GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, & julija 1958
LETO V„ ŠTEV. 52
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poroči io Sveta za delo za leto 1957
Svet za delo je imel v letu 1957 •> sej, na katerih je razpravljal o *adevah s področja plačnega sistema, t. j. gibanje plač, nadurno delo, Plače iz dobička, norme, premije in Ribanje zaposlenih v poedinili gospodarskih organizacijah. Nadalje ja razpravljal o strokovnem uspo-sabljanju delavskih kadrov, pred-vsem o programu in izpitnih komisijah. Razpravljal je tudi o zaščiti ■h varnosti delavcev pri delu ter delovnih odnosih, ugotavljal stanje Po poročilu, ki ga je dala Inšpekcija dela, in obravnaval posredovanje dela. Se posebej je svet obravnaval Prenos pristojnosti na občinske ljudske odbore v zvezi s plačnim sistemom. V zvezi s tem so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	da se s t. junijem 1957 prenesejo pristojnosti iz sektorja dela. Plačnega sistema in plačne politike na občinske ljudske odbore,
2.	da se prenesejo pristojnosti Posredovanja dela na občinske ljudske odbore,
1. da se zadeve inšpektorata dela — razen industrije, prenesejo na Občinske ljudske odbore:
4. svet je tudi razpravljal o analitični oceni delovnih mest.
Plače in tarifni pravilniki
a) Povečanje ravni tarifnih po-stavk iz leta 1956.
Zvezni družbeni plan za leto 1957 določil 5- in t0*/«-no povečanje r*vni tarifnih postavk v tarifnih Pravilnikih gospodarskih organiza-'.'•j- Na podlagi sklepa Sveta za delo l<! Tajništvo za delo ugotavljalo Pravilnost izračuna povečanja ravni V0 stanju iz leta 1956. Predloženih 16 bilo 757 tarifnih pravilnikov ozi-r°rna tabel tarifnih postavk, od ku-'Rrili odpade 155 na industrijo in "darstvo, 19 na kmetijstvo, 1 na Bf,z.darstvo, 29 na gradbeništvo, 15 Promet, 215 na trgovino in go-hnstvo, 68 na obrt, 46 na komunalo.
na puvŠulirnno gostinstvo in 178 14 nnvšalirano obrt.
V zvezi s povečanjem ravni ta-i.anih postavk je omeniti težnjo ve-•kega dela gospodarskih organiza-„ !• da bi ob tej priliki nesorazmer-n povečale tarifne postavke vodil-■ "n. uslužbencem. Svet za delo kot V1*1 Tajništvo za delo nista imela t r,,Rih zakonitih pooblastil, kot ugo-v jlinti pravilnost izračuna in do-‘lievanja preliva sredstev iz skuti ne v skupino. Svet zn delo je »tal stališču, da je s sredstvi iz na-oz. IO*/« povišanja ravni Postavk potrebno več ali krTrz Vskladiti tarifne postavke za -• - n« delovna mesta glede
, va 5*/,
plinih
Snj
mesta glede na loyrt”v? Pomembnost z ostalimi de-i. Illr,ii mesti. Preliva sredstev iz
?jih(,
med najnižjimi in naj višjimi kvalifikacijami. Splošno velja ugotovitev, da je bilo razdeljevanje 5*/o oz. 10*/« sredstev na plače preveč usmerjeno na uslužbenski kader, zapostavljalo na se je visokokvalificirane iu kvalificirane delavce.
Na podlagi predloženih dokumentacij so bile dane pripombe na posamezne izračune ravni in razdelitev sredstev po posameznih delovnih mestih, pri tem pa se je pazilo tudi na to, da bi se tarifne postavke za posamezna ali podobna delovna mesta v podjetjih iste vrste čimbolj vskladilo. Tudi organi, pristojni za potrjevanje tarifnih pravilnikov v večini primerov niso do-voljno upoštevali pripomb, v nekaj primerih pa so se celo branili z odgovori, da Tajništvo za delo nima pravice stavijati pripomb za razdelitev sredstev kot tudi ne Svet za delo Okrajnega ljudskega odbora. Ni čudno, če je v takih pogojih prišlo med podjetji do dokajšnjih neskladnosti v plačevanju posameznih enakih delovnih mest. Tudi dogodki v teku leta so potrdili utemeljenost opozoril, da bo v primerih nepravilne razdelitve sredstev na posamezna delovna mesta nastal prej ali slej problem tistih delovnih mest, ki jih pri razdelitvi sredstev niso upoštevali. V letu 1957 je bil zelo močan pritisk za spremembo tarifnih postavk po tarifnih pravilnikih na Tajništvo za delo. 7,a spremembo ni bilo nobene zakonite osnove in iz teira razloga se tudi ni Izpreminjalo ali popravljalo tabel tarifnih postavk za leto 1957.
b) Gibanje plač. opravljenih delovnih ur in zaposlenih v industriji: Evidenca o gibanju plač. kakor tudi dela no učinku, premij in plač iznad tarifnih postavk, gibanju zaposlenih in opravljenih ur se vodi na posebni dokumentaciji, ki jo dostavljajo gospodarske organizacije mesečno. Po tej dokumentaciji je poročalo do konca leta 1957 156 gospodarskih organizacij industrije in rudarstva. Po teh podatkih je bilo zaposlenih povprečno 55 051 oseb. ki so opravile skupaj 80.595.700 ur v rednem in nadurnem delu. N a i več so jih opravili v mesecu decembru, najmanj pa v mesecu juliju. Po strokah je bilo onravl lenih največ ur v kovinski industriji, slede pa: tekstilna, elektroindustrij, industrija u sni a in obutve, grafična, kemična, živilska, industrija gradbenega materiala, najmanj na filmska in barvna metalurgija. Ge Primerjamo število de jansko opravi lenih ur v rednem in nadurnem delu v letu 1957 z efektivnimi delovnimi urami v letu 1956. ugotovimo, da se je število dejansko opravljenih ur povečalo zn 4.057.400. Pri tem moramo opozorili, da ie to primerjavo vzeti le približno, ker po lem efektivno delovne ure v letu 1956 v navodilih izpolnjevanje ni bil točno defi-
vanja tudi nekaterih drugih ur, vsekakor pa je porast najmanj tolikšen.
(Glej tabelo 1.)
Povprečno število zaposlenih v industriji v letu 1957 pomeni nasproti letu 1956 povečanje za 4409.
(Glej tabeli 2 in 5.)
V gospodarske organizacije je prišlo 11.558 delavcev in uslužbencev, odšlo pa jih je 7905. Po strokah sta prilioa in odhod delovne sile naslednja:	proizvodnja električne
energije prihod 145, odhod 118, premogovniki prihod 550, odhod 558, industrija barvnih kovin prihod 62, odhod 69, industrija nekovin prihod 570, odhod 255, kovinska prihod 2155, odhod 1490, elektroindustrija prihod 1767, odhod 1021, kemična prihod 692, odhod 596, industrija gradbenega materiala prihod 1105, odhod 1105, lesna prihod 1611, odhod 1077, papirna prihod 186, odhod 145, tekstilna prihod 1249, odhod 757, industrija usnja prihod 519, odhod 244, živilska prihod 581, odhod 526, grafična prihod 481, odhod 508, tobačna prihod 51, odhod 75.
Vajencev je bilo na novo sprejetih v letu 1957 959. od katerih jih odpade na gospodarske organizacije posameznih strok:	kovinska 218,
elektroindustrija 181, tekstilna 157,
lesna 121, industrija usnja 96, grafična 61, električna energija 56, papirna 51, živilska 22, premogovniki 16, industrija nekovin 16, kemična 9, industrija gradbenega materiala 9, tobačna 5 in barvna metalurgija 1.
Iz teh podatkov izhaja, da povprečno število vajencev predstavlja 2,67*/« nasproti povprečnemu številu vseh zaposlenih. Ta odstotek je r posameznih strokah takle: elektroindustrija 4,95*/«, proizvodnja in razdelitev električne energije 4,42, industrija usnja in obutve 4,50, grafična 5,75, kovinska 5,59, papirna 2.55, lesna 2,14, tekstilna 2,05, proizvodnja in predelava premoga 2,01, živilska 1,49, industrija nekovin 1,42, tobačna 0,68, industrija gradbenega materiala 0,62, kemična 0,58, barvna metalurgija 0,45*/*.
Če vse do sedaj navedene podatke (o povprečnem številu zaposlenih, številu opravljenih delovnih ur, izplačanih plačah in povprečni plači) primerjamo s stanjem v letu 1956, primerjavo pa izrazimo s koeficientom, pri čemer vzamemo stanje 1956 za indeks 100, dobimo naslednjo sliko: število zaposlenih oseb ttt,9, število opravljenih delovnih ur 105,5, izplačane plače 150,5, povprečna plača 151,5,
c) Izraba delovnega časa: Zanimivo je ugotavljanje izrabo delovnega časa v industriji na podlagi odstotno razdelitve ur, porabljenih za posamezna opravila, odnosno po posameznih pokazateljih. Ge vzamemo skupno število ur za 100*/o odpade na ure, ki bremene go-
v skunlno jo bilo malo.
, itev sredstev znotraj skupine “Kokrnt ni bila upoštevana v smi-* "UM in so je tudi pod tem vti-
Šp . P° svoje prikrojevalo tolma- ............--j- --- --	-
o uporabi povečanja razponov niran in je dopuščal možnost vste-
VABILO
na 7. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvaja leev
0L0 Ljubljana
Na podlagi 85. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih, 2. člena Zakona o izvedbi odprave okraja Trbovlje (Ur. list LRS
št. 17/58) in
48. člena Statuta okraja Ljubljana
sklicujem
7. skupno sejo obeli zborov, ki bo v petek, dne 11. julija 1958, ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni redi
1.	Poročilo Sveta za industrijo o delu v 1. 1957.
2.	Spremembe in dopolnitve statuta okraja:
a)	določitev številu odbornikov okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO,
b)	ostale spremembe in dopolnitve.	.
3.	Pooblastilo Svetu za tržišče, da sme določati najvišje prodajne ceno na drobno za posamezna živila, ki imajo poseben pomen za preskrbo
prebivalstva.	. , ..........
4.	Potrditev odločbe Sveta za tržišče o določitvi najvišjih cen na
drobno za goveje meso.	........
5.	Soglasje k odločbam finančno samostojnih zavodov o določitvi polo-
6.	Soglasje k predračunu Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana
7.	Pritrditev k zaključnemu računu Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana in Kočevje za 1. 1957.
8.	Garancije. ...	•	.
9.	Potrditev statuta Okrajne trgovinske zbornice.
10.	Potrditev sistemizacije Okrajne trgovinske zbornice.
11.	Gospodarske zadeve.
12.	Personalne zadeve.	,	,,	,	„
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati
spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost lavite Skupščinski pisarni OLO Ljubljana, Kresija, soba št. 16/1 (telefon: 21-959).
Predsednik OLO: dr. Marijan Dermnstia 1. r.
ipodarske organizacije 95,74%>, na ure, ki ne bremene gospodurskih organizacij pa 4,26 e/o.
Med urami, ki breincnc gospodarske organizacije, odpade na dejansko opravljene ure 86,58% od vseli ur skupaj, na letne dopuste 4.65 %, no praznike 2,32%, na nezmožnost za delo do 7 dni 2,00°/o, na plačane izostanke 0,12%. na prekinitve in zastoje dela 0.06°/o in na odstranitve e dela 0,01 %. Mimo tega pa je ome-
Tabela 1
niti zlasti ure na račun letnih dopustov, ki nesorazmerno odpadejo na poletne mesece julij-september, po posameznih mesecih pa bremene skupno število ur z naslednjimi odstotki: avgust 12,55, julij 11,90, september 6,26, oktober 4,40, december 4,10, junij 3,92, maj 2,53, november 2,34, april 1,68, januar 1,62, marec 1,50 in februar 1,38%. Občuten je tudi porast nezmožnosti za delo do 7 dni v mesecu oktobru: 4.78od vseh
ur skupaj (100%) v oktobru, čemur je vzrok val gripe.
(Glej tabelo 3 a.)
Med urami, ki ne bremene gospodarskih organizacij, temveč socialno zavarovanje, državne organe ali zaposlene, odpade na nezmožnost za delo nad 7 dni 3,17 od vseh ur skupaj, nu porodniške dopuste in doječe matere 0,58°/o na neplačane opravičene izostanke 0,32 °/o, na vojaške in razne državljanske dolžno-
sti 0,13 in na neplačane ncopravi* I čene izostanke 0,06%.
d) Delo po učinku in doseganju norm:
V letu 1957 je bilo dejansko opravljenih ur po učinku 35,778.800i j V primerjavi z vsemi dejansko opravljenimi urami to pomeni 44,4%. , Po posameznih strokah na dejansko opravljene ure po učinku od vseh opravljenih ur odpade v odstotkih: papirna in celulozna 69,4, industrija 1 usnja in obutve 62,2, grafična 58,5, tobačna 56.5, tekstilna 56,4, premogovniki 49,6, industrija gradbenega materiala 48,0, lesna 45,2, kovinska 42,9, kemična 35,4, živilska 32,8, industrija barvnih rudnin 29,2, industrija nekovinskih rudnin 28,4, elektroindustrija 18,2 in proizvodnja in razdeljevanje električne energijo 2,8. Pod povprečjem so tedaj kovinska, kemična, živilska, barvna, nekovinska, elektroindustrija in električna energija.
Leta 1955 je znašalo povprečjo delovnih ur po učinku 39,9%, leta 1956 prav tako 39,9%. Iz tega sledit da se je obseg opravljenih delovnih ur po učinku v letu 1957 povečal za 4,5%, izraženo primerjalno pa znaša indeks leta 1957 nasproti letu 1956 111. Najbolj se je povečal ▼ premogovni industriji za 40,1%, sledi tobačna 7,8%, kemična 7,2 Vi, ko-vinsko 6,4%, papirna in celulozne I 6,0%, tekstilna 4,7Vi, elektroindustrija 4,4 Vo, živilsko 4,3Vi, industrija usnja in obutve 3,5%, industrija nekovin 3,2%, lesno 3,0 Vo, industrija gradbenega materiala 2,8 Vo. grafična 1,3 Ve, proizvodnjo in razdeljevanje , električne energije 0,8%. Obseg K le zmanjšal le v industriji barvnih kovin, in sicer za 2,t%.
(Glej tabeli 4 In 4 n.)
K povečan ju obsega dela po učinku je prav gotovo pripomoglo dejstvo. da 'so bile gospodarske organizacije večkrat opozorjene, naj spre- , minjnjo pravilnike o normali le, ka- I dar je za to podan opravičen razlog. Tajništvo za delo in Svet za delo v letu 1957 nista izdala noben® odločbe v zvezi z revizijo norm, * nekaj primerih pa sta v oscbnein j stiku predlagala pregled ln razpravljanje o normali organom * I podjetjih.
e)	Nadurno jn nočno delo:
V letu 1957 je bilo v industrij' j dejansko opravljenih 4,085.000 nadur. Največ je bilo opravljenih v ko* vinski stroki, 983.800 (podatki zaokroženi na 100), sledi elektroindu- j striju 375.500, industrija usnja 1° obutve 372.600, lesna 343.600, papir* na in celulozna 269.700, tekstilna 266.900, živilska 256.100, grafična 251.400, industrija gradbenega materialu 207.000, kemična 203.000, proizvodnja in razdeljevanje električne energije 197.400, proizvodn ja in pr®' delava premoga 171.100. industrij11 nekovinskih rudnin 72.600, industrij® barvnih kovin 62.600, filmska 42.30° in tobačna 9400.
(Glej tabelo 3.)
DEJANSKO OPRAVLJENE URE V REDNEM IN NADURNEM DELU (TISOČI Z ENO DECIMALKO)
V LETU 1957
Panoga	jan.	febr.	mar.	apr.	maj	jun.	Julij	avg.	sept.	okt.	nov.	dcc.	1957
m	163.0	159.5	178.5	169.5	169.2	162.7	162.7	162.6	158.8	169.5	156.0	167.2	1979.2
112	159.0	153.0	166.4	166.6	158.5	162.0	147.7	155.4	153.0	155.4	146.4	161.1	1686.5
115	46.8	43.4	47.5	44.9	45.8	46.0	47.0	51.3	39.8	42.4	43.1	44.8	542.8
116	192.5	192.5	204.2	215.4	208.9	207.7	196.3	211.2	203.8	225.0	199.6	223.6	2478.7
117	1167.2	1165.2	1263.2	1286.7	1225.5	1224.6	1104.5	1192.2	1192.0	1231.0	1212.2	1370.7	4653.0
119	602.3	620.3	672.0	677.7	618.0	644.7	650.3	599.0	667.7	709.8	682.7	776.1	7900.6
120	266.9	272.9	293.7	294.4	286.5	291.6	285.7	302.9	294.0	320.1	297.8	334.7	3541.2
121	220.6	220.3	252.4	298.0	312.6	318.0	321.3	332.3	298.3	262.3	231.9	244.0	3332.0
122	984.4	1010.6	1055.0	1091.4	994.8	1043.6	999.5	1016.9	1045.5	1100.8	1036.5	1129.0	12508.3
123	260.2	248.4	266.4	265.2	250.3	248.7	245.4	268.2	259.5	268.8	247.0	268.4	3096.3
124	1195.4	1153.1	1257.8	1248.4	1189.2	1195.2	980.0	1229.0	1206.3	1286.1	1168.2	1325.4	14434.1
125	414.3	409.5	429.3	443.9	420.7	4(1.1	386.8	442.2	447.3	458.9	431.6	498.3	5193.9
127	290.0	274.6	287.1	286.3	280.2	279.0	274.3	311.1	301.0	302.7	285.4	312.8	3484.5
128	297.4	286.9	309.2	313.3	307.0	296.5	284.9	307.4	298.4	332.9	317.9	334.8	3706.6
129	129.7	122.2	131.9	131.2	127.4	124.1	117.9	126.3	121.2	125.8	116.1	124.0	1497.8
130	29.0	26.9	29.5	32.1	32.9	35.5	33.5	28.3	32.4	33.1	30.0	34.8	380.0
1	6418.7	6359.3	6844.1	6965.0	6625.5	6691.0	6217.8	6736.3	6719.3	7044.6	6604.4	7369.7	8595.7
Tabela 2 Panoga	jan.	POVPREČNO ŠTEVILO DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V LETU 1957 febr.	mar.	apr.	moj	jun.	julij	avg.	eept.	okt.	nov.										dec.	1957
m	793	801	801	811	820	812	812	817	828	856	829	824	813
112	793	791	786	802	809	798	800	787	783	802	797	802	795
115	223	228	226	227	223	225	229	228	222	220	220	217	224
116	1.052	1.068	1.076	1.109	1.128	1.140	1.139	1.134	1.150	1.164	1.171	1.181	11.26
117	6.094	6.146	6.213	6.278	6.363	6.393	6.446	6.500	6.966	6.669	6.711	6.758	6.427
119	3.345	3.397	3.441	3.453	3.525	3.605	3.739	3.766	3.722	3.918	4.025	4.042	3.664
120	1.414	1.420	1.444	1.471	1.486	1.508	1.554	1.589	1.622	1.647	1.670	1.675	1.542
121	1.224	1.243	1.287	1.460	1.384	1.627	1.655	1.598	1.550	1.477	1.366	1.325	1.450
122	5.349	5.443	5.453	5.556	5.598	9.683	1.720	3.788	5.727	5.864	5.906	5.921	5.663
123	1.308	1.297	1.294	1.306	1.315	1.315	1.318	1.316	1.326	1.356	1.345	1.353	1.320
124	6.433	6.460	6.502	6.555	6.590	6.669	6.738	6.754	6.757	6.839	6.888	6.930	6.676
125	2.109	2.125	2.139	2.153	2.186	2.201	2.238	2.267	2.504	2.327	2.336	2.366	2.230
127	1.457	1.466	1.445	1.432	1.436	1.455	1.492	1.545	1.562	♦1.475	1.479	1.499	1.478
128	. 1.552	1.556	1.563	1.593	1.613	1.621	1.638	1.652	1.689	1.713	1.717	1.714	1.631
129	753	751	748	743	738	735	737	732	732	725	723	729	737
130	146	146	148	148	151	151	152	153	156	158	158	156	152
Skup.	34.045	34.338	34.566	35.097	35.563	35.938	36.408	36.576	36.696	37.190	37.331	37.492	35.934
* Mlinska industrija Ljubljana vključena v trgovino.
3	FLUKTUACIJA DELAVCEV IN USLUŽBENCEV
ODSTOTEK ZAMENJANIH OSEB OD POVPREČNEGA ŠTEVILA OSEB V LETU 1957
Panoga	jan.	febr.	mnrec	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	nov.	dec.	»957
111	0.88	0.75	1.50	1.35	0.73	0.49	1.11	0.86	0.97	1.91	0.24	0.85	11.8
112	2.78	1.01	2.80	3.24	5.45	3.26	3.26	2.54	6.00	3.24	1.25	1.62	42.5
115	2.70	1.32	1.77	2.20	1.80	1.78	3.93	2.63	2.70	0.91	1.82	0.48	27.7
116	0.66	1.22	1.40	1.17	1.87	2.80	1.83	2.12	2.87	1.38	1.28	1.02	20.7
117	0.76	1.74	1.85	1.55	1.65	2.22	2.48	2.60	2.82	2.10	1.48	1.54	23.2
119	1.28	1.92	3.49	1.60	1.22	2.58	2.41	3.60	4.40	1.43	1.79	2.00	27.9
120	1.69	1.76	1.60	1.50	1.75	3.50	2.57	2.14	2.90	1.89	1.36	2.63	25.7
121	2.53	4.50	4.20	4.11	3.60	6.22	4.54	3.44	4.71	4.13	1.32	2.04	76.2
122	1.18	1.75	1.30	1.20	1.34	1.32	1.61	1.20	2.57	2.00	0.78	1.37	19.0
123	0.23	0.31	0.54	0.31	0.69	1.14	1.06	0.61	0.68	0.66	0.52	0.67	11.7
124	0.50	0.76	0.88	0.79	0.66	1.04	1.08	1.47	1.38	0.76	0.85	0.68	11.0
125	0.43	0.84	0.81	1.02	0.73	1.50	1.03	0.84	1.17	0.82	0.69	0.76	10.9
127	1.72	2.80	1.19	0.70	1.66	3.50	2.82	3.24	3.46	2.58	1.83	1.54	35.6
128	0.90	0.96	1.13	1.70	1.43	1.66	2.08	1.82	2.19	2.28	1.40	0.99	18.8
129	—	0.27	0.27	0.13	0.81	0.95	0.27	0.41	0.96	0.69	0.42	0.55	6.9
130	—	—	1.35	2.70	1.32	0.66	1.97		0.64	1.90	1.90	1.28	16.5
1	0.99	1.19	1.68	1.49	1.48	2.08	2.02	2.46	2.72	2.24	1.47	1.65	22.0
T‘,l,cl0 30	IZRABA DELOVNEGA ČASA V INDUSTRIJSKIH IN RUDARSKIH PODJETJIH ODSTOTNA RAZDELITEV PO DELOVNIH URAH V LETU 1957 Pokazatelj	J»n-	lebr.	marce	april	maj	junij	julij	avg.	srpi. 1 .S skupaj	,ofl	»oo	too	too	too	too	too	too	too												okt. too	100	dec. 100	It* l«»
2	*jj skupaj (3—9)	 3	gg dejansko opravljene ure			,	96.03	95.90	95.91	95.88	95.67	9541	95.87	95.03	95.70	93.13	95.66	95.83	95-7*
		•	85.35	92.68	92.52	92.39	84.56	89.55	75.71	81.61	87.42	85.83	84.07	89.41	86.^ 0.0*
4 jn g, prekinitve in zastoji delo			•	0.49	0.02	0.01	0.02	0.06	0.03	0.02	0.02	0.02	0.02	0.06	0.02	
9	odstranitve z dela					0.01	0.02	0.01	0.02	0.03	0.02	0.04	0.01	0.01	0.01	0.01	o.°<
6 ""-i prazniki	 « g S letni dopusti					—	0.02		6.73		6.62	0.01			6.96	0.45	2-g
			1.62	1.38	1.50	1.68	2.33	3.92	11.90	12.53	6.26	4.40	2.34	4.10	4•**
£ nezmožnost za delo do 7 dni			e	1.78	1.79	1.74	t.71	1.62	1.68	1.45	1.57	1.83	4.78	2.12	1.77	2.°®
P . plačani izostanki	 °	vojaške in državljanske dolžnosti . , J »5 doječe matere — porodniški dopusti .			0.12	0.12	0.08	»o?	9.13	0.20	0.15	0.11	0.16	0.11	0.10	0.09	o.ii
		e	0.01	0.04	0.05	»08	* 12	0.23	1.18	0.18	0.25	0.21	0.07	0.07	0.12
		e	0.54	0.53	0.53	0.52	0.31	0.57	0.56	0.59	0.69	0.65	0.61	062	O.*1
? 1 g 6 nezmožnost zn delo nad 7 dni ....		#	3.13	3.22	3.20	3.22	3.35	3.36	3.00	2.88	2.93	3.60	3.12	3.08	
* S B ° nePla^a,,i izostanki: opravičeni . . ,			0.24	0.23	0.23	0.25	0.30	0.34	0.32	0.34	0.36	0.33	0.30	0.32	0.5 0.0*
*	neopravičeni . .		.	0.05	0.06	0.06	0.05	0.05	0.07	0.07	0.08	0.07	0.04	004	0.06	
I glasnik
STKAN 219
Tsbcla 4
Odstotek delovnih ur po učinku od vseii dejansko opravljenih ur v letu 195?
Punoga	jan.	febr.	marec	april	maj	junij	julij	avgust	sept.	okt.	HOV.	dec.	19->7
lit	2.8	2.0	3.0	3.6	3.2	3.3	2.4	2.9	3.0	2.7	2.7	2.8	2.8
112	46.4	47.2	50.2	48.8	49.0	54.0	52.8	51.0	51.7	47.7	49.5	47.3	49.6
115	1.7	54.8	51.6	1.7	53.5	22.5	8.3	1.9	1.7	51.9	51.8	53.8	29.2
116	24.4	24.4	26.4	26.6	26.5	26.4	29.7	30.2	30.0	31.2	29.7	32.0	28.4
117	40.0	40.9	42.2	42.6	43.8	43.1	40.9	41.6	43.5	46.5	44.0	44.2	42.9
119	14.5	16.0	17.0	17.3	18.0	17.1	17.7	19.6	19.3	19.1	20.8	21.4	18.2
120	31.6	31.2	39.4	31.8	37.2	36.6	40.5	37.5	36.2	34.4	31.0	37.0	55.4
121	43.7	43.2	42.0	45.8	50.9	54.2	54.5	54.6	51.4	43.0	42.5	43.1	48.0
122	45.1	47.5	49.0	46.0	46.0	45.9	44.2	38.3	46.0	46.2	45.5	44.6	45.2
123	68.5	68.1	71.0	70.0	70.5	69.0	70.9	65.1	67.3	69.6	70.5	71.6	69.4
124	56.3	56.5	56.5	57.5	58.1	57.5	51.2	65.0	68.2	57.2	56.7	51.1	56.4
125	60.5	61.8	63.2	63.0	62.2	62.0	61.0	64.0	63.8	63.8	62.3	59.1	62.2
127	34.3	36.0	29.6	33.1	31.7	33.2	32.6	31.4	35.5	31.6	34.8	34.6	32.8
128	58.4	59.2	58.5	56.3	57.4	58.3	58.4	57.7	60.1	60.0	60.4	59.3	58.5
129	56.0	55.0	54.2	54.6	54.2	58.1	56.3	57.5	56.8	58.5	58.6	58.4	56.5
150													
1	42.8	44.0	44.8	44.1	45.2	45.0	43.0	43.2	45.4	45.5	44.6	44.9	44.4
Tabela 4 a
Odstotek izpolnitve norm za
VSO DEJAVNOST GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V LETU 1957
jan.	febr.	marec	april	maj	junij	julij	julij	avgust	sept.	okt.	nov.	dec.	19*7
m	113.8	116.1	110.2	115.3	117.8	113.5	112.6	114.7	113.9	111.7	112.0	112.8	113.5
112	106.5	108.1	113.4	113.1	111.9	111.0	108.5	111.7	111.5	110.2	110.4	112.1	110.7
115	199.5	108.2	106.1	205.1	109.4	119.8	124.9	197.7	173.9	107.3	114.7	113.1	140.0
116	108.2	109.7	112.4	114.9	115.6	114.5	118.2	116.0	119.9	119.8	116.5	121.9	115.6
117	113.4	116.2	115.9	117.5	116.8	118.6	118.4	117.3	118.0	119.3	120.0	117.6	117.4
119	109.2	107.3	107.7	107.5	111.8	109.9	107.0	106.1	109.1	111.2	114.1	115.5	113.8
120	115.6	120.5	116.7	118.5	121.7	121.1	120.5	121.9	124.9	124.8	123.5	123.7	112.4
121	115.9	115.7	118.4	115.2	117.6	120.7	119.7	117.2	118.2	120.2	119.4	159.9	121.5
122	117.7	119.4	118.9	120.3	121.8	122.2	122.4	120.5	120.6	121.6	121.5	123.2	124.1
123	115.7	117.2	117.6	116.9	115.8	117.3	116.5	119.3	119.0	118.0	117.6	119.6	117.5
124	109.6	111.6	109.9	111.3	111.6	110.5	108.9	111.3	112.0	113.9	114.0	113.2	111.4
125	106.7	106.2	108.1	108.9	109.9	112.1	111.8	114.8	115.3	114.7	114.9	108.9	111.2
127	108.0	110.0	It 0.4	110.0	112.8	111.2	113.9	114.9	113.0	113.6	112.6	113.8	112.0
128	108.9	111.0	112.5	113.0	110.1	112.2	109.3	II 1.0	112.8	115.9	112.7	113.1	111.8
129	114.4	111.1	109.8	115.8	115.6	113.8	115.8	117.7	115.6	118.7	118.7	123.4	115.8
130 1	112.0	115.6	113.6	114.6	115.0	115.6	115.2	115.4	116.1	117.2	117.0	119.8	115.4
Tabela f													
ODSTOTEK ŠTEVILA				NADUR OD VSEH DEJANSKO OPRAVLJENIH							UR V	LETU	1957
Panoga	januar februar marec	april	maj					junij	julij	avgust	sept.	okt.	nov.	dec.	mr
m		10.9	7.5 i	11.5	5.7	9.5	9.5	16.5	11.0	11.4	6.7	9.2	11.2	9.9
112		7.4	9.8	9.0	8.6 8.8	10.5	9.4	8.3	8.8	7.7	10.9	9.6	9.1
115		10.6	7.7	9.2	6.8 11.8	11.4	14.4	17.4	10.0	11.2	14.0	12.9	11.6
116		2.6	2.9	2.5	3.0	2.9	2.8	2.8	2.4	2.8	3.1	3.3	5.7	2.9
117		5.1	5.9	5.4	6.0	6.7	7.2	7.5	7.4	8.2	6.6	6.9	7.7	6.7
110		4.1	5.2	4.2	5.0	4.6	5.2	4.4	4.7	4.1	4.5	4.7	6.0	4.8
120		4.5	5.3	4.5	3.4	5.2	6.3	6.5	5.6	6.1	5.6	7.6	7.5	5.7
121		5.4	5.0	6.0	4.6	5.8	6.3	6.8	7.0	7.1	6.4	7.5	6.3	6.2
122		2.3	2.5	2.0	2.0 2.1	1.6	3.1	3.2	3.6	3.7	3.1	3.5	2.7
123		7.4	7.3	7.9	7.6	7.5	8.3	9.0	11.1	12.1	9.2	8.7	9.1	8.7
124		2.5	1.7	1.8	1.3	1.6	1.5	1.9	1.9	1.9	2.1	2.2	2.4	1.8
125		4.7	5.9	7.3	6.7	7.5	3.9	7.3	7.0	7.1	7.9	9.1	11.0	7.2
127		6.4	5.0	3.0	4.1	6.8	5.8	8.2	9.7	9.1	8.9	10.5	9.7	7.3
128		5.6	6.3	5.1	4.3	6.0	5.6	7.5	7.9	7.1	7.9	8.7	8.9	6.8
129		0.6	0.5	1.0	0.7	0.9	0.6	0.8	0.5	0.6	0.6	0.3	0.2	0.6
130		4.3	14	1.0	7.6	11.8	19.1	16.5	11.5	17.4	13.9	11.0	13.4	11.1
1		4.5	4.4	4.5	4.1	4.8	4.7	5.6	5.5	5.7	5.3	5.7	6.2	5.1
6 .V Pogledu plač za nadurno delo j^**L®*ujemo v tem poročilu lc plače h <'Rjansko opravljene ure v red-nadurnem delu z doplačili p, »a<iurno dalo in nočno delo ter y fe dejansko opravljene ure donf j?fIn *n nadurnem delu brez Iz v!®., za nadurno in nočno delo. PoiuVu en'^ ,abel in že navedenih So * ,°T o Ribanju plač izhaja, da Part. etu znašala doplačila za »«ri rnVn no<t.no delo 06,516.000 di-Ho :!’v’ o drugimi besedami povedala ' *e zaradi doplačil za nadurno >Prez 00 delo povečale plače po-Hrno ?° za 2.94 %. Ker se je nadejalo j no^n<> delo različno oprav* J>l#f’ Jft. Indi odstotek povečanja kak, 8z''čen po posameznih stro-nik ",nuJvečji je T industriji lutrv-Pfnlzr V"	"'»d' filmska 6.52,
1,5) nja in predelava premoga izyodn-f>,zna*a in celulozna 5,14. pro-69)rgl; ln razdeljevanje električne 1,88 ki0,5,0,1" živilska 5.94. grafična 'H 3>otv* *** 5,85, industrija usnja •nateri«/' . ^ industrija gradbenega *ndustriia	kemična 5.11, elektro-
*.80 lo„ 8 2,80, industrija nekovin Woa O)*./'45, tekstilna 1,41 in to-
za delo v pogledu nad-S*°Jn<is||< ' Ji* 11 * imelo posebne prl-• Gospodarske organizacije
so pošiljale tromesečna poročila o opravljenih nadurah, toda glede na kasno dostavljanje le-ta niso imela kakega pomena.
f)	Premije:
Po določbah uredbe o plačah delavcev v gospodarskih organizacijah je bilo dolžno sprejeti premijsko pravilnike 524 gospodarskih organizacij. Sprejete pravilnike so morale dostavljati v enem izvodu Tajništvu za delo. Skupaj je dostavilo premijske pravilnike 459 gospodarskih organizacij ali 84*/*. To pa ne pomeni, da ostale gospodarske organizacije niso sprejele premijskih pravilnikov, kajti ugotovljenih jo dosti primerov, ko so podjetja sprejela premijske pravilnike, n jih niso dostavila niti občini niti okraju. Lahko računamo tedaj, da je uveljavilo premijski sistem 95*/» gospodarskih organizacij.
Pri izdelavi premijskih pravilnikov pa so se pojavile težave in zelo različna gledanja zlasti na premijske osnove in širino premijskih upravičencev. Priporočalo se je gospodarskim organizacijam postopno uveljavljanje premijskega sistema, pri čemer naj bi prehajalo iz v praksi preizkušenih kriterijev na nove osnove. Snrvn jo bil v tem pogledu dosežen določen uspeh. Izklju-
čeno pa je bilo kakršnokoli vpliva nje na gospodarske organizacije o tej stvari po tem, ko so razna strokovna združenja ustvarila podjetjem vzorčne premijske pravilnike in ko so razni drugi organi oziroma organizacije izdale razne priročnike Izdani priročniki niso vsebovali vedno kriterijev, ki bi bili v skladu i smotrom uvajanja premijskega nagrajevanja in so povzročali Še raz-ličnejše poglede na stimulativnost premij v gospodarskih organizacijah
Pregledano je bilo preko 500 premijskih pravilnikov in jih ob prenosu pristojnosti na organe občin 1. julija 1957 odstopilo opremljene s pripombami občinam. Tudi tu jo omeniti, da so bile občine dokaj nerazpoložene do revizij premijskih pravilnikov, ter je bilo v nekaj primerih stališče občinskih organov nasprotno predlogu za revizijo.
Do 1. julija 1957 ie Tajništvo za delo izdalo 27 odločb za revizijo premijskih pravilnikov, od 1. juliiu leta 1957 naprej pa do konca leta občine 89. tako da je bilo odrejenih 116 revizij.
Po podatkih je 156 industrijskih gospodarskih podjetij izplačalo v I. 1957 premiie v znesku 152,855.000 dinarjev. Izplačani znesek predstavlja 2.79% premij od skupno izpla-
čanih plač po tarifnih postavkah za dejansko opravljeno delo z doplačili za nadurno in nočno delo. Razmerje izplačanih premij do skupno izplačanih plač znaša po posameznih strokah v odstotkih: tobačna industrija 7,80, proizvodnja in razdeljevanje električne energije 4,45, industrija barvnih kovin 3,90, tekstilna 3,90, kemična 3,84, grafična 3,38, papirna in celulozna 3,14, elektroindustrija 2,73, kovinska 2,56, industrija gradbenega materiala 2,33, industrija usnja in obutve 2,25, premogovna industrija 2,21, živilska 1,85, industrija nekovinskih rudnin 1,85, lesna 1,50%. Najvišji odstotek premij je tedaj v tobačni industriji, v filmski pa se premije niso izplačevale.
(Glej tabelo 6.)
V	letu 1956 je bilo izplačanih premij v znesku 1,41 % od skupno izplačanih plač za redno, nadurno in nočno delo, v letu 1955 pa 0,5%, tedaj v letu 1957 za 1,38% več kakor 1936 ali z indeksom 197. V pogledu notranjih razmerij višine premij v industrijskih podjetjih je bilo ugotovljeno občutno nesorazmerje.
g)	Izplačevanje plač nad plačami po tarifnih postavkah:
Nad plačami po tarifnih postavkah je bilo izplačanih 461,165.000 dinarjev plač, ali 9,73 % od vseh izplačanih plač za dejansko opravljeno delo z doplačili za nadurno delo in nočno delo (primerjava: ena mesečna plača ■ 8,3% letnega zaslužka).
Največ je bilo izplačanih v tobačni industriji s 30,75%, najmanj pa v filmski z 1,30%. Po ostalih strokah je stanje naslednje: papirnata in celulozna 15,65%, industrija barvnih kovin 14,40%, tekstilna 13,82%, industrija gradbenega materiala 12,30%, grafična 11,20%, proizvodnja in predelava električne energije 10,52%, premogovna industrija 9,38 %, kemična 9.20%, kovinska 8.81 %. elektroindustrija 8,57, živilska 8,35%, industrija nekovin 8,22% in lesna 6,14%.
(Glej tabelo 7.)
V	letu 1956 je bilo izplačanih plač iz dobička v višini 7,7 % od skupnih plač, v letu 1955 pa 4,6%. Nasproti letu 1956 so torej tovrstne plače narasle za 2,03 % (v primerjavi s 1955 pa za 3,13%) oa skupnih plač, pri čemer pa moramo upoštevati povečanje skupnih plač (131%).
Ce zberemo nekatere spodaj obdelane podatke in jih primerjamo z letom 1956 ter izrazimo povečanje v letu 1957 z indeksom 100, je povprečno število zaposlenih 114, število dejansko opravljenih delovnih ur 105, izplačane plače 131, povprečna plača 131, premije 197 in plače iznad tarifnih postavk 127.
h)	Plače, premije in plače iznad tarifnih postavk v ostalih panogah i
Kmetijstvo. Ce računamo, da je 1086 zaposlenih v 25 gospodarskih organizacijah dejansko opravilo 3,212.785 delovnih ur, za katere je bilo izplačanih 153,529.000 din, ugotovimo, da znaša povprečna plača za dejansko opravljeno delovno uro 47.79 din. V letu 1956 je znašala povprečna plača 40,51 din kar pomeni povečanje v letu 1957 za 18%.
Premij je bilo izplačanih za 0,40% od skupno izplačanih plač. Nad tarifnimi postavkami so izplačali plače v višini 1.50% od skupno izplačanih vlač za dejansko opravljene ure. Nasproti letu 1956 se je izplačilo premij in plač nad tarifnimi postavkami povečalo za 1,16%«
Gozdarstvo. V štirih /.ajetih gospodarskih organizacijah je 1542 zaposlenih opravilo 3,522.569 delovnih
Tabela 6
PREMIJE IN	PLAČE NAD	PLAČAMI PO	TARIFNIH	POSTAVKAH	V RAZMERJU DO PI.AC	
	ZA DEJANSKO OPRAVLJENO DELO V LETU				1957	
	Zajeli’ gosp. org. 11/12	Plače po tarifnih posla v kali za ilej.	Premije	Plače nad plačami po			tarifnih postavkah
Panoga		opravljeno delo z Jopi. zn nadurno	Znesek (000)	•/. «/.	Znesek (000)	•/.
		in nočno delo (000)				
a	1	2	3	«	5	t
111	4	135.025	6.016	4.45	14.220	10.52
112	1	137.223	3.028	2.21	12.879	9.38
115	1	31.423	1.229	3.90	4.539	14.40
116	5	156.099	2.856	1.83	12.831	8.22
117	19	993.133	25.555	2.56	87.573	8.81
119	7	474.096	12.962	2.73	39.658	8.37
120	11	222.568	8.545	3.84	20.481	9.20
121	11	191.560	4.452	2.33	23.503	12.30
122	18	673.797	10.093	1.50	41.394	6.14
123	3	188.749	5.939	3.14	29.447	15.65
124	21	740.243	28.999	3.90	102.058	13.82
125	7	299.609	6.722	2.25	9.743	3.26
127	13	191.116	3.536	1.85	15.973	8.35
128	11	213.129	7.201	3.38	23.921	11.20
129	i	73.281	5.722	7.80	22.593	30.75
130	3	27.184	—	—	352	1.30
1	136	4,748.235	132.855	2.79	461.165	9.73
Tabela 7
OPRAVLJENE URE, IZPLAČANE PLAČE, PREMIJE IN PLAČE NAD TARIFNIMI POSTAVKAMI
ZA LETO 1957
Panoga	Število zajetih	Število zaposl.	Število dej. opr.
Kmetijstvo	g. org. 25	51/12 1.086	3,212.785
Gozdarstvo	4	1.542	3,552.569
Gradbeništvo	29	11.277	26,821.727
Promet	18	3.949	8,549.101
Notranja trgovina	69	3.799	8,471.483
Zunanja trgovina	28	2.632	5,581.011
Časopisno založništvo in ostala trgovina	12	1.567	3,428.682
Gostinstvo	10	667	1,583.083
Komunala	6	666	1,596.881
Obrt	23	1.763	4,019.718
Plače za dej. delo (v 000)	Povprečne plače za dej. d. uro	Premije znesek	,, (000) "		Plače nad pl. po t. p. znesek	,, (000)	/#	
153.529	47.79	62	0.40	2.318	1.50
190.942	53.74	830	0.43	7.298	3.82
2.058.295	76.71	21.289	1.03	123.929	6.02
511:554	59.46	5.463	1.06	35.556	6.90
503.179	59.40	23.391	4.63	125.892	25.02
396.092	71.00	15.038	3.80	62.722	15.85
253.266	73.00	7.969	3.15	34.367	13.60
81.947	51.70	1.356	1.65	15.191	18.50
91.347	61.60	7.569	7.70	4.171	4.24
237.898	59.21	2.280	0.96	21.657	9.12
lir, za katere je bilo izplačanih
190.942.000	din. Povprečna plača znata 53,74 din. v letu 1956 pa je znata la 46,41 din, torej se je povečala za 15,79•/«. Premij so izplačali v vi-tini 0,43°/o od skupno izplačanih plač za dejansko opravljene ure, plač nad tarifnimi postavkami pa v vitini 3,82*/« od skupnih plač za dejansko opravljene ure. Nasproti letu 1956 so se tovrstna izplačila povečala za 3,35 •/«.
Gradbeništvo. V 29 zajetih gospodarskih organizacijah je 11,277 zaposlenih dejansko opravilo 26,821.727 delovnih ur. Izplačanih plač zanje je bilo 2,058.295.000 din, ter znaša povprečna plača za dejansko opravljeno uro v rednem in nadurnem delu 76,71 din, kar pomeni v primerjavi z letom 1956 povečanje za 54,78"/s.
Premij je bilo izplačanih v vitini 1,030/«, p]a6 nad tarifnimi postavkami pa v višini 6,02•/« od skupno izplačanih plač za dejansko opravljene ure. Tovrstna izplačila skupaj so v primerjavi z letom 1956 porasla za 1,25 •/«.
Promet. V 18 zajetih gospodarskih organizacijah je 3949 zaposlenih opravilo 8,549.101 delovno uro. Upoštevaje izplačane plače v znesku
511.544.000	din znaša povprečna plača za dejansko opravljeno uro 59,46 dinarju. V letu 1956 je znašala povprečna plača 48,30 din in se je tedaj povečala v letu 1957 za 23,10*/«.
Premij je bilo izplačanih v višini 1,06°/«, plač iznad tarifnih postavk pa v višini 6,9*/« od skupno izplačanih plač zn redno in nadurno delo. Skupna izplačila premij in plač iznad tarifnih postavk so se v primerjavi z letom 1956 povečalo za 4,56 •/«.
Notranja trgovina. V 69 zajetih gospodarskih organizacijah je 3,799 zaposlenih dejansko opravilo 8,471.483 delovnih ur, za katere je bilo izplačanih 503,179.000 din. Povprečna plača znaša 49.40 din. V primerja«! z
letom 1956 sc je povprečna plača povečala za 14,62*/». pri čemer pripominjamo, da je bila v letu 1956 povprečna plača za vso trgovino skupaj 51,82 dinarja.
Dokaj velika so izplačila premij, ki znašajo 4.63*/« od skupnih plač za dejansko opravljene ure, zlasti če primerjamo industrijo, kjer znese povprečje 2,79*/».
Plač iznad tarifnih postavk je bilo izplačanih v višini 25,02•/« od skupnih plač. kar pomeni povprečno več kot 3 mesečne plače.
Zunanja trgovina. V 28 gospodarskih organizacijah je 2632 zaposlenih opravilo 5,581.011 delovnih ur, plače zanje pa znašajo 396,092.000 dinarjev. Povprečna plača znaša 71 dinarjev. Ce le-to primerjamo s povprečno plačo zn vso trgovino v letu 1956. ki znaša 51,82 din. se je povprečna plača v zunanji trgovini povečala v letu 1957 za 37,0*/«.
Premij je bilo izplačanih v višini 3,80 •/• od skupno izplačanih plač za dejansko opravljene delovne ure. plač iznad tarifnih postavk pa v višini 15.85 od skupnih plač ali povprečno nekaj manj kot 2 mesečni plači.
Časopisno založništvo in ostala trgovina. V 12 zajetih gospodarskih organizacijah je 1567 zaposlenih opravilo 3.428.682 delovnih ur, za katere je bilo izplačanih 253,266.000 dinarjev, povprečna plača znaša 73.80 din in predstavlja po višini drugo najvišje povprečje plač (za gradbeništvom). V primerjavi z letom 1956 sc je povečala za 42,4*/«.
Premij je bilo izplačanih v višini 3,15 •/• od skupno izplačanih plač za dejansko opravljene ure. plač nad tarifnimi postavkami pa v višini 13.60*/« od skupnih plač.
Gostinstvo. V 10 zajetih gospodarskih organizacijah je 667 zaposlenih opravilo 1,583.083 delovnih
ur, za katere je bilo izplačanih
81,947.000	din plač. Povprečna plača je 51,70 din. Ker je letu 1956 le-tu znašala 48,92 din, pomeni, da se je v letu 1957 povečala le za 5,68*/®.
Premij je 'lilo izplačanih v višini 1.65*/« od izplačanih plač za dejansko opravljene delovne ure, plač iznad tarifnih postavk pa v višini 18,50*/« od skupnih plač.
Komunala. V 6 zajetih gospodarskih organizacijah je 666 zaposlenih opravilo 1.596.881 delovnih ur. za katere je bilo izplačanih 98.347.000 dinarjev plač. Povprečna plača znaša 6160 din. Premij je bilo izplačanih v višini 7,70*/» od vseh izplačanih plač za dejansko opravljene delovne ure. Pri tem pripominjamo, da gre pretežni del na račun ECZ. medtem ko so v ostalih podjetjih te panoge premije neznatne. Plač iznad tarifnih postavk je bilo izplačanih v višini 4.24•/» od skupnih plač za dejansko opravljene ure. ali približno polovico mesečne plače.
Obrt. V 23 zajetih gospodarskih organizacijah je 1733 zaposlenih opravilo 4.019.718 delovnih ur. zn katere je bilo izplačanih 237.898.01M) dinarjev. Povprečna plača znaša 59,21 din in se je v primerjavi s povprečno plačo preteklega leto povečala za 19,51 •/«.
Premij je bilo izplačanih 0,96*/« od izplačanih plač zn dejansko opravljene ure. plač iznad tarifnih postavk pa v višini 9,12*/« od skupno izplačanih plač za opravljene ure.
i)	Analitična ocena delovnih mest:
Važen činitrlj pri pravilnem nagrajevanju in izboljšanju organizacije dela in tehnološkega postopka v proizvodnji v gospodarskih organizacijah je analitična ocena delovnih mest po enotni metodi. To ocenitev »»■> po predpisu Zveznega izvršnega sveta zavezane izvesti industrijske gospodarske organizacije
(prvo fazo tudi prometne in gradbene). Izvedena bi morala biti do 31. oktobra 1957, vendar do roku ni bila izvedena in še sedaj ni. V zvezi s to akcijo je nastopila vrsta te- j žuv. Predvsem so zvezni organi zelo pozno izdali navodilu, poleg tega so nekatera izšla kot priloga k Urad- ; nemil listu, ki so jo podjetja morala posebej naročati. Posamezna združe- | nja so dajala podjetjem svoje stro- I ke interna navodilo, ki niso bila V posameznih strokah različna. Gospo- [ darske organizacije so sprva resno j pristopile k popisu delovnih mest. | Pri tem so se mnoge napačno usine- I* rile no obstoieču delovna mesta v j tarifnem pravilniku, namesto da bi se vživela v tehnološki postopek j proizvodnje, ga proučile in iskale V njem izboljšave, ki bi omogočale izboljšanje organizacije delu, odkrile notranje rezerve, povečale ekonomičnost poslovanju ter nasploh po- : stavile čimbolj dognano shemo pod- ■ jetja.
V drugi fazi analitične ocene, ki obsegu analizo zahtev delovnega mesta in stopnjevanje, so gospodarske organizacije precej popustile na tem delu. Res je bilo to v času, ko v podjetjih v največji meri izkori- j ščajo letni dopust, toda zuinteresi- 1 runost za analitično ocenitev delov- j nih mest ne bi smela popustiti. | Brez dvoma so dokaj pripomogla k temu strokovna združenju, ki so st' v tej fazi skoraj popolnoma odrekla in gospodarske organizacije od njih niso imele več pomoči, ki bi bila j na konkretnih primerih ravno v tem času potrebna. V zvezi z analitično oceno so se pojavljala mnenja, da bodo z njo uspeli le povečati plače. Zato so ponekod tudi nerealno analizirali zahteve, ker so pač hoteli doseči čim večje število točk. Gospodarske organizacije so tudi različno tolmačile poedine zahteve. Precej težav nastopa pri zahtevi o šolskem znanju, spretnosti ter vsej skupini pod B: odgovornost. Marsikje niso razčiščeni pojmi o delovnem mestu-Zato gledajo tam bolj človeka kot delovno mesto, rezultat te nejasnosti pa je, da analitična ocena pokaže mnogo višje število delovnih mest. Težave dela tudi določanie odnos« med osnovno in postransko dejavnostjo ter osnovno dejavnostjo i" administrativnim delom. Ponekod s® uveljavlja težnja za čimbolišo o ce* no osnovne dejavnosti in čim nižj" postransko, ponekod pa obratno. Ugotavlja se. da so orientacijski pr’' meri. ki so izšli v prilogi Urad neg.8 lista, pomanjkljivi in v dosti prl' merili neuporabni zn sedanjo stop' njo organizacije proizvodnega pr<’' česa. To povzroča podjetjem Pr"' eejšnje težave, ker jih ne moro'"! posnemali. Orientacijski primeri. * so jih dala nekatera združenja F°' spodarskim organizacijam, so pre<" vsem po zahtevku znanja, spret""' sti in odgovornosti precej razlit1"'
Potek analitične ocene je spret"' lini. evidentiral mesečno stanj^j zbiral, zbiral problematiko ter vsem obveščal republiški organ * delo. V decembru so bila organ"8 rana skupna posvetovanja z gOSPf^ (litrskimi organizacijami posame,n* strok, na katerih so se uspešno r* ■ čistile razne nejasnosti in vskln"1 posamezna gledanja in stališča.
Zn izvajanje analitične ocene lovnih mest so gospodarske org®* zacije imenovale komisije, k«'' naj hi bile po danili navodilih stavl jene iz zadevnih strokovnju*' organa delavskega samoupravi) nja in zastopnikov sindikalne oT^ nizneiie. Med potekom je bilo v 'j kajšn ii meri opaziti, da *°*	,n(--
niso bili dovolj seznanjeni * n°
Dom in pomenom ocenjevanja delovnih mest. V nekaterih primerih 60 to delo prepustili kur uslužbencem uprave. V komisijah po podje-Ijih dela 997 ljudi, od teh pa jih dela 446 izklučno ua analitični oceni delovnih mest. Zaradi težav, nejasnosti in napačnih prijemov v začet-ocenitve, so v mnogih primerih kršili obsežne korekture, ponekod Pa so pričeli z analitično ocenitvijo Povsem iznova.
3. Strokovno lavskih kadrov:
izobraževanje de-
V letu 1957 je bilo pred izpitnimi komisijami opravljenih 1748 izpitov z« kvalificirane delavce in 412 za visokokvalificirane. Od opravljenih izpitov odpade na kandidate iz področja ljubljanskega okraja 1249 kvalificiranih in 309 visoko kvnlifi-<j'.r«nih. To pomeni, da je od kun-didatov, ki so pred našimi izpitnimi komisijami položili izpite, 29 °/e kandidatov za kvalificirane in 25°/« Zft visoko kvalificirane delavce iz °ntulih krajev.
Če primerjamo število opravlje-n'n izpitov za kvalificirane in visokokvalificirane delavce z opravljenimi izpiti v letu 1956, vidimo, da je v letu 1937 opravilo za stopnjo
kvalifikacije 311 ali 21.7 •/« več od prejšnjega leta in za visoko kvalifikacijo 65 ali 18 V« več. Ta podatek kaže na naraščajoče stremljenje za strokovnim izobraževanjem in težnjo za pridobivanje kvalifikacije.
Po posameznih strokah je bilo opravljenih sledeče število izpitov za kvalificiranega delavca: grudbe-na 479, kovinska 332, prometna 237, gozdraska 131, elektrotehnična 105, kmetijska 77, rudarska 71, tekstilna 68, usnjarska 59, grafična 46, lesnopredelovalna 42, kemična 35, papirniška 34, živilska 15, tehnična stroka elektrozvez 15 in gostinska 2. Pri izpitih za visoko kvalifikacijo pa si posamezne stroke slede: prometna 129, kovinska 89, elektrotehnična 73, gradbena 37, usnjarska 28, papirniška 19, grafična 15, tehnična stroku elektrozvez 8, lesno predelovalna 7, tekstilna 4 in živilska 3. Pred izpitno komisijo pri Okrajni obrtni zbornici je opravilo izpite za pomočnike 1096 kandidatov, 66 pa jih je padlo. Od opravljenih jih odpade 781 na družbeni sektor (329 moških in 452 žensk), 315 pa na privatni sektor (110 moških in 205 žensk). Mojstrski izpit je opravilo 288 kandidatov, 36 pa jih je padlo ali odstopilo od izpitu.
Pereče je vprašanje dvotirnega sistema kvalificiranja strokovnih kadrov. Medtem ko se za obrtnega mojstra lahko polaga izpit že po štirih letih po opravljenem pomočniškem izpitu, mora biti kandidat za opravljanje izpita za visoko kvalifikacijo v industriji 7 let v stažu kvalificiranega delavca.
Za pridobitev večjega strokovnega znanja prirejajo zlasti večja podjetja pogosto tečaje iz strokovnega in teoretičnega dela. Nekoliko težje je to organizirati v manjših podjetjih.
Stanje vajencev v gospodarstvu:
Posebno pozornost je treba posvetiti nedoletnikom, ki niso v delovnem ampak v vajeniškem razmerju. Po statističnih podatkih je ugotovljeno, da so delodajalci nad svojimi vajenci napravili največ prekrškov zaradi prekomernega zaposlovanja. Privatni obrtniki pa poleg tega mnogo grešijo tudi v tem, da vajence pošiljajo na dela, ki ne spadajo v dejavnost obrti, katere se uči. Nekaj kršitev je bilo zaradi nepravočasne sklenitve učne pogodbe, nepravočasnih prijav vajencev vajeniški šoli. koriščenja letnih in zimskih počitnic.
Tabel« 8
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, DELAVCI
IN USLUŽBENCI TER VAJENCI V LETU 1957
šifro	Naziv	Slovito gosp. org.	Povprečno število delavcev in u*l«žb. število	•/•		Povprečno Število vajencev	•/• vajencev nasproti Rlvviln zaposlenih delavcev in uslužbencev
111	Proizvodnja in rnzdel. elektr. energije	4	815	2.28	36	4.42
112	Proizvodnja in predelava premoga	1	795	2.22	16	2.01
115	Barvasta metalurgija	1	224	0.63	1	0.45
116	Proizvodnja in predelava nekov. rudnin	3	1.126	3.14	16	1.42
117	Kovinska industrija	19	6.427	17.85	218	3.39
119	Elcktro industrija	7	3.664	10.13	181	4.93
120	Kemična industrija	11	1.542	4.29	9	0.58
121	Industrija gradbenega materialu	11	1.450	4.09	9	-0.62
122	Lesna industrija	18	3.663	15.76	121	2.14
123	Industrija papirja in celuloze	3	1.320	3.68	31	2.35
124	Tekstilna industrija	21	6.676	18.32	137	2.05
125	Industrija usnja in obutve	7	2.230	6.25	96	4.30
127	živilska industrija	13	1.478	4.13	22	1.49
128	Grafična industrija	11	1.635	4.55	61	3.73
129	Tobačna industrija	1	737	2.06	3	0.68
130	Filmska industrija	3	152	0.42	—	
1	Industrija in rudarstvo skupaj:	136	35.934	100.00	959	2.67
n V obdobju do konca septembra je zajetih 138 gospodarskih organizacij. Z oktobrom so se Opekarne V.6'! Ljubljana združile z »Ljubljanskimi opekarnami« Ljubljana in Mlinska industrija Ljubljana s trgov-podjetjem »Zilo-Moku« Ljubljana.
*• Delovni odnosi:
n V letu 1957 je bilo obravnavano a I)ryi stopnji 1238 raznovrstnih : 1 *‘v iz delovnih odnosov. Omeniti .	*b8 zadev glede nezakonitih od-
19V |i -<l91 delavcev. 133 delavk, fo U8*užbencev, 25 uslužbenk), spo-ltv Zarn<li neplačanega dela 138 pri-4^ rov (nadurno delo 97), nočno delo Dr’ nedeljsko delo 6, delo na državni Čurin?!k 9, neodobrenih ali nepla-*n 1! letnih dopustov 124, nepri-v "'h pravic ob odhodu na orožne viln kadrovski rok 87, nepra-.i.aij?*1 pri izplačevanju plač 90, •• *ašf'i "°se£ib in doječih mater 65, z«Š,v, ,uČenev v gospodarstvu 47, Por.'11 ‘nvalidnv 11, nepravilno rnz-k„].,V®Pje glede na kvalifikacijo 36, >°,t^vne pogodbe 7, pomanjklji-
stojji P°datkov je razvidno, da na-kful ,lv'ovni spor relativno največ-tem *ae®di nezakonitih dejanj. V «e n,,,°^ °du je treba poudariti, da »PodlvfTjlnosti dogajajo tudi v go-»ioRr skilt organizacijah, ki Imajo d<>l„,,Urejeno personalno službo m t>a i„ URlužbenski kader. Omeniti le n,. *UlV objektivno okolnost, da rnreČ delavska zakonodaja sil-
no zastarela (do izida zakonov o delovnih razmerjih) in dotedanji predpisi niso več odgovarjali vsebini in stopnji razvoja.
V pogledu odpovedovanja delovnega razmerja je omeniti tudi navajanje nestvarnih odpovednih razlogov. Mnogokrat navedejo enostavno reorganizacijo dela, višek delovne sile ali zmanjšanje dela. V resnici pa so k odpovedi vodili čisto drugi momenti, bodisi nezadostno zalaganje pri delu. slab odnos do dela. nedisciplina. ali pa je bilo nekoga odstraniti za to. da bi na njegovo mesto prišel drugi. Vri navajanju takih razlogov so računali, (la ne bo prišlo do pritožbe s struni delavcev iu da bodo le-ti padli v breme Biroja za posredovanje dela. Smatramo, da bi morale biti navedbe odpovednih razlogov take, da odgovarjajo dejanskemu stanju.
Novi zakon o delovnih razmerjih je vnesel precejšen red v delavsko zakonodajo. Z novimi organi za reševanje sporov in obravnavanje disciplinskih prestopkov pa bo zadevno poslovanje v gospodarskih organizacijah tudi zakonito in boljše kot doslej. Za preteklo obdobje
veJja vsekakor ugotovitev, da so bili delavci premalo seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi, zato so podjetja dolžna s tem seznanjati svoje zaposlene med trajanjem in prenehanjem delovnega razmerja.
PRENOS POSLOV NA OBČINE IN ORGANE ZA DELO V OBČINAH
bilo do
Tajništvo za delo je 1. julija 1957 prvostopni organ v upravnih zadevah iz področja plač, strokovnih kadrov in delovnih odnosov. Z uredbo o plavali delavcev v gospodarskih organizacijah pu so s 1. januarjem omenjene zadeve prešle v pristojnost občinskih organov za delo. Po sklepu Sveta za delo je Tajništvo za delo preneslo navedene pristojnosti že 1. Junija 1957 na občine in predstavlja v teh zadevali drugostopni organ (upravni). Tudi v pogledu inšpekcije službe so bili pooblaščeni za opravljanje inšpekcijskih poslov občinski ljudski odbori.
Pri razvijanju zadevne službe in utrjevanju organov za delo v upravah občinskih ljudskih odborov se pojavljajo težave predvsem v po-
gledu kadrov, zlasti v izvenljubljan-skih občinah.
Zaradi čedalje večje borbe za povečanje proizvodnje, povečane produktivnosti dela in zboljšanja pogojev dela ter povečanja življenjske ravni postaja tudi pomen in vloga organov za delo čedalje večja.
V tej obsežni problematiki in delikatni materiji, ki sega neposredno v proizvodnjo in obravnava osnovni element proizvajalnih sil družbe — človeka, je čedalje večja tudi odgovornost okrajnih in občinskih organov za delo.
INŠPEKTORAT DELA I. Splošno
Z razvojem družbenega upravljanja po naših kolektivih prihaja vse bolj do izraza zanimanje za izboljšanje higienskih in tehničnih varnostnih prilik ter delovnih pogojev. Vzporedno z razvojem družbeno proizvajalnih sil se razvija tudi vedno večji smisel za zaščito dela med državljani. S podporo naših oblastvenih organov in razumevanjem od strani predstavnikov našega komunalnega sistema prehajamo v pogledu higiensko tehnične zaščite med vzgledne zastopnike našega delovnega življenja. Viden napredek, ki ie zopet zabeležen v izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih je samo dokaz naših vplivov — uspehov na tem področju humanega dela. Naši pozitivni zakonski predpisi pa so jamstvo za večji in lepši napredek na bojišču za dostojen delovni standard našega delovnega človeka.
Z Zakonom e delovnih razmerjih uzakonjeno poglavje o higiensko tehničnemu varstvu pri delu je nov dokaz, da bo ta smer še napredovala in zasluži še nadalje vso pozornost.
Ko imamo namen na splošno prikazati uspehe na tem področju, smatramo za potrebno, da spregovorimo nekaj tudi o naših neuspehih. V prvi vrsti bi želeli poudariti, da bi bili naši uspehi nedvomno vidnejši, če bi za higiensko tehnično zaščito bila odrejena večja denarna sredstva iz dohodkov gospodarskih organizacij. Organi Inšpektorata dela so pri svojem delu naleteli neprestano na težave prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za namene higiensko tehnično zaščite in se je praktično njihovo delo končevalo ob teh zaključkih. So primeri, ko gospodarske organizacije v resnici niso imele sredstev za razne večje izboljšave in je bilo njihovo izgovarjanje upravičeno, medtem pa so ponekod bila sredstva na razpolago, pa jih niso dali za izboljšanje delovnih pogojev.
Podjetja dajejo zelo malo sredstev za higiensko tehnično zaščito tudi tam, kjer bi se moralo še marsikaj urediti za izboljšanje te službe.
Kljub temu. da se je na področju higiensko tehnične zaščite ogromno storilo, ugotavljamo, da je še vedno precej nezgod po naših podjetjih. Razumljivo je, da se nezgode ne bodo mogle nikdar v celoti odpraviti, zmanjšati pa jih moramo na minimum. Med nezgode pri delu štejemo tudi tiste nezgode, ki se pripetijo na poti z dela ali od doma na delo in je zaradi tega skupno število nezgod razmeroma večje.
V preteklem letu je bilo veliko nezgod raziskanih ter so se izdajale ugotovitvene odločbe, ki so v večini primerov imele za posledico povračilo stroškov zdravljenja. Na ta način je ekonomska računica pokazala
gospodarskim organizacijam, da so tudi iz ekonomskega stališča nezgode drage in da je treba storiti še marsikaj, da jih bo čim manj.
Pri ustanavljanju higiensko tehničnih komisij v podjetjih ima veliko zaslugo Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki nudi razpoložljiva finančna sredstva za preventivo, med drugim tudi z organizacijo tečajev za člane HTZ komisij. V zadnjem času so se začeli zanimati zn higiensko tehnično zaščito v podjetjih na svojih področjih občinski sindikalni sveti in so v ta namen osnovali svoje HTZ komisije. Za preventivno službo skrbijo tudi varnostni tehniki, katerih število se postopoma veča. Pripomniti pa moramo, da varnostni tehniki v nekaterih podjetjih ne dobijo potrebno od poro s strani vodstva podjetja, er so prepričana, da so svoje delo opravila s tem, ko so nastavila varnostnega tehnika in formalno zadostila navodilu.
Na področju urejanja sodobnih vcntilaeij se je zadnje čase veliko naredilo. Same ventilacije so vedno roblematičnc, ker zaposlenim ose-atn na sumih delovnih mestih ustvarjajo prepih zaradi odsesava-n j a zraka, z druge strani pa nam primanjkuje strokovnjakov in podjetij za pravilno urejanje teh naprav.
Vsekakor pa je zabeležen viden napredek v pogledu strokovnosti električarskega kadra s posebnim poudarkom za zaščito in varnost pri delu. Do teh rezultatov prihajajo s postopnim usposabljali jem v elektrogospodarskih podjetjih. V ta namen se zelo pogosto organizirajo strokovni tečaji za dosego kvalifikacije in visoke kvalifikacije, na katerih je zadostno število predavanj zn dvig strokovnosti pri delu, ■ področja varnosti pri delu in tudi splošne izobrazbe.
V pogledu osebnih zaščitnih sredstev se je stanje izboljšalo. Težave so še vedno, ker ni ukinjen faktor za zaščitna sredstva iz uvoza.
(I. Pregledi podjetij
Na območju OLO Ljubljuna je 2786 podjetij, ki imajo manj kot 100 zaposlenih. Od tega je največ privatnega sektorja (1702) in socialistične obrti (299). Dalje je 127 podjetij z nad 100 zaposlenih in 27 podjetij, ki zaposlujejo preko 500 oseb. Skupno je na teritoriju OLO Ljubljana 2572 podjetij. Poleg matičnih podjetij obstojajo tudi posamezna delovišča. Tako n. pr. 944 delovišč, ki so pretežno obrtnega značaja in zaposlujejo manj kot 10 oseb. Dalje imamo 177 delovišč, ki zaposlujejo od 100 do 500 ljudi. Največ takih delovišč je v gradbeništvu. Število delovišč ali ločenih obratov, ki zaposlujejo nad 500 ljudi, je 51. Največ teh obratov je v gradbeništvu. Skupno je 1272 delovišč ali ločenih obratov.
Inšpektorat dela je polog drugih izrednih del s področja higiensko tehnične zaščite opravljal redne preglede podjetij. Med drugim je bilo izvršenih 118 pregledov podjetij. ki imajo zaposlenih manj kot 100 delavcev. Dalje je bilo izvršenih 50 pregledov podjetij, ki imajo zaposlenih več kot 100, in tl pregledov velikih podjetij, ki zaposlujejo preko 500 liudi. Posameznih delovišč ali ločenih obratov je bilo pregledanih 55.
Redni pregledi so bili izvršeni po vseh panogah gospodarstva, predvsem v industriji, zlasti tam, kjer že dalj časa pregledov ni bilo, ali pa se ie ook-'-»nla ootreba po pre-
gledu. Poleg rednih pregledov so bili izvršeni tudi izredni pregledi v posameznih podjetjih predvsem zaradi novogradenj ali večjih preureditev.
Prepovedi dela so bile izdane v treh kamnolomih in pri privatnem mizarju zaradi slabih higiensko tehničnih razmer.
Inšpektoratu dela je bilo prijavljenih 11 smrtnih nezgod in 1457 ostalih nezgod. Vseh 11 primerov smrtnih nesreč smo raziskali. S pregledi podjetij je bilo zajetih 25.240 oseb, ki so v delovnem razmerju. Med drugimi je bilo zajetih v pregledih 1047 vajencev in 156 vajenk ter 587 moških in 875 žensk mladoletnikov.
Nezgode pri delu
Po podatkih zdravstvene službe je bilo v preteklem letu 10.176 nezgod pri delu (brez Kočevja). V primerjavi z letom 1956 je število nezgod naraslo za 17•/». Zaradi nezgod a je bilo izgubljenih 184.747 dni, ar znaša v primerjavi z letom 1956 za 13 •/• več.
Visoko število nezgod pri delu je nastalo zaradi boljšega evidentiranja vseh nezgod, veliko je nezgod na poti z dela in na delo, kar se sicer vodi kot nezgoda pri delu, vendar je ugotovljeno, da se na račun teh nezgod pišejo vse nezgode, ki so nastale izven dela v okviru gospodarske organizacije.
V	letu 1957 je bilo 9515 nezgod, izgubljenih dni zaradi nezgod pa 16.805 ali izguba v dinarjih 390 milijonov 547.213.
Največ nezgod je bilo v kovinski panogi, lesni, gradbeništvu in tudi v obrtni dejavnosti. Te panoge imajo največ zaposlenih, pa tudi delo v teh panogah je bolj izpostavljeno nezgodam.
V	letu 1957 je bilo skupaj 13 smrtnih nezgod.
Nezgode so še vedno pereč problem, zlasti v primerjavi s prejšnjim letom, saj je zapažen celo porast nezgod in število bolniških dni.
Ugotovljeno je, da zadnje čase nastajajo nezgode zaradi opustitve varnostnih ukrepov. Praviloma bi se morala vsaka nezgoda že pred-, videti in podvzemati ustrezne preventivne ukrepe.
Pogosto se tudi opaža, da delavci kot neposredni proizvajalci pri strojih nc pazijo na osebno varnost samega sebe, zlasti tudi ne na svoje sodelavce. Delavci so vse premalo seznanjeni s predpisi o higiensko tehnični zaščiti, zato jih čestokrat kršijo.
Inšpektorat delu raziskuje nezgode takoj po nastanku, ko dobi sporočilo ali pa kasneje preko komisije za nezgode pri Okrajnimi zavodu za socialno zavarovanje. Takoj po nastanku je bilo skupno s Tajništvom za notranje zadeve raziskanih 60 primerov nezgod. Vse te nezgode so večidel hujšega značaja ali celo smrtne.
Mnogo več nezgod pa je raziskanih na zahtevo Zavoda zn socialno zavarovanje, kjer komisija za nezgode odstopa nekatere primere inšpektoratu dela v raziskavo za ugotovitev morebitne opustitve varnostnih ukrepov.
V teh primerih gre v glavnem za odškodnino, ki jo je utrpel Zavod za socialno zavarovanje. Večina nezgod predstavlja opustitve varnostnih ukrepov, ki jih povzročajo včasih nepazljivost ali nepoučeaost delavcev ali pa so popolnoma kliničnega značaja in zadeva krivda odgovorne voditelje.
V teku leta 1957 je bilo raziskanih 465 nezgod, izdanih pa 108 odločb o opustitvi varnostnih ukrepov pri delu. Iz tega sc du sklepati, da bi se število nezgod ob upoštevanju varnostnih predpisov lahko precej zmanjšalo.
So pa tudi primeri v podjetjih, ko se kljub izrecnim opozorilom ne pod vzame varnostnih ukrepov ter zaradi tega pride do težjih nezgod. Tako je n. pr. v Tovarni kleju v Ljubljani že pred leti zagrabilo delavca v gležnju pri »polžastem« transporterju. Ob raziskavi nezgode se je ugotovilo, da je potrebno »polže« zavarovati. Podjetje kljub temu ni zavarovalo »polžev«, zato je v preteklem letu prišlo ponovno do nezgode, kjer je delavcu odtrgalo desno roko. Zadeva se rešuje pred sodiščem.
Na lesno obdelovalnih strojih je še vedno precej nezgod, ker se še dogaja, da zaposleni ne uporabljajo zaščitnih naprav, z motivacijo, da že dolgo časa delajo, pa ni bilo nobene nezgode. Zelo pogoste so nezgode na poravnalkah, predvsem pri poravnavanju manjših komadov, ker se ne uporabljajo pomožne naprave (krompeži). Naši stroji za obdelovanje lesa so večinoma enostavni in zato tudi nevarnejši. Dokazano je, da moderni stroji z mehaniziranim postopkom odstranjujejo možnosti za nezgode.
V gradbeništvu je bilo 1454 primerov in zaradi teli nezgod je izpadlo 22.622 delovnih dni. Res je, da je možnost nezgod v gradbeništvu večja, zlasti če tehnično vodstvo ne skrbi za pravilno zavarovanje in sodelavci ne pazijo drug na drugega, vendar je kljub temu to število zelo veliko. Nerazumljiv je porast nezgod od lanskega leta. Brez dvoma je vzrok tega porasta tudi dejstvo, da se še vedno v gradbenih podjetjih ne posveča dovolj paž.nje HTZ komisijam. Nekatera podjetja, kot so Tehnika, Obnova, Graditelj itd., ne tekmujejo v pogledu higiensko tehnične zaščite. Do sedaj je najboljše podietie »Gradis«, kjer je komisija HTZ precej delavna, lahko pa bi bili uspehi še večji.
Poklicna obolenja
Do poklicnih obolenj prihaja tam, kjer se ne uporabljajo osebna zaščitna sredstva uli pa lc-ta niso dovolj učinkovita. Čestokrat sc delavci niti ne zavedajo nevarnosti zaradi plinov in pralni, zato tudi neradi uporabljajo zaščitna sredstva. Ugotovljene so bile predvsem tele bolezni: pneumoeoniosis, sili-cosis, zastrupljenjc z ogljikovodiki in exceme.
Zastrupljenjc z ogljikovodiki nastaja v glavnem pri debi z nitrolaki in organskimi topili. Poklicna obolenja so sicer nekoliko padla v primerjavi z lanskim letom, vendar menimo, da ta padec ne pomeni dejanskega znižanja obolenj.
Stanje higiensko-telmične zaščite pri delu
V letu 1957 je bilo pregledanih 2277 delovnih prostorov (več kot 50*/» več kot v letu 1956). Od pregledanih je 79 trajno, 77 pa začasno neprimernih za zaposlovanje delavcev. V teh prostorih je zaposlenih 944 delavcev.
Po površini ne odgovarja predpisom 213 delovnih mest vsled prenatrpanosti. Po prostornini pa ne odgovarja 157 delovnih mest. Primerov neurejenih vcntilaeij je ugotovljenih sicer manj kot v letu 1956, vendar je to število še vedno veliko.
DELO SAMOUPRAVE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
V drugi polovici leta je bila iz-vedena združitev OZSZ Kočevje i®: , njegovili samoupravnih organov * , Zavodom v Ljubljani. S tem se jej j povečal obseg dela Zavoda, pa tudi j -število članov skupščine Zavoda, ki | j ima od združitve dalje 114 članov. ] V samoupravnih organih zavoda j skupno s podružnicami sedaj deluj« , 306 članov, dočim jih je pred zdrii- , žitvijo le 280 članov.	j (
Skupščine podružnic zavoda sO i i v tein letu zelo resno obravnaval®' I zdravstveno stanje prebivalstva n< < svojih področjih, kar je pripomoglo; i da so bili podvzeti konkretni ukrepi , v smeri izboljšanja zdravstveno službe. Vloga skupščin podružnic so je znatno povečala. Ugotoviti pa je* da bi morale imeti nekatere podruž' ' niče več zasedanj in da ni prav, d« so izvršilni odbori nekaterih po-družnic popustili pri delu.
Izvršilnemu odboru je uspelo . razširiti sodelovanje med organi ( samouprave socialnega zavarovanj® | na vseh stičnih področjih s sonio- s upravnimi organi zdravstvene sluŽ' j be, zlasti z upravnimi organi zdruf" ; stvenili domov, občinskimi ljudski- : mi odbori, sveti zu zdravstvo i" j gospodarskimi organizacijami (s sled' ] niimi zlasti ob priliki prenosa i®' i plačevanja nadomestila plače n® gospodarske organizacije in ustanove).
Uspelo je nekoliko povečati obseg preventivnega dela zdravstven® * službe na območju zdravstvenih " domov. Povečan je bil tudi obšel! 1 pavšalnega plačevanja zdravstvenih J storitev.
Dejavnost skupščine iu zavod® I v reševanju problemov reliabilita- J cije in prekvalifikacije ter zaposle- J vanje invalidov je bila obsežnejša J in konkretnejša, zaradi česar so hib * doseženi na tem področju prvi po- : membnejši uspehi.
Viden je porast dohodkov sklad® J za zdravstveno zavarovanje in sicof i za 27.29 °/e, z razširitvijo zdravstven® t službe in zaradi povečanja števil® 1 aktivnih zavarovancev pa so po" i rastle tudi cene storitev za 23.69 •/•■ j
Izvršilni odbor je imel v pretek- j lem letu 48 rednih sej, na katerih i je pod robno obravnaval sklep® c skupščine in skrbel za njihovo r®-	'
alizacijo.
Izvršilnemu odboru ni uspelo * celoti izvršiti sklepa skupščine gled® k ustanovitve podružnic socialnega z®'	'
varovanja v Ljubljani. Osnov®1 vzroki in težave, na katere so n»'	1
leteli pri tem, so predvsem nasl®4*' 8 nji:	1
1.	Na področju mestnih občin * i Ljubljani ni bilo mogoče dobo' t potrebnih prostorov niti za eno P0" i driižnieo socialnega zavarovanja. (
2.	Zaradi velike frekvence dela^' ] cev in uslužbencev na pod roti® j mestnih občin bi ln-to povzroči)® j mnogo administrativno tehnični® t težav pri uveljavljanju pravic 1 varovancev, s tem bi se pa t®® podaljšala čakalna doba pri re»e' ; vanju zavarovančevih pravic.
7. Ob sodelovanju in razumcv®' j n ju občin v Šentvidu in Medvod® j j nam je uspelo, da sc bo v blH®i } prihodnosti lahko ustanovila podr® ' t niča v Šentvidu, ki ho posloval® _	(
sedaj še nedograjenem zdrav st v ^ nem domu za obe navedeni obč'®^ .
4. Na osnovi proučevanja !®e j vprašanja je izvršilni odbor sk®P® j z odborom za organizacijska vpf‘ x Sanja prišel do zaključka, da L e zaradi prej navedenih težav kori- j noje ustanoviti za strnjeno m®8*	|
področje samo eno podružnico r , voda.
GLASNIK
Upravljanje s sredstvi socialnega zavarovanja
Razmah socialističnih proizvajal-"'h sil, posebno v zadnjih letih gospodarske sprostitve, je omogočil prodno nagel gospodarski razvoj. 'Sled tega raste tudi iz leta v leto “■lovilo zavarovancev in sc je njihovo število dvignilo ob priključitvi Kočevskega okraja na 120.000 ak.tiv-n,|i zavarovancev in skoraj 27.000 “Pokojencev in invalidov, skupno orej H7.000 aktivnih zavarovancev, upokojencev in invalidov. Ce upo-•ovamo še svojec zavarovancev, je skupnega števila 332.143 prebi-oleev v okraju 252.443 zavarovanih 76*/« vsega prebivalstva.
Splošna stopnja prispevka za solarno zavarovanje sc že nekaj let “ližuje in sicer od 45% leta 1954 'a 38% v letu 1957. Na drugi strani
nekoliko manj, kakor pa 38%-ni prispevek od netto plač.
Cene zdravstvenih storitev v ambulantah so se povečale v letu 1957 za 38,39%.
Revizijska služba Zavoda je v letu 1957 izvršila 264 revizij pri zavezancih prispevka družbenega sektorja. V zasebnem gospodarskem sektorju je bilo izvršenih 2018 revizij.
Posebno stopnjo prispevka zn zdravstveno zavarovanje, ki jo je dolžan zavod predpisati vsem tistim zavezancem prispevka, ki prekoračujejo okrajno povprečje zaradi bolezni in poškodb, je v letu 1957 plačevalo povprečno 245 gospodarskih organizacij in ustanov.
V letu 1957 je 20 gospodarskih organizacij plačevalo dodatni pri-beležimo "stalen" porast “plačnega T™kt za,ruJi PomfmjkUivc lngien-
°n<!a, ki se je iz leta v leto večal, sk,°. L'l.lručvnti Zuščlt,u: s,lu^e v P0<" * A	-■*	jetjih m ker niso izpolnili varnost-
Ifm pa tudi prispevki zu socialno ."varovanje, ki so se odvajali. Za-°?(na rc°lizacUn sredstev je omo-e°čila, da jo zavod lahko zajamčil "varovancem tiste pravice, ki jim i ”° po zakonitih predpisih. Tako f bilo plačano v letu 1954 5 milijard 386 milijonov 609 tisoč prispev-,.°,v z« socialno zavarovanje, leta pa 7.535,658.000 ali 2.249,049.000 ln več kot leta 1954 oz. 42.54%.
-Vzporedno s porastom dohodkov tu- cSa zavarovunja *o naraščala z«' * 8tc*ls*va sklada zn zdravstveno itpVar®Vttnj?. Uri tem je treba upo-p ,Vati tudi, da je porastla stopnja 'spevka za zdravstveno zavarovalni 'P *^oer od 10%, kolikor je znn-a|a leta 1954, na 12.5% v letu 1957, nspevek za zdravstveno zavarovati upokojencev pa od 7.5% v letu 1«,* an 12% v letu 1957, t. j. od 22 m«/00 na ^l’011000 din ali
j Zavod je torej v letu 1957 rnzpo-'|*l s sredstvi, ki 50 'presegala 1»^ milijarde dinarjev za kritje vseh 'jmtkov. Pri tem je potrebno omc-hnk’ -*0- 80 sc ve^' tudi izdatki za . kojnine in Invalidnine v primer-1 A* z letom 1954, ki so znašali JeT?.’946-000- v letu 1957 pa 2 mili-•zilii tb9.490.000. Zvišali so sc tudi o,i , ' zn otroške dodatke in sicer 1 Uho 34.000 v letu 1954 na V^'61l,0<X) ali za 22% v letu 1957. Ha] prpostala sredstva, ki so znn-MnvV tn t957 2.592.824.000. pa pred-v«, tijo sklad za zdravstveno za-Vauje Zavoda.
ist0v 1111 raččanjem plačnega fondu in skl« ?Slllln naraščanjem sredstev ki tia..z.u zdravstveno zavarovanje, i*(1 '".jo za kritje predračunskih ros|j <>v zavoda, pa so občutno nn-Zuv. t,u * izdatki za zdravstveno Uidi ,°'’nnje. Ti izdatki, ki so zna-letu o« 1954 1 493,786.000, so sc v *a 73 3I7 dvignili na 2.589,124.000 ali l9Sf, n^%. v primerjavi z letom tud; si°iZu 28.58%. Temu je vzrok *koy ■, 6 n° naraščanje cen in stro-a Posamezne storitve in sicer:
z,WvV . Za oskrbne stroške za briin,,Z<!n'i,e v bolnišnicah so se v 9.72% ■*av* v letu 1956 povečali za •«ntno z, rayila za 37.21 %. ambu-zilrilv<i, ravlj,‘nje zn 36.91 %. zobo->«sk(1V<)Za 27.08%, kopališko kli-liomesmZ,lravUenje zn 45.14%, na-•/« m P,ač za čas bolezni pa za Vr'sPevk a^an'b jo bilo 17.5 •/• več ČiV le‘a 7«? ^!alno zavarovanje n».; ‘	• (ločim fo bil« povrn-
* l>reišn?Cvkov ,a 22% večja kot Prem,. 'am letu, predvsem zaradi Pri'8Pevk, ’? Vnačinu obračunavanje 6mrfiji v- "o novem obračunu je f"ialno n#*«l 25% prispevek za •°varovanje od brntto plač
nili ukrepov, ki iih je predpisal Inšpektorat zu delo OLO. Čeprav je ta ukrep Zavoda, ki temelji na poročilih delovne inšpekcije, povzročil precej kritike v podjetjih, je vendar značilno, da se od 33 podjetij, ki so plačevala dodatno stopnjo prispevka od leta 1953 dalje, večina ni pritožila zoper odločbe delovne inšpekcije, niti zavoda.
Po sklepu skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje so okrajni zavodi dolžni odvajati v sklad za pozavarovanje 3,5 % plačanih prispevkov za zdravstveno zavn-vurovanje. Tako je Zavod v letu 1957 plačal v tn sklad 91,005.000 dinarjev ali 26 milijonov dinarjev več kot leta 1956.
V rezervnem skladu Zavoda se je doslej zbralo 80,172.013 dinarjev sredstev, katere sme Zavod Črpati samo v primeru primanjkljaja sklada za zdravstveno zavarovanje.
Bivši Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kočevju, ki je do 31. decembra 1957 posloval v finančnem pogledu neodvisno od Zavodu, izkazuje v bilanci za leto 1957 19 milijonov 876.882 dinarjev primanjkljaja. V smislu predpisov sc bo primanjkljaj kril prvenstveno s sredstvi rezervnega sklada tega Zavoda zn socialno zavarovanje v Ljubljani, ki znaša 4,421.694 dinarjev.
Biroju zn delo OLO Ljubljana je bilo v prejšnjem letu odvedeno za socialno zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih oseb 55,804.364 dinarjev ali 11,5 milijonov več kot leta 1956.
Iz vseh navedenih primerov izhaja, dn je izvršilni odbor skrbel za smotrno in pravočasno zbiranje sredstev socialnega zavarovanja, istočasno pa tudi za pravilno trošenje vseh finančnih sredstev in pravočasno plačevanje obveznosti zavoda, zlasti zdravstvenim ustanovam, knr je neposredno koristilo zavarovancem in omosročalo nemoteno poslovanje prizadetih ustanov.
Zdravstveno zavarovanje
Zbor proizvajalcev OLO je sprejel sklep, da naj prevzamejo izplačevanje nadomestil vsa tista podjetja, ki zaposlujejo več kot 50 zavarovancev. Zavrnili je uspelo do 30. aprila 1958 pooblastiti skupno 308 podjetij in ustanov v katerih je zaposlenih 90.410 zavarovancev ali 74,54% vseh zavarovancev, ki jih ima Zavod v evidenci. Pripomniti pa moramo, dn nekatera podjetja prin-cipielno odklanjajo izplačevali je no-domestila plač (takih je 19) v lastni pristojnosti. Skupno je treba pooblastiti še 42 podjetij.
Ljubljana je pridobila v letu 1957 novo Polikliniko in Mestno porodnišnico.
Izdatki zdravljenja v kliničnih bolnicah predstavljajo 50,4 % vseh izdatkov zu zdravstveno zavarovanje. Res je, da se je oskrba bolnikov v bolnišnicah izboljšala, vendar je tudi res, da oskrbni stroški stalno naraščajo, istočasno pa se daljša tudi ležalna doba bolnikov (v letu 1957 za 11%).
Ena osnovnih slabosti naših zdravstvenih domov je še vedno nezadostna zainteresiranost zdravnikov za preventivne zdravstveno dejavnost. Kljub temu, da nekateri zdravstveni domovi kljub sklenjenim pogodbam o pavšalnem plačevanju zdravstvenih storitev niso izvedli v celoti sprejetili preventivnih delovnih programov. V prejšnjem letu so bili doseženi uspehi tudi na preventivnem področju. Znatno se je zvišalo število predlogov in odobrenih primerov kopališkega in klimatskega zdravljenja.
V	letu 1957 se je posvečalo posebno skrb zdravstvenemu stanju članov ZB in njihovim otrokom. V tem letu je bilo omogočeno okrevanje okrog 3000 otrokom več kot leta 1956.
Pokojnine, invalidnine
in ugotavljanje delovne dobe
Število pokojninskih in invalidskih zahtevkov, kakor tudi zahtevkov za priznanje službenih let je nekoliko padlo, kar pa ni posledica starostne strukture zavarovancev.
V	letu 1957 je bil popis delovnih invalidov in upokojencev.
Vsem upokojencem in delovnim invalidom je bil izplačan enkratni dodatek v višini 50% zakonite pokojnine.
Na novo so bile določene invalidnine, oziroma invalidske pokojnine uživalcem, ki prejemajo te dajatve zaradi nesreč pri delu, oziroma poklicnih bolezni.
Izvršene so bile vse priprave za prevedbo starostnih in družinskih pokojnin.
V	letu 1957 so bili zdravstveno pregledani vsi delovni invalidi do 50. leta starosti.
Otroški dodatki
Zavod ima v evidenci 43.544 upravičencev otroških dodatkov, ki prejemajo skupen dodatek za 57.739 otrok.
Služba zn posredovanje dela
Poslovanje Okrajne posredovalnice zn delo Ljubljana je bilo v letu 1957 zelo obširno in razgibano in to predvsem na področju službe za-poslevnnjn. Dejavnost posredovalnice je stolno spremljal in ji nudil pomoč upravni odbor.
Odnosi gospodarskih organizacij do posredovanja službe so se izboljšali. k Čemur so prinomogle razne konference, ki so bile sklicane na pobudo Sveta za delo 01.0 ali Tajništva za delo OLO. Predstavniki podjetij in ustanov so na podlagi sklepov in določil Zakona o delovnih razmerjih pravilno dojemali stališče Svetu ter ga skoro v vseh primerih izvoiali. Gospodarske organizacije so končno le uvidele, da je notrebna čimvečja koordinacija med delodajalci in posredovalno službo, zlasti glede zaposlitve invalidov. ki so potrebni lažje zaposlitve. Odslej delodaialei Posredovalnici za delo ne javljajo samo prenehanja delovnega razmerja na pod-
lagi odločbe o odpovedi, temveč ji javljajo tudi vsa delovna mesta, ki jih na novo odpirajo, vsa izpraznjena delovna mesta, zlasti pa tista delovna mesta, ki so primerna za invalide, S tem je Posredovalnici za delo njena služba zelo olajšana, ker vnaprej ve, kje bo lahko zaposlila brezposelne delavce, zlasti pa invalide. Delodajalci, bodisi, da so to podjetja ali ustanove, so te svoje dolžnosti do Posredovalnice za delo izpolnili najmanj v 80 %.
Upravni odbor ima tildi komisijo za vključevanje vajencev v delo.
Glede fluktuacije delovne sile so najbolj prizadeta gradbena podjetja, ki izvršujejo dela sezonskega značaja. V Ljubljani pride od večjih podjetij v poštev Litostroj zaradi pomanjkanja stanovanjskega fonda. V ostalih podjetjih je vzrok fluktuacije delovne sile nestabilna plačna politika, saj je razlika tarifnih postavk pri posameznih podjetjih od 10—14% za istovrstna delovna mesta.
Fluktuaeija delovne sile pa ni problem samo v mestu, ampak tudi na podeželju.
Tako na primer v Borovnici, čeprav je precej razvito lesna industrija in obsežen kamnolom, delavci zapuščajo delo in ga iščejo v Ljubljani. Tudi delovna sila iz Loške doline in njene okolice sc čedalje bolj usmerja v druge industrijske kraje. Cerknica ima v tem pogledu boljše pogoje. Posebno stališče glede fluktuacije delovne sile ima Mengeš, kjer se brezposelna delovna sila lahko zaposli v neposredni okolici, to je v Domžalah, Kamniku in tako dalje.
Stanje nezaposlenosti > letu 1957 v primerjavi z letom 1956
V primerjavi z letom 1956 je bilo v letu 1957 registriranih 24% moške in 13% ženske nezaposlene delovne sile, to je povprečno 17% več kot v prejšnjem letu. Od teh pa je oseb z delovnim stažem 34% moških več. žensk pa 3% manj — povprečje je torej 9%. Brez delovnega staža pa je bilo v letu 1957 registriranih 10% več moških in 45 % več žensk — povprečno 30% več. Nadalje je bilo 33% socialno ogroženih manj, moških invalidov 19% več, 79% več žensko delovne sile ali povprečno 46% več. Osel) z zmanjšano delovno zmožnostjo na je bilo za 17% manj zaposlenih.
Vzrok, da se je v letu 1957 prijavilo manjše število socialno ogroženih kot pa v letu 1956 je predvsem v tem, da se je veliko število teh oseb zaposlilo na Zavodu zu zaposlovanje invalidnih in drugih oseb, medtem, ko je v prejšnjem letu morala za iste skrbeti Posredovalnico zn delo. Vzrok zvišanja števila invalidov pa je predvsem v tem, da je delovanje Zavoda zn zaposle-vanje invalidov v javnosti že dolgo znano in se invalidi zaradi večje gotovosti zaposlitve* večjem številu prijavljajo.
Invalidskemu vprašanju bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti in bo treba tn sektor dela okrepiti.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je število nezaposlenih invalidov v preteklem letu naraslo. To trditev je najbolj ilustrirala statistika — staž oziroma trajanje nezaposlenosti invalidov, ki je v letu 1957 znašalo 3 mesece manj kot prei, vendar je še vedno dokaj visok staž, ki je v letu 1957 znašal po-
vprečno 4 mesece in 28 dni za one invalide, ki so se zaposlili v teku 1957. leta, medtem, ko je pri invalidih, ki so na dan 31. decembra 1957 postali še nezaposleni, znašal še znatno več, to je povprečno 10 mesecev in 15 dni, pri moških 8 mesecev in 24 dni, pri ženskah pa 16 mesecev in 8 dni. V letu 1957 je bilo zaposlenih 617 invalidov oziroma delavcev, ki so manj zmožni za delo, to je 105 osebe ali 24°/o več kot v letu 1956. Število nezaposlenih invalidov po stanju 51. decembru 1957 se je sicer znižalo za 107 oseb ali za 44 •/» v primerjavi z letom 1956. znižal pa se je tudi odstotek nezaposlenih v primerjavi s celokupnim številom nezaposlenih v letu 1956/57 za 19 V«. Kljub temu pa je problem zaposlovanja invalidov še vedno pereč, ker so prijavljeni večinoma težji invalidi in bolni.
Iz podatkov Biroja za posredovanje dela je razvidno, da je število zaposlenih v letu 1957 naraslo zn 42*/« v primerjavi s prejšnjim letom. Nadalje ie razvidno, da je dotok iz drugih krajev Slovenije zelo
narasel z ozirom na prejšnje leto, še bolj pa se je povečal dotok iz drugih republik, kjer so si gradbena podjetja sama iskala delovno silo. Iz drugih republik prihaja v glavnem sezonska delovna sila, katere del pa po zaključenih delih, oziroma po zaključku sezone ostane v Ljubljani kot stalna delovna sila.
Materialna oskrba in finančno stanje
Na Posredovalnici za delo je bilo v letu 1957 vsega skupaj 574 upravičencev do oskrbnine in sicer 106 oskrbovancev, ki so prejemali oskrbnino že iz leta 1956 in 268 oskrbovancev, ki so pravico pridobili po t956. letu. V letu 1957 je prenehala pravica do oskrbnine 288 osebam zaradi ponovne zaposlitve. 24 osebam je bila ukinjena oskrbnina zaradi tega, ker se niso redno zgiašale ali so odklonile zaposlitev. V teku leta t957 je odpadlo skupno 519 upravičencev do oskrbnine tako, da je na dan 51. decembra 1957 ostalo še 55 oskrbovancev, od tega jih odpade 26 na ženske.
Iz še ostalih podatkov, s katerimi Biro za posredovanje dela razpolaga je razvidno, da so pri oskrbniiiah izdatki narasli za leto 1957 za 528.290 dinarjev v primerjavi s prejšnjim letom, pri zdravstvenem zavarovanju pa za 558.060 dinarjev. Izdatki pri oskrbninah so narasli predvsem zaradi tega, ker so oskrbovanci na podlagi tarifnega pravilnika imeli višje plače kot pa v letu 1956. Nadalje so se pravice do oskrbnino razširile na večji krog delavcev iz delovnega razmerja. Isto velja tudi za Zavod za socialno zavarovanje. Ce ne bi bilo Zavoda za zaposlovanje invalidov, bi se število oskrbovancev povečalo, z njimi pa tudi izdatki Biroja.
Poklicna svetovalnica za usmerjanje mladino v poklice, je uspešno opravila svoje dolžnosti, čeprav je morala premostiti razne težkoče kot pionir na področju tega dela. Bila so organizirana razna predavanju s posebnim poudarkom za vključevanje v prioritetne poklice z ozirom na razvoj našega perspektivnega gospodarstva.
4
OBČINA BOROVNICA
261.
Na podlagi 29. členu temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26/54) v zvezi s 7. točko 45. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) je občinski ljudski odbor Borovnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 50. maja 1958 sprejel
ODREDBO
o skupnem zatiranju rastlinskih V bolezni in škodljivcev.
1.
Zaradi bolj intenzivnega in uspešnega "zatiran ju koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škrlupu, krompirjeve plesni in drugih rastlinskih škodljivcev se na območju občine Borovnica odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2.
Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. točke te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun.
V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev lastniki sami, splošne kmetijske zadruge pa so dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter. nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje.
5.
Kakšno varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma
lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO. Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami.
4.
Za storitve, opravljene po 2. točki, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila. gorivo, amortizacija, režijski stroški).
9.
Cc lastniki na območju, za katerega je določil za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo o pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstveno ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnike polno ekonomsko ceno.
6.
Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kine-tijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco.
7.
Za kršitve predpisov iz 1., 2. in 5. točke le odredbe se uporabljajo določbe 5. točke 58. člena ter 6. in 7. točke 59. člena In 60. člena temeljnega zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
8.
Ta odredba začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: ot/5-545/l-58.
Borovnica, dne 28. maja 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Janez Cerim 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-ČRNUČE
262.
Na podlagi 29. člena Temeljnega zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ štev. 26/54) v zvezi a 7. točko 45. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list št. 52/57) je Občinski ljudski odbor Ljubija-na-Črnuče na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. maja 1958 sprejel
ODREDBO
o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev.
t.
Zaradi intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparju, jabolčnega zavijača ter škrlupa, krompirjeve plesni, ribezne listne pegnvosti in ribezne rje, se na območju občine Ljubljana-Crnuče odreja skupno zatiran le teh rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2
Skupno zatiranje rastlinskih bolezni In škodljivcev iz 1. točke te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem področju kmetijske zadruge ob sodelovanju posestnikov oz. uno-rabnikov (v nadaljnjem besedilu lastnikov) kmetijskih zemljišč in to na njihov račun.
V predelih, ki so z motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo znlirunjo rastlinskih bolezni in škodljivcev lastniki sumi, kmetijske zadruge pa so dolžne pripraviti organizacijo zatiranja s pomočjo ročnih tehničnih sredstev in kemičnih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje.
3.
Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje' posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oz. lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in
kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO. Ta organ tudi določi, na katerih parcelah morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami.
Pridelovalci krompirja so dolžni zasejane parcele označiti s tabli' cami, opremljene s svojimi naslovi Tablice morajo biti napravljen« tako, da jih ne uniči dež ali odnes« veter in morajo biti postavljene n« njivi na vidnem ter lahko dostop' nem mestu.
4.
Za storitve, opravljene po 2. točki te odredbe, zaračunava kmetijsk« zadruga posameznim lastnikom km«' tijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške a stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški).
5.
Ce lastniki na območju, k a le reg« je določil za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskeg* odbora, da morajo lastniki sami i*' vršiti varstvene ukrepe, teh ne sto* rijo o pravem času ali ne na pr«' vilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadrug* na njihov račun. V takem primer* j lahko računa izvajalec del lastni' kom polno ekonomsko ceno.
6.
Izvrševanje "varstvenih ukrepe*j po tej odredbi nadzoruje za kmetij' stvo pristojni upravni organ občin-skega ljudskega odboru. Ta org n* vodi o izvrševanju ukrepov tudi posebno evidenco.
7.
Za kršitve predpisov iz čl. I., ^ in 5. točke te odredbe so uporab' Ijajo določbe 5. točke 58. člena. in 7. točke 59. člena in 60. člen* temeljnega zakona o varstvu ras timi pred bole/jlimi in škodljivci.
8.
Ta odredba stopi v veljavo * dnem objave v »Glasniku«, urad' nem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 24-706/1.
Datum: 22. V. 1958.
Predsedenik
občinskega ljudskega odbor*1 Peter Lešnjak 1. r.
OBČINA LJUBUANA-ŠIšKA POPRAVEK
k družbenemu planu za 1. 1956-263.
Pri primerjanju izvirnika z j’* sedilom družbenega plana obč'*) Ljubljnna-Siška za leto 1958, ki L bil objavljen v »Glasniku« št. 47/*^ se je ugotovilo, da je 4. odsta*^ 12. poglavja napačno formuliran ' se zato mora pravilno glasiti tak»l' »Prispevek iz dohodka komunal01 podjetij pripada 80*/» občinskem proračunu, 20 */« pa občinskemu vcsticijskemu skladu.«
Iz Skupščinske pisarne Ljubljana
Vsebino
Vabilo na 7. skupno sejo OI.O«
Poročilo Svvfa e« delo o delu * I ^
261	Odredita o skupnem zatiranju ra****"^# bolezni In Škodljivcev občino Borov ^
262	Odredba o skutinem zatiranju ra* vius*'
bolezni in Škodljivcev občino I.jubiJ Črnuče.	^
261 Popravek k družbenemu planu r® občine Ljubijanu-Sihka.