega smo želeli izvedeti, katera prilagoditev jim najbolj olajša uporabo embalaže oziroma izdelka. Njihova mnenja smo nato analizirali in na koncu predstavili predlog izboljšane embalaže. Ugotovili smo, da je pomembno, da je oblikovanje embalaže čim preprostejše, pregledno in vključuje tipne površine, kot je napis za tipno branje ali izrezi. Vključitev QR-kode, ki vsebuje celotno besedilo na embalaži in omogoča prikaz povečanega besedila na mobilnem telefonu ali zvočni zapis, se je izkazala kot najprimernejša prilagoditev za slepe in slabovidne. KLJUČNE BESEDE: embalaža; oblikovanje; QR koda; tipne oznake. SIMULACIJE DINAMIČNIH ODZIVOV ELEKTROMOTORSKIH pom. akad. dr. POGONOV S TRIFAZNIMI ASINHRONSKIMI ELEKTROMOTORJI Rudolf Pušenjak POVZETEK > Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto V predavanju obravnavamo simulacije dinamičnega odziva mehansko obremenjenega elektromotorskega pogona s trifaznim asinhronskim elektromotorjem z uporabo programskega sistema Mathematica®. V prispevku je predstavljen matematični model trifaznega asinhronskega elektromotorja, ki je razvit v splošnem in stacionarnem qd0 referenčnem okvirju. V izračunu dinamičnih odzivov elektromotorskega pogona je elektromotor sklopljen z mehanskim bremenom, pri čemer breme izvaja različne vrste časovnih potekov obremenitvenih profilov. Simulacije dinamičnih odzivov elektromotorja so izvedene v motorskem, generatorskem in zavornem režimu delovanja. KLJUČNE BESEDE: trifazni asinhronski elektromotor, model obremenjenega stroja, splošni in stacionarni qd0 referenčni okvir, dinamični odziv. 11 pom. akad. dr. VETER IN SONCE STA ZASTONJ; ALI? Rafael Mihalič POVZETEK > Fakulteta za elektrotehniko UL S to floskulo velikokrat zagovorniki t. i. »zelenega prehoda« promovirajo idejo, ki bo bojda rešila planet. Po isti logiki je povsem na mestu tudi naslednja trditev. »Premog je zastonj. Tam v Šaleški dolini je zakopan; vzemi in nesi!«. Realnost rabe energije stohastičnih virov električne energije - tipično OVE (obnovljivih virov energije); torej SE (sončnih elektrarn) in VE (vetrnih elektrarn) - pa na žalost ne vključuje le »cene sonca in/ali vetra« in primarnega pretvornika energije, npr. sončnih celic ali vetrnic, pač pa je zaradi načina delovanja EE sistema potrebna prilagoditev slednjega, da sploh lahko sprejme in prenese večje deleže stohastično proizvedene električne energije OVE. Razen tega večanje deleža slednjih prej ali slej na trgu povzroči v ekonomiji poznan t. i. kanibalski učinek, zaradi česar vrednost proizvedene energije OVE z naraščanjem njihovega deleža limitira proti nič. V prispevku skušamo na poljuden način predstaviti tehnično in ekonomsko realnost vključitve velikega deleža stohastičnih virov elektrike in pojasniti, zakaj od določene stopnje naprej ti privedejo do zelo visokih stroškov električne energije, čeprav je primarni energetski vir zastonj, njihova proizvodnja pa postane tako rekoč ničvredna ali celo škodljiva. Izračuni za Slovenijo so pokazali, da je kljub relativno majhnemu deležu OVE pri proizvodnji elektrike »kanibalski« učinek že zelo izrazit in tržna vrednost njene energije iz OVE znaša le okrog 50% pričakovane in to brez upoštevanja stroškov prilagoditve strukture in načina obratovanja (»redispatching«) EES. KLJUČNE BESEDE: obnovljivi viri energije, OVE, LCOE, FCOE, elektroenergetski trg, tržna vrednost električne energije, kanibalski učinek. VPLIV KOMPLEKSNIH INTERAKCIJ NA RAZVOJ SODELOVANJA V pom. akad. dr. IGRI JAVNIH DOBRIN Maja Duh1,2,3, POVZETEK Marko Gosak1,2,3, Pojav in obstoj sodelovanja med sebičnimi posamezniki je eden najpomembnejših izzivov, ki še vedno vzbuja zanimanje znanstvenikov iz različnih raziskovalnih Matjaž Perc2,4,5,6 področij. Ključno orodje tovrstnih raziskav je postala evolucijska teorija iger, ki > 1 Inštitut za fiziologijo, Medicinska ponuja zanesljiv teoretični okvir za opis evolucijske dinamike strategij v družbenih fakulteta UM dilemah. Hkrati pa napredki v znanosti o omrežjih bistveno izboljšujejo naše razumevanje številnih kompleksnih sistemov v realnem svetu, vključno z razvojem > 2 Oddelek za fiziko, Fakulteta za sodelovanja v družbenih dilemah. Interakcije med posamezniki so redko naključne naravoslovje in matematiko UM in posameznik največkrat sodeluje le z majhno skupino ljudi v svoji neposredni > 3 Univerza Alma Mater Europaea, bližini. Raziskave, narejene v zadnjih treh desetletjih, so pokazale, da je struktura Maribor družbenih omrežij eden ključnih dejavnikov pri določanju uspešnosti sodelovanja. Ker se posamezniki v večini realnih situacij lahko premikajo, ima pomemben vpliv > 4 Zdravstveni dom dr. Adolfa na razvoj kooperacije tudi mobilnost oziroma mešanje populacije. Drolca Maribor Osrednji cilj naših raziskav je bil preučiti, kako različni tipi mešanj igralcev na > 5 Complexity Science Hub, Dunaj, različnih interakcijskih mrežah vplivajo na evolucijo sodelovanja v igri javnih Avstrija > 6 Oddelek za fiziko, Univerza Kyung 12 Hee, Seul, Republika Koreja dobrin. Pokazali smo, da uvedba mešanja najbližjih sosedov in mešanja naključnih igralcev v igri javnih dobrin na regularnem omrežju omogoči prehod iz stanja sistema vpetega v prostorsko mrežo v stanje dobro mešane populacije. Če igro javnih dobrin postavimo na naključno omrežje, vpeto v hiperbolični prostor, in v model vključimo asortativno in disasortativno mešanje igralcev, ugotovimo, da oba tipa mešanja zavirata razvoj sodelovanja, vendar je vpliv disasortativnega mešanja večji kot vpliv asortativnega mešanja. V raziskave smo vključili dvoplastna soodvisna omrežja in pokazali, da mešanje na omrežju, kjer je sodelovanje primarno uspešno, močno spodbudi sodelovanje na drugem omrežju, medtem ko ga na prvotnem omrežju popolnoma zatre. KLJUČNE BESEDE: evolucijska teorija iger, igra javnih dobrin, sodelovanje, mešanje, kompleksna omrežja, večplastna omrežja, Monte Carlo simulacije. DIFUZNI MEDZVEZDNI PASOVI pom. akad. dr. POVZETEK Rok Vogrinčič Difuzni medzvezdni pasovi (angl. Diffuse Interstellar Bands, oziroma DIBs) so absorpcijske črte v vidnem in bližnjem infrardečem območju valovnih dolžin, ki jih > Lek d.d. opazimo v spektrih zvezd, ki so pordečene zaradi absorpcije medzvezdnega prahu. DIBi izvirajo iz medzvezdne snovi, njihovi nosilci pa še niso identificirani. Na predavanju bodo predstavljene lastnosti DIBov in dognanja pridobljena s pomočjo obsežnega spektroskopskega pregleda neba GALAH. Poudarek bo na prostorski porazdelitvi in kinematiki DIBov ter povezavi le-teh s sledilci (angl. tracers) medzvezdne snovi, kot so na primer vodik, prah in organske molekule. KLJUČNE BESEDE: difuzni medzvezdni pasovi, Medzvezdni prostor, Spektroskopija, Veliki pregledi neba APLIKACIJA MATEMATIČNIH IN RAČUNALNIŠKIH METOD V ZNANOSTI O MATERIALIH pom. akad. dr. POVZETEK Matej Babič Ena od najpomembnejših nalog metalografije je raziskati granularno strukturo kovinskih zlitin, od katerih so v veliki meri odvisne njihove topografske, mehanske > Fakulteta za informacijske in fizikalne lastnosti. Inteligentno računalništvo je pritegnilo številne znanstvenike študije, Novo mesto in raziskovalce, ki delajo na inteligentnih tehnikah za reševanje kompleksnih problemov. Za napovedovanje topografije kaljenih vzorcev uporabimo metodo, ki združuje inteligentni sistem nevronskih mrež, genetske algoritme in multiplo regresijo. Za opis njihove kompleksnosti uporabljamo fraktalno dimenzijo. Fraktalne dimenzije so bile izračunane z obdelavo SEM slik v kombinaciji z algoritmom štetja škatel s programsko opremo ImageJ. Teorijo grafov uporabimo pri razpoznavanju vzorcem mikrostrukture kaljenih vzorcev. Hibridno evolucijsko računanje je generična, prožna,robustna in vsestranska metoda za reševanje zapletenih globalnih problemov optimizacije in se lahko uporablja tudi v praktičnih aplikacijah v industriji. Namen predavanje je predstaviti nove metodologije s področja matematike in računalništva, ki so uporabne v znanosti o 13 materialih. KLJUČNE BESEDE: fraktali, teorija grafov, inteligentni sistemi, hibridno strojno učenje, kaljenje. ALI NASILJE V DRUŽINI V POMURJU SPREMINJA SVOJE OBLIKE? pom. akad. dr. POVZETEK Katja Eman1, Z nasiljem se tako ali drugače dejansko srečujemo na dnevni bazi. Pri tem se le redkokrat ustavimo ob razmisleku o tem, katere oblike vedenja pojem nasilja Sandra Babič, dejansko zajema. Se je nasilje res tako zelo globoko 'zažrlo' v različne sfere našega vsakdana? Saša Car Sodobna družba naj bi si prizadevala in stremela k ničelni toleranci do nasilja. Tudi > 1 Fakulteta za varnostne vede v Sloveniji je ozaveščanje o neprimernosti nasilnega vedenja vtkano v vse nivoje UM izobraževanja – od vrtca do visokošolske ravni, pa vendarle se soočamo z drugačno sliko v praksi. Poročanja o primerih nasilnega vedenja, kot so fizična obračunavanja med mladimi, grožnje in razkazovanje nevarnih predmetov v šolah, nasilje staršev v šolah ali pred njimi, femicidi, smrti otrok, katerih razlog je bilo neprimerno vedenje odraslih ipd. Družina je vedno bila in še vedno ostaja tista osnovna celica, kjer se otroci učijo vedenja in odnosa do drugih, zato je namen pričujočega prispevka predstaviti analizo problematike nasilja v družini v Pomurju. V maju in juniju 2024 smo opravili študijo, ki je obsegala analizo statističnih podatkov o nasilju v družini v preteklem desetletju in intervjuje z različnimi deležniki, ki so vključeni pri obravnavah primerov nasilja v družini. Statistična analiza ni pokazala posebnega odstopanja, ampak le nihanje zaznanih kršitev med leti. Z intervjuji smo posegli globje v izbrano tematiko in ugotovili, da je tudi v Pomurju zaznati nekatere spremembe v smislu zaostrovanja nasilnih ravnanj – menjavanje vlog žrtve in povzročitelja, porast težav z duševnim zdravjem (predvsem pri povzročiteljih), nasilje med mladimi in pri mladih parih, nasilje nad starejšimi, ki potrebujejo dodatno pozornost in čim prejšnji odziv. Pozitivno je, da je vedno več žrtev pripravljenih prijaviti nasilje (npr. ženske iz Romskih skupnosti) in zapustiti nasilnega partnerja. Nedvomno pa je nujno potrebno čim prej okrepiti preventivno delo na področju dela z otroki, predvsem žrtvami nasilja v družini, ki se vedenja učijo z opazovanjem in posnemanjem ter ga potem prenašajo naprej v vrtce, šole in druge skupnosti. KLJUČNE BESEDE: nasilje, nasilje v družini, CSD, Pomurje. NOVEJŠI RAZVOJ RODNOSTI PO REDU ROJSTVA V SLOVENIJI pom. akad. dr. Janez Malačič POVZETEK > Ekonomska fakulteta UL Med demografi vse bolj prevladuje mnenje, da rodnosti tako v Sloveniji kot drugod po Evropi v prihodnjih letih in desetletjih ne bo mogoče povečati na raven, ki bi dolgoročno zagotavljala enostavno obnavljanje prebivalstva. Kljub temu pa 14 je še zmeraj tudi živa ideja, da bi spodbujanje rojevanja drugega in tretjega otroka, morda pa tudi četrtega otroka v družini, lahko dvignilo rodnost na raven, ki bi skupaj z zmernimi neto pozitivnimi in selekcioniranimi migracijami zagotovila dolgoročno nemoteno obnavljanje prebivalstva. Zaradi tega je pomembna analiza rodnosti po redu rojstva. Analiza za zadnja desetletja kaže za Slovenijo, da v razmerah prenizke rodnosti prevladujejo rojstva nizkih redov rojstva. To sta največkrat prva dva reda rojstva. Verjetnost povečanja družine, ki kaže, koliko družin z dvema otrokoma se odloči za rojstvo tretjega otroka, se po vseh naših tablicah drastično zniža v primerjavi z verjetnostjo, da družina z enim otrokom dobi drugega otroka. Hkrati pa nekaj večje verjetnosti povečanja družine za rojstva višjih redov ne morejo kompenzirati tega ključnega padca, ker je rojstev višjih redov v razmerah prenizke rodnosti zelo malo. Vse to pa je skupaj s trdno uveljavljeno normo rojevanja le enega do dveh otrok v povprečju na družino v Sloveniji zelo slaba popotnica za učinkovitost prebivalstvene politike, ki bi želela dvigniti normo na povprečno dva do tri otroke na družino. KLJUČNE BESEDE: rodnost, red rojstva, tablice rodnosti, Slovenija. OB OBLETNICI FORMIRANJA IN DELOVANJA PREKMURSKE pom. akad. dr. BRIGADE LETA 1945 Alojz Šteiner POVZETEK > upokojen V letu 2025 bomo obeleževali 80-obletnico konca 2. svetovne vojne in s tem tudi dokončne osvoboditve slovenskih pokrajin izpod okupatorskih oblasti. Vojaško-zgodovinski viri partizanstvo v Prekmurju prikazujejo kot posebno, Razlogov je več, od geografskih in topografskih, do političnih, ker je bilo Prekmurje od decembra 1941 priključeno Kraljevini Madžarski in tako v posebnem okupacijskem režimu in razmerah. To pa velja tudi za zaključek vojne, saj je bilo Prekmurje prva osvobojena slovenska pokrajina. Na podlagi proučitve dostopnih virov predstavljamo oblikovanje in delovanje edine večje prekmurske partizanske enote – Prekmurske brigade. Ta je bila ustanovljena na dan (prvega) podpisa kapitulacije Nacistične Nemčije – 7. maja 1945 in delovala v Sloveniji do 30. maja, zatem pa bila še deset dni razporejena v Ivniku (Eibiswaldu) v Avstriji, nakar so jo demobilizirali, del kadra pa razporedili v preostale enote 14. divizije Jugoslovanske armade (JA). Raziskovanje bazira na praktično edinem uradnem vojaško-zgodovinskem dokumentu o 1. slovenski prekomurski brigadi in domačem zborniku o Prekmurski brigadi. K temu so dodani dogodki, ki so predhodili oblikovanju brigade in kažejo na posebnosti narodnoosvobodilnega boja v Prekmurju KLJUČNE BESEDE: Prekmurska brigada, struktura brigade, vojaška pot brigade, predhodni dogodki pred formiranjem brigade. 15 STOLETJE POMURSKEGA AKADEMIKA DR. VLADIMIRJA KOSA pom. akad. dr. (1924-1922) Stanislav Raščan POVZETEK > veleposlanik Letos mineva 100 let odkar se je 2. junija 2024 rodil v Murski Soboti pomurski akademik, misijonar, pesnik, prevajalec, univerzitetni profesor, esejist dr. Vladimir Kos. Najzgodnejšo mladost je preživel v Murski Soboti, potem se je družina preselila v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1941 je pred nacistično okupacijo zbežal k stricu v Ljubljano, ostali del družine je moral v izgnanstvo v Srbijo. Končal je gimnazijo v Ljubljani, potem so ga italijanski okupatorji internirali v Gonars od koder so ga zaradi bolezni odpustili. V Ljubljani je začel študij bogoslovja, ki ga je prekinil saj so univerzo zaprli in se je odločil za odhod k domobrancem. Leta 1945 je pobegnil v Rim, kjer je nadaljeval študij teologije in ga končal z doktoratom leta 1952. Potem se je dve leti pripravljal na misijonarsko delo na Irskem in prišel na Japonsko leta 1956. Tam je poučeval na jezuitski univerzi Sofia nemščino, filozofijo in teologijo. Stanoval je v revnem predelu Tokia Adači-ku, kjer je pomagal pri delu z otroci brez staršev in je zgradil dom za brezdomne in revne starejše osebe. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji v Mariboru in begunskih taboriščih v Avstriji, kjer so izšle njegove prve zbirke. Objavljal je v Slovenski kulturni akciji v Argentini, v samozaložbi v Tokiu je izšla edina knjiga v slovenščini na Japonskem Dober večer Tokio. Leta 1994 mu je bil končno podeljen slovenski potni list ob stalnem prizadevanju brata karikaturista Božota Kosa. Leta 1995 se je po 50 letih lahko prvič vrnil v Slovenijo. Od takrat je skoraj vsako leto do svojega 95 leta prihajal predavat na Univerzo v Maribor, Univerzo v Ljubljani, Katoliški inštitut in Svetovni slovenski kongres. Prejel je državno odlikovanje ob svoji 80 letnici in nagrado Prešernovega sklada ob 90 letnici. Umrl je leta 2022 v 99 letu starosti v Tokiu, kjer je tudi pokopan. KLJUČNE BESEDE: dr. Vladimir Kos, Slovenija, Japonska, pesnik, misijonar. JAVNO SPOROČANJE S STALIŠČA KRŠENJA JEZIKOVNIH IN pom. akad. dr. DRUŽBENIH NORM DANES Hotimir Tivadar1, pom. akad. dr. POVZETEK Andrijana Tivadar2 Pravorečje v sodobnem pomenu besede že nekaj časa ne more biti več samo ukvarjanje s pravilno izreko in knjižnim jezikom. Če je bila v preteklosti knjižna > 1 Oddelek za slovenistiko Filozofske izreka v javnosti nujnost in prestiž, o čemer pišejo strokovnjaki za govor na prelomu tisočletja, se je v zadnjem obdobju odnos do knjižnosti spremenil. fakultete Univerze v Ljubljani Spremenilo se je tudi razmerje med javnostjo in zasebnostjo, pri čemer je zasebno > 2 Slovensko farmacevtsko društvo marsikdaj postalo javno. Zaradi permanentnih izrednih razmer in tabloidizacije tako v slovenski kot globalni javnosti, kjer so agresivni nastopi vidnih osebnosti, tudi politikov, postali standard, moramo javni nastop tako jezikovno kot nejezikovno kritično analizirati. Osnove retorike, vključno s skrbno izbranimi besedami in govorom, pa so namenjene prav preprečevanju konfliktov. V tem prispevku bomo obravnavali nekaj najvidnejših osebnosti in njihovih javnih izjav 16 ter nastopov v zadnjih letih. Pri tem bo poseben poudarek na jeziku, vključno s semantičnimi odtenki izjav uradnih oseb, ki morajo še posebej paziti na vsebinsko in izrazno podobo njihovega javnega govora. Provokativno obnašanje, pogosto tudi jezikovno nepravilno izjavljanje oz. zapisovanje o pomembnih družbenih temah je preusmerjanje pozornosti od tem, ki so za določeno osebnost neprijetne, za celotno družbo pa zelo pomembne. KLJUČNE BESEDE: retorika; pravopis; sovražni govor; družbene norme. RAZISKOVANJE LEDINSKIH IMEN V SLOVENSKEM PORABJU NA pom. akad. dr. MADŽARSKEM Mojca Kumin POVZETEK Horvat V letih 2021–2023 je na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU potekal projekt z naslovom > Inštitut za slovenski jezik Frana Mikrotoponimi v Porabju. Cilj projekta je bil popis ledinskih imen s celotnega Ramovša obravnavanega območja in pri tem izdelati tematski zemljevid vseh zbranih ledinskih imen. Zbrana ledinska imena so na zemljevidu zapisana v poenostavljeni narečni transkripciji, s katero se rojeni govorci najlažje identificirajo. Rezultat projekta je tudi monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je v začetku leta 2024 izšla pri Založbi ZRC. Del monografije je slovar (avtorica Mojca kumin Horvat), v katerem so zbrana zemljepisna imena predstavljena v 357 enotno strukturiranih geselskih člankih, ki prinašajo informacije o treh različnih tipih zapisov posameznega imena, zgodovinski podobi, pomenu in izvoru posameznega zemljepisnega imena. Tretji rezultat projekta pa je spletna aplikacija z zemljevidi in razlagami imen. V referatu bodo predstavljena zbrana ledinska imena, njihova analiza ter prikaz na zemljevidih. KLJUČNE BESEDE: mikrotoponimi, ledinska imena, Porabje, narečna transkripcija, geografski zemljevid. NAPAD NEMČIJE NA GORNJO RADGONO 6. APRILA 1941 pom. akad. ddr. POVZETEK Po priključitvi Avstrije k Nemčiji marca 1938 se je na severni meji proti Jugoslaviji Ivan Rihtarič pojavil nacizem. Oblast je že pred tem začela graditi obrambne sisteme na italijanski in tej severni meji (t. i. Rupnikova linija). Za napad je bila pripravljena > upokojen 183. pehotna divizija. Njen cilj je bil prodreti preko obeh mostov, cestnega in železniškega, čez reko Muro in nadaljevati proti jugu. Za uspešen napad je posredno poskrbel gornjeradgonski proizvajalec vin Clotar Bouvier, ki je v noči s sobote na nedeljo, 6. aprila 1941, opil oficirje jugoslovanske vojske. Napad se je začel ob 5.35 po že predhodno uspešni akciji diverzantov, ki so preprečili porušenje mostov. Boji so potekali ob mostu, na gradu in v bunkerjih ter so bili končani po petih urah. Obe strani sta imeli mrtve in ranjene; nemški vojaki so bili pokopani na avstrijski strani, jugoslovanski branilci pa na pokopališču v Gornji Radgoni. Nemški vojski se je tako odprla dokaj neovirana pot globlje v Prlekijo ter proti reki Dravi in Hrvaški. Igra usode pa je hotela, da so Nemci ob svojem umiku ob koncu vojne oba mostova porušili. 17 KLJUČNE BESEDE: Nemški napad, Gornja Radgona, Rupnikova linija, 183. pehotna divizija, Mura. pom. akad. dr. OB KLEKLOVEM LETU 2024. KDO JE BIL JOŽEF KLEKL ST. Andrej Hozjan POVZETEK > Filozofska fakulteta UM Ob letošnjem Kleklovem letu 2024 je vprašanje v naslovu res na mestu. Jožef Klekl st. (1874-1948), rojen pred 150 leti v Krajni pri Cankovi, je svojo duhovniško kariero pričel z novomašniškim posvečenjem leta 1897. Po 13 letih službovanja na več župnijah kot kaplan oz. kot župnik se je bolezensko upokojil in se stalno nastanil v Črenšovcih. Odtlej je bilo njegovo življenje posvečeno veri, prekmurskemu slovenskemu narodu in izboljšanju življenjskih okoliščin le-tega. Vendar: ob smrti (Murska Sobota, 1948) je bil sam, zapuščen in obtožen veleizdaje slovenstva. Ali res? KLJUČNE BESEDE: Jožef Klekl st., prekmurski narod, duhovniška kariera, veleizdaja, Črenšovci. SPREMEMBE V MIGRACIJSKEM GIBANJU PO LETU 2008 V pom. akad. dr. SLOVENIJI IN NJENIH REGIJAH S POSEBNIM POUDARKOM NA POMURJU: RAST IZSELJEVANJA DRŽAVLJANOV IN Damir Josipovič PRISELJEVANJA TUJCEV > Inštitut za narodnostna POVZETEK vprašanja Danes v javnem prostoru ob staranju prebivalstva vse pogosteje govorimo o migracijah. O tistih prisilnih, z vojno in nasiljem pogojenih ter tistih, ki jih poganjajo drugi vzroki. V obdobju po zadnji finančno-ekonomski krizi, ki je izbruhnila leta 2008 in doživela refleks v letih 2012 in 2013, se je migracijska dinamika v Slovenija znatno spremenila. Spremenile so se tako notranje kot zunanje migracije. Notranje migracije so izraz notranjega premeščanja prebivalstva, navadno iz območij z manj delovnimi mesti v območja z več in boljšimi delovnimi mesti ali možnostmi. To je ekonomski vidik teh migracij, ki pa ima za posledico odliv najpropulzivnejšega delovno aktivnega prebivalstva na eni strani in priliv na drugi. Kadar prebivalstvo ni videlo perspektive v preselitvi v drugo regijo ali občino, je pogosto Slovenijo tudi zapustilo. Prav obsežna emigracija iz Slovenije generira večino potreb po delovni sili v sektorjih, ki so bili najbolj na udaru v zadnjem desetletju in pol. Vendar pa opažamo skokovito rast priseljevanja v Slovenijo. Kovidna kriza ga je sicer nekoliko ustavila, se je pa nato znova okrepilo, a posledice določenih gospodarskih politik v kombinaciji z vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na demografsko dogajanje. Če po eni strani Slovenija prebivalstvo še vedno pridobiva, pa je vse več perifernih območij in celotnih regij 18 izpostavljeno depopulaciji, jedrna območja, še posebej Ljubljanska regija pa pretirani koncentraciji prebivalstva. Pomurska regija kot ena od najbolj strateško pomembnih regij Slovenije je hkrati demografsko najbolj prizadeta. Samo v obdobju 2012–2017 je skozi emigracijo izgubila 2700 državljanov, izgubo pa le delno kompenzirala z neto 650 tujimi priselitvami. Migracijska izguba je samo v tem obdobju presegala 2000 ali 4 % celotnega aktivnega prebivalstva regije. Po letu 2018 je Pomurje imelo pozitiven migracijski saldo okrog 1500 ljudi, pri čemer je pri številu državljanov znova nastala neto izguba. To pomeni, da je ves presežek nastal na podlagi neto imigracije tujih državljanov, pri čemer so tudi znotraj Pomurja precejšnje mezo-in mikro- regionalne razlike. V prispevku analiziramo migracijsko gibanje v Sloveniji in regijah ter ga kontekstualiziramo z dogajanjem na gospodarskem in geopolitičnem področju. Glavna hipoteza prispevka je, da je odsotnost sistematične in vsebinske regionalne politike glavni vzrok za neenakomeren družbeni razvoj države in temeljni vzrok za depopulacijo perifernih regij. KLJUČNE BESEDE: policentrični razvoj, regionalno načrtovanje, Pomurska regija, migracije, centralizacija, center-periferija. PREVENTIVA PRED RAKOM JAJČNIKOV: SEDANJOST IN pom. akad. dr. PRIHODNOST Monika Sobočan POVZETEK > PKS Schwarzach (Avstrija) Rak jajčnikov predstavlja smrtonosno bolezen, ki jo ponavadi odkrijemo v poznem stadiju. Temu botruje, da so simptomi raka jajčnikov nespecifični in tako > UKC Maribor postavimo diagnozo šele pozno v poteku bolezni. Raziskave kažejo, da je približno > Medicinska fakulteta UM 20 % rakov jajčnikov genetsko pogojenih in bi tovrstne rake lahko preprečili s preventivnimi ukrepi še pred pojavom bolezni. Dedno pogojen rak jajčnikov vzklije na podlagi mutacij v genih BRCA1, BRCA2, RAD51C, RAD51D, BRIP1 in PALB2. Te mutacije imajo celokupno življenjsko tveganje da se razvije rak jajčnikov višje kot 5 %, kar presega tveganje v splošni populaciji in upravičuje nadaljnje preventivne ukrepe. Kljub obsežnim raziskavam pa rezultati dolgoletnih analiz kažejo, da slikovna diagnostika in laboratorijski parametri lahko le v manjši meri prispevajo k hitrejšemu odkrivanju raka jajčnikov. Zlati standard trenutne obravnave bolnic z znano dedno nagnjenostjo za rak jajčnikov je tako kirurška preventiva s pomočjo obojestranske odstranitve jajčnikov in jajcevodov, ki pa ni brez posledic za bolnico, saj pri bolnici povzroči prezgodnjo menopavzo in s tem povezane vplive na kardiovaskularni sistem, osteomuskularni sistem in stranske učinke menopavze. Tako se trenutno proučujejo možnosti dvostopenjske odstranitve jajcevodov in nato v času naravne menopavze še jajčnikov (zmanjšanje tveganja za posledice menopavze) in tudi možnosti naprednih "inteligentnih" presejanj. Ob tem ostajajo odprta vprašanja, ali lahko še uporabimo nove označevalce za prepoznavo in zdravljenje raka jajčnikov v periferni krvi ali na tkivu in kako doseči 19 širšo populacijo bolnic, pri katerih morebiti kriteriji za genetsko testiranje niso doseženi oz. posameznice niso prepoznane kot morebitne nosilke dedne nagnjenosti za rak jajčnikov. KLJUČNE BESEDE: rak jajčnikov, preventiva, biooznačevalci v medicini. VPLIV POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI NA KARAKTERISTIKE pom. akad. dr. PRIDELKA JABLAN: KAKO POMEMBNO JE, KJE SEM DOMA IN KAKO SE PIŠEM? Tatjana Unuk1, POVZETEK Biljana Todorović1 Ob vsej specifiki, ki jo s seboj prinaša genetski zapis je položaj ploda v krošnji dejavnik, ki v veliki meri determinira lastnosti pridelka. Je v tesni povezavi z > 1 Fakulteta za kmetijstvo in osvetlitvijo in osnovnimi fiziološkimi procesi v sadni rastlini, vezanimi na biosistemske vede UM translokacijo hranil in vode, na igro svetlobe in temperature. V obdobju izrazitih klimatskih sprememb dobiva prav ta dejavnik posebno pozornost in narekuje spremembe oz. prilagoditve tehnoloških ukrepov v nasadih jablan z enim samim ciljem: doseči najvišjo možno kakovost (in najlepši izgled) in fiziološko stabilnost pridelka. Rezultati raziskave potrjujejo, da je obarvanost plodov neposredno vezana na položaj ploda v krošnji (ne glede na sorto); močnejša izpostavljenost sončni osvetlitvi nedvomno intenzivira kopičenje pigmentov. Obenem pri bujnejših sortah jablan (npr. 'Jonagold', 'Elstar') položaj plodov v krošnji jasno determinira tudi njihovo notranjo kakovost medtem ko šibkeje rastoče sorte jablan (npr. 'Gala', 'Braeburn') te odvisnosti ne izkazujejo. KLJUČNE BESEDE: jablana; položaj; kakovost. RAZISKOVALNO DELO V POMURJU V OKVIRU JAVNEGA pom. akad. dr. RAZISKOVALNEGA ZAVODA Milan Svetec POVZETEK > ZIS Pomurje > Fakulteta za naravoslovje in Leta 2022 je bil s sklepom vlade 13. maja ustanovljeno Znanstveno in inovacijsko matematiko UM središče Pomurje, prvi znanstveno raziskovalni javni zavod v Pomurju. Delovati je začel praktično »iz nič«, in se že od začetka srečuje z različnimi izzivi, predvsem kadrovske narave. Kot direktor institucije, želim v predavanju predstaviti trenutno vsebinsko in kadrovsko sestavo ter opozoriti na stanje v katerem se institucija nahaja in akademikom pomurske akademije predlagati sodelovanje, da bi institucijo ohranili ter jo v prihodnosti uspešno vključili v sistem stabilnega financiranja. KLJUČNE BESEDE: ZIS Pomurje, izpolnjevanje zakonskih obveznosti, stabilno financiranje. 20 pom. akad. dr. UMETNA INTELIGENCA V IZOBRAŽEVANJU: NAPREDEK, Renato Lukač1,2 POTENCIAL IN IZZIVI > 1Gimnazija MS > 2Ekonomska šola Murska POVZETEK Sobota, Višja strokovna šola V zadnjih letih je umetna inteligenca prešla iz obetavne tehnologije v nepogrešljivo orodje v različnih sektorjih, vključno z izobraževanjem. Izobraževalne ustanove in razvijalci tehnologij se soočajo z izzivi ter uvajajo rešitve in smernice za varno in odgovorno uporabo UI v izobraževalnih okoljih. Prispevek bo predstavil uveljavljene načine uporabe UI v učnih okoljih, zlasti njen pozitiven vpliv na učne procese, personalizacijo učenja in povečanje učinkovitosti poučevanja. Obravnavali bomo tudi področja, kjer je vpliv UI še omejen, ter področja z velikim potencialom za prihodnost, kot so napredna analiza podatkov, prilagajanje učnega načrta in podpora učencem s posebnimi potrebami. Posebna pozornost bo namenjena odprtim izzivom in tveganjem, zlasti glede zasebnosti in varnosti podatkov. Cilj prispevka je zagotoviti realen vpogled v vlogo UI pri oblikovanju sodobnega izobraževanja. KLJUČNE BESEDE: umetna inteligenca v izobraževanju, personalizirano učenje, varnost podatkov. TOPLOTNA IZOLACIJA POSODE ZA REGENERACIJO TELESA PO pom. akad. dr. TRENINGU IZ TRISLOJNE PLASTIKE Mitja Slavinec1, POVZETEK pom. akad. dr. Petra Cajnko1, Kopanje v hladni vodi po treningu postaja vse bolj priljubljena metoda regeneracije. Študije kažejo, da lahko ta praksa prinese številne koristi za zdravje in športno učinkovitost, vključno z zmanjšanjem vnetja, hitrejšim okrevanjem pom. akad. dr. mišic, izboljšanjem cirkulacije ter pozitivnim vplivom na mentalno zdravje. Eva Klemenčič1 Ogledali si bomo tehnološko inovacijo izdelave soda za izvajanje te metode regeneracije, in sicer iz plastike po posebni metodi trislojnega lija kar poveča > 1 Fakulteta za naravoslovje in toplotno izolacijo sten. Posebno pozornost bomo namenili fizikalnim lastnostim in merjenju toplotne prevodnosti sten ter oceni prihrankov pri zagotavljanju hladne matematiko UM vode za vsakodnevno uporabo. Voda v sodu mora biti pred vsakim tretmajem približno 4°C. Tretmaji se ponavljajo praviloma dnevno. Izmerili bomo toplotno prevodnost trislojnega sod v primerjavi s klasičnim in ocenili zmanjšanje toplotnih izgub med dvema tretmajema ter posledično zmanjšanje količine potrebnega ledu za ohlajanje vode. KLJUČNE BESEDE: regeneracij v hladni vodi, icebarel, toplotna prevodnost, latentna toplota ledu. 21 Seznam članic in članov PAZU na dan 13.11.2024 1 pom. akad. dr. Darko Anželj 46 pom. akad. dr. Timi Gomboc 2 pom. akad. dr. Matej Babič 47 pom. akad. dr. Matej Gomboši 3 pom. akad. dr. Tanja Bagar 48 pom. akad. dr. Špela Gorički 4 pom. akad. dr. Majda Bagar 49 pom. akad. dr. Bernard Goršak Povše 50 pom. akad. dr. Cvetka Grašič 5 pom. akad. dr. Karin Bakračevič Kuhar Vukman 51 pom. akad. dr. Diana Gregor 6 pom. akad. dr. Jože Balažic Svetec 7 pom. akad. dr. Karel Bedernjak 52 pom. akad. Marjan Gumilar 8 pom. akad. dr. Dominik Benkovič 53 pom. akad. dr. József Györkös 9 pom. akad. dr. Elizabeta Bernjak 54 pom. akad. dr. Franc Habe 10 pom. akad. dr. Violeta Bokan 55 pom. akad. dr. Melita Hajdinjak Bosiljkov 56 pom. akad. dr. Albert Halász 11 pom. akad. dr. Miloš Borovšak 57 pom. akad. dr. Saša Harkai 12 akad. pom.akad. Mirko Bratuša 58 pom. akad. dr. Robert Hauko 13 pom. akad. dr. Petra Cajnko 59 pom. akad. dr. Nataša Hirci 14 pom. akad. Evgen Car 60 pom. akad. dr. Ludvik Horvat 15 pom. akad. dr. Božidar Casar 61 pom. akad. dr. Gabrijela Horvat 16 pom. akad. dr. Imre Cikajlo 62 pom. akad. dr. Barbara Horvat 17 pom. akad. dr. Nadežda Čačinovič Rauter 18 pom. akad. dr. Gabi Čačinovič 63 pom. akad. dr. Mateja Horvat Vogrinčič Slekovec 19 pom. akad. dr. Andraž Čarni 64 pom. akad. dr. Sonja Ana Hoyer 20 pom. akad. dr. Aleš Časar 65 pom. akad. dr. Andrej Hozjan 21 pom. akad. dr. Zdenko Časar 66 pom. akad. dr. Dejan Hozjan 22 pom. akad. dr. Vita Čebašek 67 pom. akad. Zdenko Huzjan 23 pom. akad. dr. Zdenka Čebašek 68 pom. akad. dr. Jurij Iljaž Travnik 69 pom. akad. dr. Robert Inhof 24 pom. akad. dr. Miha Dominko 70 pom. akad. Drago Ivanuša 25 pom. akad. dr. Sara Drvatič 71 pom. akad. dr. Zvonko Jagličič Talian 72 pom. akad. dr. Mitja Janža 26 pom. akad. dr. Maja Duh 73 pom. akad. dr. Damir Josipovič 27 pom. akad. dr Katja Eman 74 pom. akad. dr. Primož Kajdič 28 akad. pom. akad. Igor Emri 75 pom. akad. dr. Stanko Kapun dr. 76 pom. akad. dr. Romana Karas 29 pom. akad. dr. Karmen Erjavec 77 pom. akad. dr. Venčeslav Kaučič 30 pom. akad. dr. Emil Erjavec 78 pom. akad. dr. Darja Kerec 31 pom. akad. dr. Alenka Erjavec Škerget 79 pom. akad. dr. Dragica Kisilak 80 pom. akad. dr. Manja Klemenčič 32 pom. akad. dr. Rija Erveš 81 pom. akad. dr. Eva Klemenčič 33 pom. akad. dr. Melanija Fabčič Larisa 82 pom. akad. dr. Franc Klobasa 34 pom. akad. Matjaž Farič 83 pom. akad. dr. Davorin Kofjač 35 pom. akad dr. Nuša Farič 84 pom. akad. dr. Miran Kondrič 36 pom. akad. dr. Jerneja Farkaš 85 pom. akad. dr. Vesna Kondrič Lainščak Horvat 37 pom. akad. dr. Mitja Ferenc 86 pom. akad. dr. Etelka Korpič 38 pom. akad. dr. Jasmina Filipič Horvat Pušnik 87 pom. akad. dr. Drago Kostevc 39 pom. akad. dr. Iztok Fister 88 pom. akad. dr. Attila Kovács 40 pom. akad. dr. Štefan Fujs 89 pom. akad. dr. Andreja Kovač 41 pom. akad. dr. Tatjana Fulder 90 pom. akad. dr. Alenka Kovačič 42 pom. akad. dr. Franc Gider 91 pom. akad. dr. Arpad Köveš 43 pom. akad. dr. Henrik Gjerkeš 92 pom. akad. dr. Viljem Kozic 44 pom. akad. dr. Stanislav Gobec 93 pom. akad. dr. Martin Kramar 45 pom. akad. dr. Andreja Gomboc 94 pom. akad. dr. Lev Kreft 22 95 pom. akad. dr. Aleš Kuhar Peček 96 pom. akad. dr. Metka Kuhar 147 pom. akad. dr. Mirjam Sepesy 97 pom. akad. dr. Bojan Kulčar Maučec 98 pom. akad. dr. Mojca Kumin 148 pom. akad. dr. Janko Slavič Horvat 149 pom. akad. dr. Mitja Slavinec 99 pom. akad. dr. Tanja Kurbus 150 pom. akad. dr. Samo Smrke 100 pom. akad. dr. Mirjana Küzma 151 pom. akad. dr. Gorazd Sobočan 101 pom. akad. dr. Mitja Lainščak 152 pom. akad. dr. Monika Sobočan 102 pom. akad. Feri Lainšček 153 pom. akad. dr. Radovan Starc 103 pom. akad. dr. Jolanda Lazar 154 pom. akad. dr. Milan Svetec 104 pom. akad. dr. Jurka Lepičnik 155 pom. akad. dr. Marija Šantl Vodopivec Letonja 105 pom. akad. dr. Branko Lobnikar 156 pom. akad. dr. Simona Šarotar 106 pom. akad. dr. Renato Lukač Žižek 107 pom. akad. dr. Zlata Luthar 157 pom. akad. dr. Janez Ščančar 108 pom. akad. dr. Aleš Magdič 158 pom. akad. dr. Štefan Ščap 109 pom. akad. dr. Jože Magdič 159 pom. akad. dr. Milan Šernek 110 pom. akad. dr. Janez Malačič 160 pom. akad. dr. Branko Škafar 111 pom. akad. dr. Florian de Margan 161 pom. akad. dr. Vinko Avgust Škafar 112 pom. akad. dr. Marko Maučec 162 pom. akad. dr. Štefan Špilak 113 pom. akad. dr. George Mejak 163 pom. akad. dr. Dejan Štefanec 114 pom. akad. dr. Robert Meolic 164 pom. akad. dr. Iztok Štefanec 115 pom. akad. dr. Matjaž Mesarič 165 pom. akad. dr. Alojz Šteiner 116 pom. akad. dr. Rafael Mihalič 166 pom. akad. dr. Jože Štihec 117 pom. akad. dr. Irena Mlinarič 167 pom. akad. dr. Matej Štuhec Raščan 168 pom. akad. dr. Andrej Tibaut 118 pom. akad. dr. Katarina Munda 169 pom. akad. dr. Andrijana Tivadar Hirnök 170 pom. akad. dr. Hotimir Tivadar 119 pom. akad. dr. Albina Nećak 171 pom. akad. dr. Uroš Tkalec Lük 172 pom. akad. dr. Ludvik Toplak 120 pom. akad. dr. Jože Nemec 173 pom. akad. dr. Simon Ülen 121 pom. akad. dr. Dragica Noe 174 pom. akad. dr. Tatjana Unuk 122 pom. akad. dr. Uroš Novak 175 pom. akad. dr. Tomaž Vaupotič 123 pom. akad. dr. Brigita Novak 176 pom. akad. dr. Darko Veberič Šarotar 177 pom. akad. dr Staša Vodička 124 pom. akad. dr. Andrej Osterc 178 pom. akad. dr. Rok Vogrinčič 125 pom. akad. dr. Jože Osterc 179 pom. akad. dr. Geza Vogrinčič 126 pom. akad. dr. Tadej Ostrc 180 pom. akad. dr. Jože Vugrinec 127 pom. akad. dr. Borut Ošlaj 181 pom. akad. dr. Matej Zadravec 128 pom. akad. dr. Emil Pal 182 pom. akad. dr. Saša Zagorc 129 pom. akad. dr. Iztok Palčič 183 pom. akad. dr. Judit Zágorec 130 pom. akad. dr. Marija Pfeifer Csuka 131 pom. akad. dr. Boris Pihlar 184 pom. akad. dr. Lijana Zaletel 132 pom. akad. dr. Tadej Pirc Kragelj 133 pom. akad. dr. Petja Pižmoht 185 pom. akad. dr. Daniela Zavec Pavlinić 134 pom. akad. dr. Dražen Popović 186 pom. akad. dr. Erika Zelko 135 pom. akad. dr. Pavel Poredoš 187 pom. akad. dr. Samo Zver 136 pom. akad. dr. Rudolf Pušenjak 188 pom. akad. Vlado Žabot 137 pom. akad. dr. Stanislav Raščan 189 pom. akad. dr. Boštjana Žajdela 138 pom. akad. ddr. Ivan Rihtarič 190 pom. akad. dr. Borut Žalik 139 pom. akad. dr. Saška Roškar 191 akad. pom. akad. Boštjan Žekš 140 pom. akad. dr. Jana S. Rošker dr. 141 pom. akad. dr. Jutka Rudaš 192 pom. akad. dr. Zoran Žunič 142 pom. akad. dr. Rebeka Rudolf 143 pom. akad. dr. Jože Sambt 144 pom. akad. dr. Klaudija Sedar 145 pom. akad. dr. Irena Sedonja 146 pom. akad. dr. Darja Senčur 23 Kolofon Naslov publikacije: POMURSKA AKADEMIJA POMURJU PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA V POMURJU Izdaja: 1. izdaja, elektronska izdaja Urednika: pom. akad. dr. Mitja Slavinec in pom. akad. dr. Petra Cajnko Tehnična obdelava: pom. akad. dr. Petra Cajnko Oblikovanje naslovnice: Nuša Pavlinjek Slavinec Založnik in izdajatelj: Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija, Lendavska ulica 15a, Murska Sobota URL naslov: https://www.pazu.si/aktivnosti/22-znanstvena-konferenca-zdruzenja-pazu-2024/ Leto izida: 2024 Leto natisa: 2024 Maloprodajna cena publikacije Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 216271363 ISBN 978-961-6835-20-6 (PDF) 24