GLASIL OSOC IA LISTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPER — 8. MARCA 1963 Poštnina plačana v gotovini /■v;-1 .. LETO xn. — ŠTEV. 11 OKRAJNA ZBORA SPREJELA RESOLUCIJO O LETOŠNJEM GOSPODARSKEM RAZVOJU OKRAJA IN OKRAJNI PRORAČUN L" ;.i : ■ .-V. : "S i il Sir : r f f?i ROZALKA PElUC, pletilja. » Tovarni pletenin v SEZANIt Čeprav je stara Selc 23 let, dela pri pletilnem stroju že 9 let, Bila Je članica delavskega sveta, zdaj je v upravnem odboru. — O čem ste največkrat razpravljali v teh organih delavskega samoupravljanja? — O normah. Najprej so bil« prenizke, potem pa previsoke. Zdi se ml, da smo zdaj to stvar uredili pravično. Sprejeli smo sklep, da tiste delavke, ki izpolnjujejo normo, dobijo povrnjene stroške za vožnjo na delo, pa tudi tiste, ki iz objektivnih vzrokov dosegajo le 70 •/« norme. Kot objektivne vzroke Štejemo 4-urnl delavnik, zlmskt ' čas, invalidnost, nosečnost. Pri nas se veliko, pravzaprav večina delavk, vozi. Zato Je to pri nas velik problem, Kako dosegamo sicer norme? Se kar dobro, razen na novih strojih In pri novih vzorcih. ali kadar delamo po naro,-čilu. Tako smo med drugim na UO sklenili, da tista, ki dela po naročilu, dobi Izplačano po povprečju zadnjih-treh mesecev. GLAVNE SMERNICE LETOŠNJEGA RAZVOJA UPOŠTEVAJO SMERNICE ZVEZNEGA IN REPUBLIŠKEGA DRUŽBENEGA NAČRTA, USPEHE V MINULEM LETU TER STALIŠČA IN NAČRTE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, KOMUN, GOSPODARSKE ZBORNICE IN POLITIČNIH TER DRUŽBENIH ORGANIZACIJ — GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN KOMUNE SO DOLŽNE V OKVIRU TEH SMERNIC POSKRBETI ZA DOBER RAZVOJ GOSPODARSTVA TER NADALJNJO KREPITEV DRUŽBENEGA STANDARDA IN OSEBNE POTROŠNJE V mali■ dvorani koprskega gledališča sta okrajna zbora na | svoji 3. seji, ki jo je vodil predsednik Milan Vi ž i ti t in, obrav-i navala lanski gospodarski razvoj. Med drugim sta ugotovila, da je bil lanski razvoj nekoliko počasnejši kot v prejšnjih letih. .'Na to je vplivala predvsem nižja industrijska proizvodnja v■ začetku leta in slabša kmetijska, letina.. V drugem polletju pa je gospodarstvo premostilo začasile težave v prilagajanju novim tržnim razmeram ter doseglo čvrsto osnovo za hitrejši razvoj. Močneje so se začele uveljavljati težnje po integraciji in specializaciji proizvodnje, izboljšal pa tudi sistem delitve po delu. in povečala proizvodnost. Na proizvodnjo in oskrbo s surovinami je ugodno vplivalo tudi izdatnejše povečanje izvoza. V zvezi z oceno in analizo lanskega razvoja sta zbora ugotovila, da obstajajo dobri in realni pogoji za nadaljnjo krepitev proizvajalnih sil, za dvig proizvodnje in narodnega dohodka ter življenjskega standarda. Na podlagi smernic zveznega in republiškega driižben-ega načrta, uspehov v preteklem letu, posvetovanj s komunami in gospodarsko zbornico ter upoštevaje stališča političnih in družbenih organizacij sta zbora sprejela resolucijo o letošnjem gospodarskem razvoju. Razen tega pa med drugim tudi letošnji okrajni proračun,' ki predvideva l milijardo 445 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov. ■11 i PREDVSEM: POVEČANJE vanjem objektivnih težav inSub- PROIZVODNJE IN PROIZVODNOSTI V uvodnem delu ugotavlja resolucija, da bo letošnji gospodarski razvoj temeljil na hitrejšem povečanju proizvodnje in produktivnosti, na intenzivnem vključe- jektivnih slabosti pa bi mogli doseči tudi večjo proizvodnjo. INDUSTRIJA V industriji je^ mogoče povečati ..................proizvodnjo za okoli 17%. Na to vanju v mednarodno menjavo, na bi vplivale zlasti nove proižvod-skladnem razvoju gospodarskih ne zmogljivosti, modernizacija in negosoodarskih dejavnosti ter proizvodnje, boljše izkoriščanje skladnejši rasti realnih osebnih kapacitet in večja produktivnost, dohodkov in porastom produktiv- Hitreje kaže tudi prilagajati pro-nosti Na večjo proizvodnjo bodo izvodnjo zahtevam m potrebam odločilno vplivale dosedanje na- domačega in tujega trga. Pnmer-ložbe v modernizacijo in rekon- no je treba poskrbeti za zmzanje strukcijo osnovnih sredstev. Sa- proizvodnih stroskov, za nabavo ma. krepitev gospodarstva pa bo surovin in reprodukcijskega ma-dftbro vplivala na krepitev druž- teriala, vzpostavljati kooperacij-benega standarda, Z izpolnjeva- sko proizvodnjo ter sodelovanje njem organizacije in obračuna v na .osnovi dolgoročnih pogodb, ekonomskim enotah ter izboljša- Tudi si morajo gospodarske orga-njem v sistemu delitve dohodka nizacije zagotoviti strokovno spoje treba zagotoviti dosledno izva- sobne ljudi, ki bodo znali m lzko-janje načela delitve po delu, z riščali dognanja znanosti in- raz-boljšo oskrbo v trgovini ter po- is-kovalnega dela v proizvodnji, litiko stabilizacije cen pa omogo- Za razvoj industrije je zlasti počiti stabilnejšo rast osebne po- membno uspesno m hitro uve-trošnje. Ijavljanje na tujih tržiščih. Lan-Povečane in razpoložljive pro- uspehi nakazujejo, da je mo-izvodne zmogljivosti, predvideni goče v tej smeri še povečati ak-razvoj proizvajalnih sil ter znatne tivnost. Podpirati b,o treba tiste rezerve v proizvodnih, material- gospodarske organizacije, ki bodo nih . in tržnih pogojih pa omogo- krepile kooperacijo, se. usmerjale čajo da bi letos skupni obseg v specializacijo ter razvijale ve-proizvodnje in uslug lahko pove- likoserijsko proizvodnjo m . se cali za okoli .14 "/o. S še bolj.inten- vključevale v izvoz, zivnim izvozom, boljšim gospo- Da bi se izognili raznim ne-darjenjem in hitrejšim odstranje- skladnostim v gospodarskem razvoju nasploh ter v posameznih gospodarskih organizacijah, je potrebno, da ima vsaka gospodarska organizacija dolgoročno orientacijo na osnovi lastnega perspektivnega programa. Obstoječe programe bo treba izpopolniti ter izdatneje upoštevati mož-nosti in zahteve po-integraciji in specializaciji. Čimprej pa bo treba-izdelati tudi širše programe o razvoju določenih gospodarskih dejavnosti in gospodarskih področij. Investicijske naložbe je treba usmerjati predvsem v modernizacijo tehnoloških postopkov, pospeševati vsklajevanje zmogljivosti-posameznih faz proizvodnje in kooperacijo ter skrbeti za zamenjavo zastarelih strojev in naprav. Razpoložljiva investicijska sredstva je treba združevati ter jih čimbolj racionalno in rentabilno vlagati. KMETIJSTVO Lanska kmetijska proizvodnja, ki je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer precej pod povprečjem, bi se ob dosedanjih naložbah, doslednejšem izdajanju . agrotehničnih ukrepov ter normalnih vremenskih pogojih mogla ■ povečati na splošno za 30, v družbenem sektorju pa za 60%. V družbenem sektorju in v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci je treba-povečati predvsem proizvodnjo tistih pridelkov, ki vplivajo na življenjske stroške: krompir, zelenjava, mleko, meso, jajca in sadje. V obalnem področju bi morale kmetijske organizacije v celoti izkoristiti pogoje ter se naglo'lotiti večje proizvodnje vrtnin..Za to rešitev in nalogo bi se.'morale zavzeti tudi komune, gospodarska zbornica ter preskr-bovalna podjetja. V družbeni kmetijski proizvodnji'pa se je,'treba hitreje lotiti vseh vzporednih problemov, ki zavirajo hitrejši' razvoj. Tu gre predvsem za stanovanjske in druge življenjski pogoje kmetijskih delavcev, za' problem strokovnih kadrov, konsolidacijo kmetijskih posestev in 7-'a rentabilno poslovanje sploh. Bolje je treba tudi izkoristili vložena sredstva za --lJ-i- ' ) Naše najlepše čestitke in iskrena voščila ženam in dekletom ! m mm, mm : ■•■• • .. V' ;-. -, •■ -'-••.'•• . M < É 1 t & s I : . MMT* Ii . py» 1. % Biwiwîaaiïa j iis - .... m : - : v wmm ifriiiifi i 'WfflflHls ISHllL m® «. ''-ri' -.i ÉÉÊÊÈMëk fmm v. T mm- ' s riiliStf wmmJSË modernizacijo in specializacij« proizvodnje. Pa izpopolniti organizacijo dela ter urediti spod-budnejšo delitev osebnega dohodka. Družbeno proizvodnjo je treba pospešiti z nadaljnjim povečevanjem obdelovalnih, površin ter oblikovanjem večjih proizvodnih enot, Investicijska sredstva pa trositi predvsem za učvrstitev in razvoj večjih proizvodnih obratov. V povezanosti z družbeno proizvodnjo je treba posvetiti večjo skrb zasebni kmetijski proizvodnji ter jo s primernimi ukrepi pospeševati. To je predvsem delo kmetijskih zadrug, ki bi morale na najrazličnejše načine zainteresirati kmečkega proizvajalca na večji proizvodnji. Tu bi lahko izdatnejšo vlogo odigrale tudi strokovne službe pri zadrugah ter uporaba odlokov o zemljiškem minimumu. Zasebnim proizvajalcem bo treba dati jasnejšo perspektiv1-! ' in večjo sigurnost, da bodo na zemljiščih, ki niso primerna za družbeno proizvodnjo, povečali vlaganja za boljšo proizvodnjo. Kmetijske organizacije naj bi zatorej v sodelovanju z gospodarsko zbornico , izdelale programe razvoja in določile okoliše, ki so predvideni za družbeno proizvodnjo. GOZDARSTVO Razvoj gozdarstva je treba usmeriti v racionalno izkoriščanje in pospešeno nego, gozdno proizvodnjo pa prilagoditi gozdnim gospodarskim načrtom. Izboljšati je izkoriščanje lesne mase ter z racionalnejšo proizvodnjo povečevati rast potrebnih gozdnih vrst. Potrebna pa je tudi temeljita preusmeritev potrošnikov na tiste vrste lesa, ki jih ne primanjkuje, na listavce, odpadke ter plošče. Tudi v gozdovih zasebnega sektorja je treba zagotoviti smotrnejše gospodarjenje, in sicer z izvajanjem določil republiškega zakona o gozdovih ter nadaljnjim podružabljanjem gozdne'proizvodnje. Poskrbeti je tudi treba za nadaljnje pogozdovanje in melioracijo Krasa ter za pogozdovanje zemljišč,- ki jih v goratih predelih kmetijstvo opušča. Za enotnejše gospodarjenje pa osnovati enoten zavod za pogozdovanje Krasa. GRADBENIŠTVO Nadalje uvajati sodobne načine gradnje ter dopolnjevati mehanizacijo. Vsa skrb naj velja tudi večji produktivnosti ter znižanju cen gradbenim storitvam. V ta namen je treba predvsem izboljšati priprave in. organizacijo dela, uporabljati različne gradbene elemente, preudarno izkoriščati mehanizacijo ter razširiti sodelovanje med gradbenimi in drugimi podjetji. Investitorji pa naj vplivajo na ekonomičnej-. šo graditev ter'na bolj enakomeren potek gradbenih del s tem, da pravočasno pripravijo celotno tehnično dokumentacijo ter začno z gradnjami takrat, ko so zagotovljena finančna sredstva. Za boljšo stanovanjsko in komunalno graditev pa je treba pospešeno pripraviti urbanistične načrte. PROMET Tu je treba pospešiti razvoj vseh prometnih dejavnosti. Povečanje mednarodnega tranzita in turizma bo mogoče doseči edino s pospeševanjem in modernizacijo prometnih zmogljivosti ter prilagajanjem pomožnih služb zahtevam sodobnega turizma in prometa, Izredno povečanje motori-- (Nadaljevanje m .2- strani) LUCIJA VIDMAR, tkalka v Mehanični tkalnici v SENOŽEČAH: Doma Je iz Dolenje vasi, v tovarno je začela hoditi s lfi leti. Sedem let dela že pri stroju, zdaj tke pisane flanelaste rjuhe. Ker je članica delavskega sveta, smo jo povprašali. o čem so največkrat razpravljali. — O proizvodnji in o prejemkih. To je razumljivo, ker so bili izredno nizki. Razumeli smo, da je treba potrpeti, dokler ne bo tovarna zgrajena. Letos bo izgradnja končana, verjetno do 1. maja. Toda dohodke smo že zvišali in zdaj zaslužim tudi do 20 tisočakov na mesec. Toliko ml pride zato, ker delam kar na treh strojih. Ce teče stroj brez ustavljanja, mi to prinese 280 dinarjev na dan, ker računamo po tekočem metru. Ali vse izpolnjujemo normo? Morda res ne vse, večina pa prav gotovo. Pri nas so večinoma z.clo mlade delavke, le nekaj je starejših. Zelo smo navezane na našo tovarno in rade hodimo delat. ANGELA FAvIDIGA. delavka v obratu Veluroplastlka v Hru-ŠEVJU podjetja LIV lz Postojne: Dve leti dela ž.e v obratu. zdaj pri vrtalnem stroju. To Je sicer kvalificirano delovno mesto, čeprav Je Angela samo priučena delavka. Tečajev za kvalifikacijo pa do zdaj v podjetju ni bilo, obljubljajo, da bodo letos. V obratu so zaposlene večinoma ženske, in to mlajše. — Norme so popravili in kar dobro~zaslužlmo, — pripoveduje Angela. — Veliko se jih tudi vozi, podjetje plača vožnjo. Navadila sem se dela v tovarni, zdaj ne hI mogla več ostati doma in delati samo na kmetiji. Večina na.s misli tako in tovarišice pravijo, da bi se vozile tudi v Postojno na delo. če ne bi bilo več našega obrata v Hruševju. TocK zagotavljajo nam. tla ima naš obrat. Vcluroplastlke lepo bodočnost in me jim rade verjamemo. MARIJA BIZJAK, kmetica v ZALOGU pri Postojni: Marijo dobro poznajo nekatere postojnske gospodinje, Saj vsak dan dobijo od nje dobro in sveže mleko. Po 52 dinarjev za liter in otroci ga prinesejo družinam na dom. Tako že gre peto leto, prej pa ga je Marija nosila v postojnsko mlekarno. — Ali prodajate, pravzaprav pridelate kaj zelenjave, saj ste tako blizu mesta? — Nekaj malega žc, toda to se mi ne splača. Imamo bolj slabo zemljo, tako da ni preveč primerna za vrt. Prodamo nekaj zelja in krompirja, morda kak korenček ali repco. Toda ni toliko, da bi nosili v ro-sto.ino na trg, prodamo kar zadrugi. Pri vas v Istri je drugače, ko imate veliko . lepega vremena in je lahko dovolj zelenjave. Pri nas pa je tako lil-tro mraz. ANICA ŽELE. uslužbenka v Lesni industriji »Javor« v PIVKI: Ima žc dolgo delovno dobo — 28 let. V »Javoru« pa Je hlagajničarka že 7 let in skozi njene rok zanjo tudi premalo zanimamo. ^Res je. da smo navadno tudi preveč obremenjeni ln da nimamo časa. Seveda to sodim po sebi. Co lil hotela biti dober član DS In biti z vsem pestrim dogajanjem okrog nas na tekočem, bi motala veilko Študirati. S RAZŠIRJENEGA PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V KOPRU: NALOGE LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA SO TAKO ZAHTEVNE, DA JIH NI MOGOČE IZPOLNJEVATI Z OBRTNIŠKIM KONCEPTOM PROIZVODNJE IN Z NEZADOSTNO STROKOVNO IN EKONOMSKO RAZGLEDANIMI KADRI Na razširjeni seji, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki okrajnih političnih in oblastnih forumov, strokovnih društev ter delovnih organizacij, je Okrajni sindikalni svet pretekli četrtek razpravljal o nekaterih problemih kadrov v gospodarstvu v pogojih uvajanja moderne proizvodnje, delitve dohodka po delu in neposrednega samoupravljanja proizvajalcev. OSS je pripravil obravnavo teh problemov predvsem zato, ker so kadri v vedno večji meri pogoj večji proizvodnji, produktivnosti in izvozu in ker brez njih ni možno kvalitetno naprej razvijati sistem delitve po delu in ekonomske enote. t V referatu predsednika OSS Marjana Rožiča so bila posebej osvetljena nekatera splošna izhodišča za pravilno razumevanje potreb po kadrih v gospodarstvu in uvajanju znanstvenega dela v proizvodnjo. Naloge letošnjega družbenega plana so tako zahtevne, da jih ni mogoče ustvarjati z obrtniškim konceptom proizvodnje in z nezadostno strokovno ter ekonomsko razgledanimi kadri. " SO delovnih organizacijah (te Jo zajela posebna anketa OSS), Ki zaposlujejo 13 "/> vse zaposlenih v okraju in ki ustvarjajo 61 •/• bruto proizvoda, dela le l 'It takih, ki imajo fakultetno izobrazbo. V teh podjetjih je samo 20 pravnikov in 27 ekonomistov, 27 delovnih organizacij nima zaposlenih niti ekonomistov niti pravnikov, 165G delovnih mest z visoko, višjo in srednjo izobrazbo je nezasedenih ali glede na Šolsko izobrazbo neustrezno zasedenih. 34 •/» direktorjev teh podjetij ima višjo in visoko izobrazbo, '10 '/« lo srednjo .šolo in 16 "/• nižjo šolo, povprečna starost direktorjev je 43 let. Od navedenih strokovnih kadrov je le 11,5 V» aktivnih v predstavniških organih oblasti in organih družbenega upravljanja, 5 'h jc aktivnih v organih družbeno-poll-tičnih organizacij, 14,5 'It jih aktivno dela v organih samoupravljanja delovnih kolektivov. PEREČE UGOTOVITVE O KADRIH Na osnovi navedenih podatkov in tistih, ki bodo objavljeni v posebni analizi OSS, lahko ugotovimo naslednje: o naSo proizvodnjo vodijo v pretežni veČini ljudje, ki nimajo primernega strokovnega znanja, saj neposredne vodilne položaje v proizvodnji zasedajo mojstri obrtniških profilov z omejenim strokovnim znanjem in nezadostnim posluhom za moderno tehniko In tehnologijo. Taka zasedba delovnih mest Cesto predstavlja, resno oviro za uvajanje sodobne organizacije proizvodnje in zlasti za razvoj ekonomskih enot, ker nimamo zadostnega števila sposobnih kadrov, ki bi lahko zagotovili njihovo materialno in tehnično-organizacijsko rast; o na odgovornih delovnih mestih v podjetjih (direktorji, vodje sektorjev, služb itd,) imamo dobršen del ljudi z nižjo izobrazbo, kot jo v svojih sistematizacijah zahtevajo v delovni organizaciji sami, Izbiri in izobrazbi ljudi za vodilne položaje bo treba posvečati večjo pozornost, kajti brez potrebnega tehničnega in ekonomskega znanja ni več mogoče voditi delovne organizacije ali določene službe v njej v pogojih moderne proizvodnje in socialističnih proizvodnih odnosov; a po zasedbi s strokovnimi kadri, z osebnimi dohodki in z drugimi oblikami so stimulirane predvsem tiste službe, ki skrbe za tehniko, tehnologijo, za proizvodnjo ipd., ob tem pa so zapostavljene zlasti socialno-kadrovske službe; o primerjava potreb po kadru z dosedanjo politiko štipendiranja kolektivov kaže, da delovne organizacije z redkimi Izjemami nimajo planiranih potreb po kadrih in marsikdaj te izbirajo ter pošiljajo v šole boli ali manj slučajno. Mnogokje je zanemarjen stik podjetja s štipendisti iia različnih šolah. Vse premalo se jih že v času šolanja povezuje s proizvodnjo. ekonomiko in družbenimi odnosi v delovni organizaciji, kjer bodo zaposleni, Delovne organizacije niso dovolj usmerjene k temu, da bi z dodatnimi oblikami rednega in izrednega šolanja omogočile nadaljnjo rast kadrov, ki so že vključeni v proiz-vcdnlo, Ce ne bomo skladno z modernizacijo tehnologije izpopolnjevali tudi kadrov, nam bodo ti zaradi zaostajanja in svoje prevelike univerzalnosti kaj kmalu lahko postali kljub svojim hotenjem ovira za napredek podjetja; o omejeno obzorje znanja na področju tehnike, tehnologije, organizacije proizvodnje in družbenih odnosov ponekod pogojuje idejne zmešnjave t-iko v pogledih na integracijo (izenačujejo "jo s centralizacijo v ekonomiki in družbenem življenju), na delitev po delu (ta naj bi bila možna samo v primitivni proizvodnji in za manualne delavce), na nadaljnji razvoj ekonomskih enot; o. strokovni kadri Cesto niso zaposle- , ni na primernih delovnih mestih, jicnekod so jim zaupano manj pomembne dolžnosti, vsled česar ne morejo v celol i razviti ustvarjalno delo in zato iščejo priložnosti za osebno afirmacijo in napredek izven stroke, v kateri so se šolali; o družbeno-polltiCns aktivnost strokovnih kadrov v večini primerov ne zadovoljuje. Tako stanje ugotav-l!amo rreiivsem zato, ker doslej nismo posvečali potrebne skrbi nktivl-zacl» teh kadrov pri reševanju pror Mematike delitve dohodka', le manjši rte!-Je sodeloval v formiranju in oblikovan lu ekonomskih enot, na področju delavskega samoupravljanja pa jih cesto odriva zastarela miselnost Ipd. o stimulacija delitve osebnega dohodka za strokovne kadre še ni naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! izoblikovana. Večinoma so nagrajeni po času, namesto da bi se jim osebni dohodek obllko\aI v odvisnosti od rezultatov osebnega dela in še zlasti od uspeha ekonomske enote ter celotne delovne organizacije. Neizdelana merila delitve osebnega dohodka povzročajo nepravilnosti v delitvi med prizadevnimi in tistimi, ki dosegajo slabe rezultate. Zato moramo v prihodnje posebno skrb posvetiti izdelavi meril za delitev osebnih dohodkov vsem organizatorjem proizvodnje in kadrom, ki delajo v strokovnih službah. SOLIDNI TEMELJI ZNANSTVENEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA Znanstveno-raziskovalnemu delu v proizvodnji moramo najprej ustvariti solidne temelje s tem, da odločneje odstranjujemo ostanke obrtniške proizvodnje in šele nato snujemo načrte, specializiramo kadre, odvajamo sredstva za znanstvene raziskave in za uporabo znanosti v neposredni materialni proizvodnji. Sodelovanje z inštituti, ustanavljanje samostojnih oddelkov za znanstvene raziskave itd., lahko doprinese k integraciji znanstvene misli z materialno proizvodnjo. Naša praksa posebej opozarja na dejstvo, da sodobna proizvodnja spaja tehnične in družbene vede, kar pri našem delu Cesto pozabljamo. Sestavni del uvajanja znanosti v proizvodnjo je poleg nove tehnologije in drugih tehniških dosežkov tudi znanstveno uvajanje ekonomike v pogojih tehnične centralizacije in materialne decentralizacije, uporaba psihologije pri urejanju odnosov v proizvodnji, koriščenje družbenih ved za razvoj samoupravljanja, delitev dohodka po delu, skrb za dobro počutje proizvajalca itd. Sistem družbenih odnosov v materialni proizvodnji zahteva znanstvenih raziskav predvsem v delovnih organizacijah ob pomoči drugih znanstvenih in družbenih institucij. SREDSTVA ZA VZGOJO KADROV Poleg teh stališč ln ugotovitev je bilo v referatu govora o nevarnosti telinokratizma in avtarkizma, o nujnosti uporabe znanosti za razvoj terciarnih dejavnosti ter vključevanju kadrov v te dejavnosti. Posebej je bilo poudarjeno stališče, naj se pri investicijah in rekonstrukcijah vlagajo sredstva tudi za razvoj in vzgojo strokovnih kadrov. Referat je nadalje govoril o strokovnem šolstvu, prlučevanju v delovnih organizacijah, utemeljene so hile potrebe za pospešeno delo pri formiranju socialno-ka-drovskih služb in posebej obravnavan odnos do žensk strokovnjakov ter mlajših kadrov. Podčrtana je bila vloga subjektivnih sil in direktorjev v delovnih organizacijah pri zagotovitvi pravilne rasti kadrov, njihove družbeno - politične aktivnosti in ustvarjanju takšnih pogojev znotraj kolektivov, v katerih bo lahko ustvarjalno delo strokovnjakov prišlo do izraza. Referat je kritično analiziral dejavnost strokovnih društev in opozoril na to. da družbeni plani delovnih organizacij, komun ter okraja no upoštevajo dovolj potreb po strokovnih kadrih In uvajanju znanstvenega dela v proizvodnjo. POMEN ■ SOCIALNO-KADROVSKE SLUŽBE V živahni ln zelo bogati razpravi, v katero je poseglo 16 članov plenu-nia .in gostov, so bila stališča ter ugotovitve v referatu osvetljena z vrsto primerov iz prakse, hkrati pa Je razprava dala pomemben delež tudi k razčiščevanju pogledov na vlogo in položaj strokovnih kadrov v naši stvarnosti. Več diskutantov Je opozorilo na pojave, ko v delovnih organizacijah, kjer sicer socialno-kadrovska služba že obstaja, tej v odnosu do ostalih ni zagotovljen enakopraven položaj. V mnogih podjetjih pa imajo pogoje za formiranje to službe, vendar samoupravni organi no najdejo časa za to, da bi temeljito analizirali socialno-kadrovslco problematiko v podjetju, sprejeli konkretne zaključke In si kasneje prizadevali za njihovo realizacijo. Udeleženci pletlu-ma so predlagali, naj bi v svojem statutu delovno organizacije obravnavale delovanje soclalno-iiadrovske službe, njeno strukturo in predvsem zagotovile njeno samostojnost v odnosu do drugih sektorjev, Ker je v okraju občutno pomanjkanje po socialnih delavcih in drugih primernih kadrih za lo službo, bi morala podjetja resneje razmišljati o tem, kako si vsaj v perspektivi z načrtnim štipendiranjem ta kader zagotoviti, Podatek, da imamo v celotnem okraju komaj 11 štipendistov na ustreznih šolah, vsekakor ni razveseljiv. PODJETJA IN ŠTIPENDISTI V razpravi je bilo mnogo govora o odnosih med podjetji in njihovimi štipendisti. Naglašeno jc. bilo, da večkrat v podjetjih vidijo samo to, kdaj bo štipendist končal šolanje in se zaposlil. Vse premalo pa se zanimajo za to. kako napreduje v svojem znanju, kako so oblikuje njegov moral-r.o-politični lik itd. Pogodbeni odnosi med štipenditorjem in štipendisti niso urejeni, zato je vez med njimi neredko zelo šibka in več ali manj formalna. Gotovo ni dovolj, so poudarjali diskutantl, da prihajajo štipendisti samo na enomesečno prakso v podjetja, ki jih šlip' dirajo, čeprav je treba reči, da Je <:elo takšna praksa malokje načrtna' in sistematično organizirana skozi ves čas šolanja študenta. Gospodarske organizacije naj bi razvijale tudi druge oblike, ki naj pripomorejo k tcmcljltejšemu seznanjanju štipendistov s procesi v delovnem kolektivu (posredovanje najrazličnejšega gradiva iz življenja in dejavnosti Kolektiva, občasno naj bi Študente vabili na seje DS, ljudskega odbora, na konference ZK in občne zbore sindikata v podjetju itd,). To bi v odnose med štipenditorjem in štipendisti nedvomno vneslo nove kvalitete ter pripomoglo, da bi se študentje še pred zaposlitvijo akll-inatizirali v kolektivu, katerega člani bodo postali. Razprava je opozorila tudi na nepravilnosti v pošiljanju študentov na prakso v inozemstvo. Posamezne fakultete se pri odločanju o tem ne posvetujejo predhodno s podjetjem. Člani plcnuma so se zavzeli za to, naj hi npr, štipendisti agronomske fakultete najprej temeljito spoznali delovno organizacijo, ki bo postala njihovo delovno področje, tu naj bi bila njihova prva praksa, na izpopolnitev v inozemstvo pa "bi na predlog organizacije lahko šli kasneje. RAZPOREJANJE NA DELOVNA MESTA Vključevanje mladih kadrov v proizvodnjo je bilo osvetljeno tudi z drugih vidikov. So primeri, ko podjetja absolvente šol ne razporejajo najboljše na delovna mesta. To se sicer marsikje odkrije šele kasneje, ko rezultati dela mladih strokovnjakov niso takšni, kot se je -pričakovalo, vendar bi bilo treba vsaj tedaj napake popravljati. Zelo važno je tudi to, da imajo ti kadri V dobi, ko se spoznavajo z nalogami na svojem delovnem mestu in novim okoljem, ob sebi ljudi z določeno družbeno širino in praktičnim' znanjem. Stimulacija strokovnjakov je bila prav tako predmet razprave številnih diskutantov. Mladi ljudje razmišljajo o perspektivi in to perspektivo jim je treba dati. Zal je sedanji sistem stimulacije še marsikje takšen, da , lahko (Jobrega strokovnjaka nagradiš bolje.\. 1 i, 'če ' ga ustrezno dvigneš tudi na višji položaj v delovni organizaciji; kar pa seveda neredko ustvarja konflikte. Pozabiti bi bilo treba, kaj kdo je in lcaj dela, ampak videti, kaj je napravil ter ga-temu primerno nagraditi. Pri tem pa ne bi smeli delati razlike, ko gre za ženske strokovnjake, saj dosedanja praksa v vrsti podjetij kaže, da povsem enakovredno izvršujejo postavljene naloge. Nekateri tovariši so obravnavali družbeno-politično aktivnost strokovnih kadrov. Ugotovili so, da je treba vzroke za pasivnost dobršnega dela tehnične inteligence iskati tudi v precej zakoreninjeni miselnosti v vrstah teh kadrov, češ da so njihove naloge ozko strokovne, s politiko pa naj se ukvarjajo »profesionalci«. Dejstvo je, da v prenekaterein kolektivu vodilni kadri ne vidijo radi, če se strokovnjaki vključujejo tudi v družbeno delo. Nepravilno in škodljivo pa je seveda vsako preobremenjevanje posameznih kadrov iz vrst tehnične ln drugo inteligence, ker se mora to nujno odraziti na njihovem delovnem mestu. SPOSOBNI KADRI V MODERNI PROIZVODNJI Pomemben prispevek k razpravi na plenumu so dali direktorji podjetja GG Postojna, Javor Pivka in Iplas Koper, lcl so vlogo strokovnih kadrov osvetlili zlasti s stališča razvijanja moderne, specializirane proizvodnje. Sposobni kadri so za sodobno proizvodnjo izredno važen člnitelj. Včasih je laže dobiti nov stroj, kot pa zagotoviti, da bo v proizvodnji pravilno funkcioniral. Nanizani so bili nekateri pereči problemi v gozdnem gospodarstvu in lesni industriji. Zastarela mehanizacija postaja tu že danes resna ovira uveljavljanju v mednarodni delitvi dela. Poudarjeno je bilo, da so rekonstrukcije več kot nujne, kljub temu pa v družbenem planu za letos niso predvidene. DEMOKRATIZACIJA V NOTRANJEM ŽIVLJENJU PODJETJA Razveseljiva značilnost razprave na plenumu Je bila tudi v tem, da so tako člani plcnuma kot gostjo enotno ugotavljali velike prednosti, ki jih prinaša sistem ekonomskih enot ih delitve po delu za odkrivanje notranjih rezerv v kolektivih. Oblikovanje neposredne samouprave in uveljavljanje načela delitve po ,delu, Je bilo naglašeno, odpira . danes v delovnih organizacijah vrsto nasprotij, ki se bodo brez nepotrebnih krčev ln pretresov lahko razreševala le v procesu nadaljnje demokratizacije notranjega življenja in krepitve materialne osnove neposredne samouprave v okviru ekonomskih enot. V zaključkih, ki Jih je plenum sprejel, Je med drugim poudarjeno, da bi pri razpravah o družbenih planih komun in resoluciji gospodarskega razvoja okraja v 1, 1063 morali upoštevati zlasti stališča o potrebi uvaianja znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo, pri čemer naj bi nakazali konkretna izhodišča in.naloge, stališča o skladnem razvoju lesne Industrije, reševanju problemov v kovinski industriji, o bolj načrtnem vlaganju investicij v panoge, ki zagotavljajo njihovo rentabilnost, konkretneje pa bi bilo treba spregovoHtl tudi o nalogah in problemih na področju delitve dohodka ter nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja. marija VCGEIC NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Sedanji povečani primorski okraj predstavlja ekonomsko gledano važno gospodarsko območje. To postane očitno, če združimo podatke nekaterih dejavnosti prejšnjih okrajev v eno, kar predstavlja danes dejansko gospodarsko enoto, o kateri moramo posebej govoriti. Značilna postavka v obravnavanju gospodarskih vprašanj tega okraja so krediti za obratna sredstva. Iz njihove višine in gibanja teku lanskega lela lahko sklepamo na splošna gospodarska gibanja, saj večanje obratnih sredstev pomeni v bistvu tudi naraščanje gospodarske dejavnosti, kolikor na njihov porast ne vplivajo nekateri drngi činite-Iji. kakor so cene, dajatve in podobno. - Za lansko leto lahko ugotovimo znaten porast kreditov za obratna sredstva, ki so dosegli višino nad 37 milijard. V tem pogledu je sedaj naš okraj na predzadnjem mestu v republiki, to je pred celjskim okrajem., ki je sicer po površini znatno manjši, Bolj kot to pa je značilno dejstvo, da odpade nad 60 odstotkov teh kreditov na prejšnji koprski okraj, ki je zlasti močan v industriji, prometu, trgovini ter kmetijstvu in ribištvu, dočim uživajo v prejšnjem goriškem okraju skupno nad milijardo dinarjev kreditov le industrija in rudarstvo, kmetijstvo in trgovina, O porastu kreditov za obratna sredstva ne bi posebej govorili, temveč bi le omenili, ia so glavni vir Veh sredstev kot v drugih okrajih in , sploh pri nas bančna . sredstva, saj kreditirajo banke od vsega nad 27 milijard. Potrošnja za investicije lani ni bila, kot je znano, po predvidevanjih v gospodarskih planih. Vendar izpad ni tako velik, kot je bilo prvotno mišljeno in kot smo pričakovali. Kot sicer v gospodarstvu se je stanje vidno izboljšalo v drugi polovici lanskega leta, tako da lahko trdimo, da smo dosegli približno dve tretjini tistega, '<.ar je bilo predvidenega. Investicijski potrošnji dajemo velik poudarek zato, ker predstavlja podlago za nadaljnjo gradnjo in za nadaljnji dvigMašega gospodarstva. V tem■ pogledu pa moramo skrbeti, da se bo stanje v prihodnje zboljšalo in da bomo čimbolj popravili, kar je bilo lani zamujeno, ker sicer ne bomo dos^egli tistih ciljev, ki smo si jih zadali v petletnem perspektivnem planu. S tem pa bi lahko okrnili končni cilj, ki je bil: znatno dvig- niti življenjsko raven prebivalstva. Podatkov o fizičnem obsegu porasta proizvodnje in drugih dejavnosti v teh vrsticah ne moremo prikazati, ker so nam na razpolago le finančni podatki. Iz teh sicer lahko sklepamo tudi na ostalo, če pri tem. upoštevamo, da je lanski indeks proizvodnje v primerjavi z letom 1960 višji in znaša 109. da znaša indeks cen proizvajalcev industrijskega blaga okrog 106, prehrane 129 in da so se zvišali stroški štiri-članske družine na 129, istočasno pa denarni prejemki prebivalstva na 142. Pri tej postavki ne moremo mimo porasta indeksa jiotrošniških kreditov, kar je končno tudi vir denarnih prejemkov, ki se je dvignil v istem času na 229. Če zaključimo in ne da bi podrobneje analizirali vse navedene podatke, lahko rečemo, da nam je razen izpolnjevanja planskih nalog potrebno doseči skladen razvoj v vseh ostalih ekonomskih postavkah, kot so prejemki in potrošnja, zlasti pa v cenah in v zadrževanju naraščanja življenjskih stroškov, ker sicer vsi napori ne bodo rodili tistega, kar si želimo in zaradi česar jih vlagamo. -žj- (Nadaljevanje s 1. strani) zacije in naraščanje motoriziranega turizma naravnost kriči po izboljšanju cestnega omrežja. Letošnja sredstva bodo omogočila nekoliko intenzivnejšo modernizacijo cest. Med najbolj pomembnimi deli bo vsekakor rekonstrukcija ceste Sežana—Gorica. Velike možnosti odpira tudi čedalje bolj pomembna koprska luka, ne samo za povečanje prometa, marveč, tudi za razvoj različnih predelovalnih .in storitvenih dejavnosti. V zvezi s tem bi bilo treba čimprej izdelati načrt za razvoj teh posameznih dejavnosti, vezanih na luko. S poglobljenim sodelovanjem in vsklajevanjem tarifne politike je mogoče izboljšati poslovanje prometnih podjetij, zlasti smotrno uporabo prometnih sredstev in racionalno izkoriščanje. Z večjo tipizacijo prometnih sredstev pa bi bilo vzdrževanje vozil lažje, cenejše in hitrejše. TRGOVINA, GOSTINSTVO IN USLUŽNOSTNA OBRT Povečanje osebne potrošnje in pospešeni razvoj turizma terjajo večji obseg storitev zlasti v trgovini, gostinstvu in uslužnostni obrti. V trgovini bo treba še nadalje proučevati reorganizacijo trgovinske mreže, zlasti glede specializacije. V večjih središčih je treba omogočiti gospodarskim organizacijam s sedežem izven okraja, da bodo mogle odpirati lastne prodajalne. Pazljivo pa je treba nadalje, tudi skrbeti za modernizacijo lokalov in sodobno postrežbo, zlasti pri projektiranju, da bi lokali -ustrezali namenu. Sistematično je treba nadalje šolati trgovske kadre. Na tistih področjih", kjer se odvija domači in tuji turizem, pa se mora trgovina bolj prilagoditi potrebam turizma tako glede lokacij, izbire in obratovalnega časa. Trgovina naj tudi poskrbi za dober odkup kmetijskih pridelkov in založen-ost s sadjem in zelenjavo. Precejšnje naložbe v gostinstvo bodo občutno povečale hotelske O . O zmogljivosti. V gostinskih podjetjih je treba z notranjimi rezervami doseči večjo ekonomičnost poslovanja in rentabilnost vloženih sredstev. A tudi pravilna politika cen lahko znatno prispeva k boljšemu izkoriščanju zmogljivosti. Čedalje izraziteje pa se tudi pojavlja zahteva po storitvenih dejavnostih s povpraševanjem. V središčih je treba zatorej pospešiti ustanavljanje obrtnih centrov, ki naj ob uporabi sodobne tehnike nudijo hitrejše in cenejše usJuge. Obrtnim centrom je treba zagotoviti takšne osnovne pogoje gospodarjenja, da se bodo mogli uspešno in na trdnih temeljih vključiti v gospodarski sistem. V njih je treba urediti notranjo organizacijo, razviti sistem delitve dohodka po delu ter delavsko samoupravljanje. Družbeni obrtni obrati naj začno 'uvajati v,se tiste izdelke za široko potrošnjo, tki so v industrijski proizvodnji zaradi manjših količin neracionalni. V domači obrti je pospeševati proizvodnjo izdelkov za izvoz, v turističnih krajih' pa proizvodnjo, namenjeno in potrebno raz;voju turizma. TURIZEM V nadaljnjem gospodarskem razvoju okraja postaja zlasti turizem izredno pomemben. Doslej doseženi uspehi in v zvezi z njimi ugoden razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti, zlasti gostinstva, ' trgovine in prometa, odpirajo mnogo novih možnosti za še močnejši porast turističnega prometa. Letos so za razvoj turizma zagotovljene povečane naložbe, ki jih je treba dati zlasti za pravočasno dovršitev že začetih gradenj in za izpopolnitev komunalnih naprav ter turističnih objektov, in sicer zlasti na obalnem področju, kjer je močno razvit tuji turizem. Še hitrejši razvoj turizma pa je mogoče doseči tudi s pestro in kakovostno ponudbo turističnih storitev, dobro organizacijo izletov, prireditev in razvedrila ter har- moničnim sodelovanjem prometnih, gostinskih, trgovskih, turističnih in drugih organizacij. Dobra skrb pa naj velja tudi racionalnemu izkoriščanju gostinskih ter drugih turističnih zmogljivosti. Doseči bo treba zlasti podaljšanje' turistične sezone, dobro zvezo med obalnim in planinskim ter gorskim turizmom, skratka kar najmočneje pospeševati vse oblike turizma. Še nadalje bo treba za turizem pridobivati zasebne sobe ter s potrebnimi bančnimi krediti omogočati njihovo urejanje. S primerno davčno politiko bo treba stimulirati poslovanje zasebnih gostišč, kjer ni pogojev za rentabilno poslovanje družbenih obratov. Dobro sodelovanje med gostinskimi organizacijami obmorskega in gorskega območja pa naj prispeva k racionalnemu zaposlovanju gostinskega kadra. Da bi še močneje povečali devizni dotok, bo treba ustvariti boljše pogoje za povečanje izven-penzionske potrošnje inozemskih turistov. Predvsem je treba pospeševati prodajo trgovskega blaga in raznih uslug, bolje izkoriščati ugodne možnosti za lov in ribolov itd, Še nadalje je treba pospeševati maloobmejni promet ter s tem v zvezi urejati gostišča, izletišča in druge turistične objekte. Vse napore pa bo treba zastaviti tudi za boljši razvoj domačega turizma, tako pomembnega za oddih in rekreacijo naših delovnih ljudi. Tu bo treba zlasti poskrbeti za to, da bodo zmogljivosti številnih počitniških domov bolje zasedene in izkoriščane, kakor so bile v zadnjih letih. V nadaljevanju obsega resolucija o gospodarskem razvoju poglavja o zaposlenosti in produktivnosti dela, o zunanjetrgovinski menjavi, o investicijah, o osebni potrošnji, družbenem standardu in družbenih službah ter smernice za uporabo sredstev okrajnih skladov. O tem bomo poročali v prihodnji številki Slovenskega Jadrana. Sibliko ladja v malom pristanišču v Izoli Stov. Ii — 8. marca 1903 »SLOVENSKI JADRAN« Stran 3 OB USTANOVITVI DRUŠTVA PRIJATELJEV GLASBE V KOPRU 32 W ** «jg Ze dolgo ugotavljamo, da se ta naš ljubi Koper razvija kaj enostransko: najbolj upravno, manj gospodarsko, prav nič pa kulturno. Kulturno mrtvilo je postalo tako popolno, da so ga začutili celo tist.i, ki niso bili uživalci kulturnih dobrin niti takrat, ko smo jih še nekaj imeli. Nekako tako je kot pri starših, ki jim pride do Živega, da hodijo njihovi otroci v šolo, šele takrat, ko prinesejo kup negativnih ocen. In koprskemu kulturnemu življenju lahko odločno pripišemo negativni predznak. Jalovo tarnanje nad tistim, kar smo ali pa bi lahko imeli, je brez pomena. Toda prav tako je jalovo, da sedimo križem rok in čakamo, kdo nam bo serviral kulturo na pladnju. Res je, da imamo ustanove, ki so dolžne za to skrbeti, vendar pa je rezultat njihovega dela enak ničli. Opravičevanje, da ni denarja, je sicer resnično, skriva pa se za njim tudi premajhna angažiranost in velika porcija oportunizma. Nujno bo, da bodo občani, proizvajalci in upravljavci povzdignili svoj glas in uveljavili svoje pravice tudi na področ.iu kulturnega življenja. Da je kulturno življenje v Kopru vedno bolj siromašno, da so kulturne prireditve vse redkejše, ugotavljamo že nekaj časa. Dobro smo se tudi zavedali, da Zavod Primorske prireditve ni izpolnil vsega tistega, kar smo od •njega pričakovali in da ni postal prireditvena poslovalnica, ki bi enakovredno skrbela za zimsko in poletno sezono, ali z drugimi besedami za domače prebivalstvo in za turiste. Naj so bili vzroki za to še tako objektivnega značaja, rezultat je le bil tak. da smo lahko zabeležili lani le nekaj redkih gostovanj, v letošnji sezoni pa c-no samo (SG iz Trsta). Zdaj so dejavnost Zavoda Primorske prireditve razdelili na Turistično zvezo in na okrajni svet Svobod. Medtem ko se turisti že kreoko pripravljajo na svojo sezono ter imajo za to tudi kolikor toliko zagotovljena finančna sredstva, nimajo prosvetarji niti ficka za prireditve v zimski sezoni. Obeti torej niso rožnati. Nekoliko upanja so v to kulturno apatičnost zanesli koprski glasbeniki in ljubitelji glasbe. Sestavili so pripravljalni odbor za ustanovitev društva prijateljev glasbe. O namenu društva smo že pisali obširneje, zato tega ne bi kazalo ponavljati. Medtem je bil že tudi ustanovni občni zbor društva, sprejeli so pravila, izvolili upravni in nadzorni odbor ter si začrtali program dela. Prvi predsednik novega društva je tovariš I\«an Silič. Za letošnjo sezono imaio v načrtu šest koncertov in morda še kako glasbeno predavanje. za prihodnjo sezono pa številne glasbene prireditve, za katere bodo razpisali abonma. Posebno pozornost bo posvetilo društvo glasbeni vzgoji mladine, ki jo je treba šele naučiti sprejemati glasbene vrednote. Prijatelji glasbe poudarjajo, da je njihov namen, da vsaj po eni plati poživijo kulturno dogajanje v Kopru in tako vsaj delno izpolnijo praznino. Svojega poslanstva so se lotili z velikim optimizmom, z veliko dobre volje in požrtvovalnosti ter brez denarja. Iz svojega žepa so člani pripravljalnega odbora potegnili denar, ki so ga potrebovali za registracijo in za druge priprave. Pri koncertni poslovalnici v Ljubljani in pri reproduk- Začasna RIŽANSKI VODOVOD REŠUJE VPRAŠANJE VODE V O tivnlh umetnikih so naleteli na koncertov je bil za mladino. Op-vehko razumevanje in pomoč. Se- timizem je bil torej upravičen, veda ne bo šlo tako v neskonč- Prihodnji koncert v marcu bo Med vprašanji, ki nam povzro- zadnja leta, bo tako kombiniran visokih investicij kakor druga, j« nost toda delaio nn nir-niu i» " ^ " iTs „ čaj o na našem obalnem ozemlju vodovod dajal zadosti vode do pa vprašanje, če bi mogel ome- nost, toda delajo po načelu, da je imel nas svetovno znam violinist resnQ skrb> je že nekaj let vodJa. približno leta 1967. Zaradi tega bo njeni izvirek dajati tudi našemu treba najprej nekaj pokazati, po- Igor Ozim. „ , . , , ...-„.... tem pa zaprositi za denar. Pre- Ker smo imeli nekoč v Kopru Povojno delno zajetje Rizanme pričani so. da po nekaj uspehih gledališče, bi človek pričakoval, f™rka Zvročka je bilo projek e bodo naleteli nn einha nin=:> cn n„t,;0 t„Hi i;„(,mii tirano za zadovoljitev tedanjil ne bodo naleteli na gluha ušesa, da so nekje tudi ljubitelji dra- ?? Naiboli razveselil" vn ■nri vc:f»m m ra t ilrO Ali r\o CA r» n +<-» nnvii- ' ' v tem času treba dalje iskati mo- območju dovolj vode, ko jo prav žnosti dokončne ali vsaj dolgo- tako nujno potrebuje zahodna hr-danjih ročne rešitve oskrbe z vodo. Mož- vaška Istra. V primeru te rešitve Naiboli rarvpspliivn T>ri „crm motm.-» ""»it potreo, Ki pa so se po osvoboditvi nosti so pri tem tri: piključek na bi našel novi vir priključek na IMajbolj razveseljivo pu vsem matike Ali pa so na to ze poza- temeljito spremenile. Širitev mest, izvir pri Mirni v hrvaškem delu sedaj projektiranega pri Gabrije brin1T; t 'l„J^tUrn(ih d0. 5vet,za ktUturo in prosveto in ob- ku< vendar to Se ni pomenilo re- ga možnost bi bila najidealnejša, dodatne izvirke ni računati. Tre-To -le pokazal ze ustanovni črnski svet Svobod in PD? Kalcš- Sitve Tudj v lanskil^ sušnih ted. ker ne bj oskrbe!a * vodo samo ba se bo zato čimprej odločiti za „Kini rt,.,• , ,. • sitve. i uui v laiihKin susmri leu- nei nt' ui usmucik vuuu oainu ua sc uu /.a^j v-im^icj občni zboi Društva prijateljev na je njuna kulturna politika in jh je _ po-ebno na piranskem obalnega pasu, marveč tudi vse najboljšo in najtrajnejšo rešitev območju — vode primanjkovale, kraje od Postojne navzdol, terjala ker bomo dobili z novo tovarno Ker nadaljnje zajemanje Risane pa bi zelo visoke investicije. Prva Iplas še dodatno močnega odje- glasbe, še bolj \ja že prvi koncert, kakšen program dela? Ne, denar ki je bil v ponedeljek, 4. marca, res ni vse. Nastopili so mladi bratje Lorenz Društvu prijateljev glasbe, za iz Ljubljane v sestavi klasičnega katerega upamo, da ne bo edina tria. Izvajali so popularen pro- lastovka pomladi v Kopru,- pa la- gram, ki je dvakrat napolnil dvo- hko zaželimo le veliko uspeha pri rano koprske Glasbene šole. Eden nadaljnjem delu. Z. L. ni mogoče, če nočemo reke osušit', je treba poiskati nove vire, Podjetje se že dalj časa ukvarja z iskanjem talne vode v Dra-gonjski dolini. Vrtanja so odkrila pr. zaselkih Bužina in Gabrijeli pod Kaštelom izvirke, ki bi mogli tudi v sušnem času dajati 100 litrov vode na sekundo, kar pomeni 1440 hI na dan ali 524.000 hI možnost sicer ne bi terjala tako malea vode. R H. L. Humes: V PODZEMLJU. Za- predme.jtja Sela, kjer je avtor preži-ložlla založba Obzorja. Mladi angle- vel svojo mladost. V teh mladostnih Jkt pisatelj si Je pridobil s tem ro- utrinkih nam predstavlja najrazllč-manom svetovno slavo. V njem nam nejše ljudi — vsakdanjeie in posebna leto. Analiza je pokazala, da dokumentirano.'odkrito in večkrat tu- neže, ki žive s samosvojim sUlom žlv- zaietie izplača čeprav tudi to di zeI° razburljivo pripoveduje o [le- ljenja. K« „iiL K««,» galnem delu v Franciji med drugo ne bo dokončna rešitev. Naprave svetovno vojrro. Čeravno Je osnova Günter Andres, Claude Eatherley: Šolski odbor Osnovne šole kuhinja. Kapaciteta šole bi se ta- za zajetje in cevi do rezervoarja dogajanja ena izmed najbolj napetih TU -ie VEST PREPOVEDANA. Izda vohunskih prigod zadnje svetovne la Mladinska knjiga. Knjiga je zblr-vojne, avtor vedno soočuje bralca ka pisem, ki sta si ji'n dopisovala av-tudi z zadnjimi vprašanji človekove torja tega dela in eden Izmed avtor- nad Portorožem bi stale 772 mili »Janka Premrla-Vojka« v Kopru ko povečala" za 432 učencev in bi jonov dinarjev. Pretekli teden je ..... ..........................,„ .„„„ je na svoji zadnji seji razprav- šolski prostori zadoščali za okrog kolektiv Rižanskega vodovoda in- eksistence. Roman je prevedel Jože jev je bil usti pilot, ki je usodnega Ijal med drugim tudi o program- 1700 otrok. vesticijo odobril. Okoli 21 milijo- Fistrovič. dne v letu ms vrgel nad niroiimo skem osnutku dokončne dozidave ~ , „„ _____... nov Jc Podjetje že investiralo. 80 Od vsote 90 milijonov je 23 mi- atomsko bombo. Pilota je preganjala Johannes Allen: MLADA IGRA. Za- zaradi tega vest In zato so ga zaprli ... , ., ., ... milijonov pričakuje od republi- Iožila zai0žba Obzorja. Delo danskega v umobolnico. Delo je pretresljivo Ujonov predvidcmn za ureditev škega stanovanjskega sklada. 175 pisatelja velja v nordijskih deželah pričevanje o usodi enega človeka in za bestseller. V nJem nam prlpove- o usodi človeštva. Knjigo je prevedel duje o značilni predstavnici dorašča- Ludvik Mrzel. Joče mladine, ki zaradi razočaranja nad prvo ljubeznijo omahne v naroč- Josip Vidmar: DROBNI ESEJI. Iz- Čeprav to koprsko šolo obisku- c^ntralne^' kuVjlve""za""vso""stav- miiij0nov naj bi dobilo iz turi jejo otroci ze precej let in so jo bo. Res je to sicer precejšnja in- stičnih kredit0v, 1C0 milijonov iz medtem tudi dvignili za eno nad- vestlcija, toda kmalu bi bila ren- lastnih sredstev, ostalo pa iz kre- stropje, se vedno ni dozidana, tabilna, kajti kurjava z drvmi je dita Gospodarske banke Sloveni- Je drugemu pa tudi tretjemu fantu, dala založba Obzorja, v knjigi so Pravzaprav Šola nima drugega Telo dr?2a Letos ie n. pr. pora- p^Sni- i,r„Hi*A ir. ->A vin- Zgodba bt utegnila biti sentimentalna Zbrana razmišljanja esteta in našega kot učilnice rmrav ip nn žrfmHh, u, ^f1"»'J« ■ je. Prošnja za kredue je ze VlO- tož;ba užaljer.e mladostnice, ko bi se' največjega literarnega ocenjevalca o P< P - bl,a Š0la Za 3 tedne p0Uka V iC" žena. avtor ustavljal samo ob teh tonih. Pri umetnosti in. tistih dogodkih, ki so učenčev med tremi največjimi bruarju 45 kubičnih metrov drv. Letos realizacija te investicije mladini mu je všeč zdrav in skoraj bili pomembni za naše- kulturno sno-šolami v Sloveniji. Programska Razen tega pa so vse peči v šoli ie ne bo mogoča uspela pa bo f1,"1,?«" odno',do ,naJ,h"J511?, pretresov, vanje in oplajanje v času pred dru-skica predvideva dozidavo stav- zelo slabe in bi bilo treba večino provizoričnT napeljava Nov! iz- ^r^fK »"c S° SVet0Vn° V°3n°- be in centralno kurjavo, kar bi zamenjati z novimi. vir je namenjen oskrbovanju Por- Janko Moder veljalo okrog 90 milijonov dinar- Q programu bodo zdaj razprav- toroža in Pirana, nato pa še Stru-jev. Dozidali bi telovadnico z gar- " ... - . ... derobami no kuhinje niče, upravne prostore, zbornico, knjižnico, kabinete in drvarnico. S tem bi bilo rešeno vprašanje šolskega prostora za Koper in funkcionalnost šole, ki zdaj prav gotovo ne zadošča zahtevam nemotenega in sodobnega pouka. S Marlenka liumck Pehani: DEKLICA NA POTEPU. Zbirko novel Je iz- Pred novim zakonom § zasebni obrti ne motive, ki niso več individualne narave, ampak sežejo v družbeno atmosfero. Novele so v celoti zanimiva analiza moralnega in psihološkega stanja sodobnega dekleta. V Beogradu pripravljajo nov spodarski dejavnosti zadnja leta. to dozidavo bi pridobili štiri učil- zakon o zasebni obrti, ki bo kon- Prenos obdavčevanja in drugih tetnem računu. , . , , v , , •,. Lester F. Beck: TELESNO DOZO- kjer bo to mogoče po rentablll- reVANJE. Izdala Mladinska knjiga. Delo Je preprosto in neposredni niče, kjer je zdaj pisarna, zbor- čno odpravil škodljivo zmedo, ki ukrepov na občine je povzročil, niča, drvarnica in zasilna mlečna je vladala v KRIZA OBALNE POTNIŠKE PLOVBE V zvezi S tem bi bilo seveda obliki pripoveduje mladini, staršem tej pomembni 'go- da smo obravnavali zasebno obrt treba rešiti tudi vprašanje kre- i^njVfn^ako odiašča^ianfje1 Jln de-samo kot vir občinskih dohodkov ditov za modernizacijo delavnic kleta. Knjigo je prevedla Lidija Anin ne tudi kot nujno zadovoljeva- in ureditev novih. Osnutek o tem doljšek. nje potreb prebivalstva po obrt- sicer ne govori, vprašanje pa bi Alan Siliitoe: v soboto zvečer nih storitvah. Novi zakon bo, po bilo mogoče urediti z dodatnimi i\- v nedeljo zjutraj, izdala predlogu sodeč, predpisal enoten predpisi. To bi bilo zelo pomemb- Prešernova družba. Iz angleščine ie obdavčevalni oostonek ob upošte- no zlasti za zasebno gostinsko ^'l^^^dn^^^l Tem^bor- Medtem ko se z vsemi sredstvi metu smo imeli ali imamo še s'e- obdavčevalni postopek ob upošte v „aiUUlll ,„1UJJ JU lltrtllUU. vanju vseh elementov poslovanja obrt, katero bomo morali oKre- založba Obzorja izdala pni zve «.«U s.uu U,«11 -11 mi«...» se se- in zaslužka v zasebni obrti zapo- piti in razviti pri nas posebno v zek Pripoveduje o «v«.pot borimo za pospešitev turizma na daj že davno dotrajane plovne slenih. Delavnica bo smela imeti pasu malega obmejnega prome- Se^ je naprsal^MUlc^OsLSa"^- našem morju in večji pritok de- objekte, katerih obratovanje je Pet l^d^^ posebnim dovolje- ta. Analize so pokazale, da izguo-viz, pri čemer investiramo jarde dinarjev, smo se znašh ---------- ----.,--> ---------- ^ - , -, . . .. x resno krizo našega obalnega po- sadk in raznega balasta. ru bo delavnica vključena ....... "ti"hi" Mi morskega potniškega prometa. Potrebno bi zaradi tega bilo ^ storlteV 0(31105110 pr°1Z' J°nC dCV1Zmh dmir,eV' kt bl b'h Reška »Jadrohnija« ukinja vrsto preskrbeti sodobne potniške lad- %oanje- __ zvez z raznimi obalnimi kraji in je manjše nosilnosti z manjšimi Osnutek zakona kaže. da bo za k^nlmV" investicijskimi sredstvi ^^^no^griien^oman''s otoki. Deloma utemeljuje to z iz- posadkami in zato pogostejšimi zascbno obrt stimulativen, saj se bl težko našli tudi med bivšimi u/nutno b™ itok de- objekte, katerih obratovanje je do pet ljudi, s poseDmm aovoije- ta. Ananze so puKd^ie. u- no mili- drago zaradi počasnosti, neekono- njem. ob upoštevanju posebnih Ijamo z neurejenostjo costinske Elza budau: diagram neke lju- ašli nrpd mičnih stroiev preštevilnih po- potreb pa tudi več. V tem prime- mreže po vaseh na Krasu'in na bežni. Knjižnica je izšla v zbirki Sin KfJ P ru bo delavnica vključena v okvir Goriškem vsako leto težke mili- Pota mlad h, ki jo izdaja ^MMnsa Diagram neke ljubezni je . spretno napisana intimna izpoved potrebni prav tistim krajem, ki zgoij erotičnih predstav in doživija-SO pasivni. Ljudi z lastnimi li- Jev. Delo je iskreno in lahko pove gubo in prenizko dotacijo, delo- zvezami. Na premnogih relacijah uidi kategorizacija davčne obvez _______ ________ ________ ... ma s potrebo po izločitvi starih, so na primer povsem nepotrebne nosti ne bo nanašala samo na vih lokalov in zagotovitev obratne več ekonomičnih ladij. Ze le- kuhinje, ker bi zadostovale samo trenutno stanje dohodkov, mar- - - -tos se je stalež v promet vključe- okrepčevalnice. Obalne potniške več bo do]goročnejša. To bo omo-nih potniških ladij zmanjšal, pro- iadje z zmogljivostjo pod 25 milj gočilo tudi riziko investiranja, jektirana pa je še nadaljnja izlo- na uro drugod opuščajo in izlo- katerega so se zasebni obrtniki čitev. čajo. V najnaprednejših državah v sedan]em položaju izogibali ter Kje je krivda za to? Res je, da uvajajo potniške plovne objekte dclali 7 zastarelim orodjem, za-so pomorski obalni potniški pre- s še mnogo večjimi hitrostmi. starelimi stroji in v slabih loka-vozi, tako pri nas kakor drugod, S takim zaostajanjem v obal- lih. Posledica bo zelo verjetno tu-često pasivni in so prevozna pod- nem pomorskem potniškem pro- di ta, da obrtniki ne bodo več za iPt in deležna državnih dotacij, metu in ukinjanjem zvez smo pirali svojih delavnic, marve ........................... razlika med nami in drugimi pa prizadeti tudi mi na naši obali in bodo nastale še nove, saj vemo, SliašSC je v tem, da so drugod pravočas- bomo z večanjem _ tunslicnega da so ponekoa nujno poiieDne. le opozorlU slovenske bralce na ne- Snov je zajeta iz druge svetovne vojno mislili na modernizacijo in s prometa prizadeti čedalje bolj. To pa seveda ne bo pomenilo, da katerc 7.,nimive probleme in kvali- ne m pripoveduje o boju med nera-tem na povečanje rentabilnosti. Zaradi tega je preureditev izred- ne bi še dalje razvijali obrti so- ,etna dela v sovjetski literaturi. Knji- ško podmornico in britanskim ruiil- zasebnimi gostinci. Ureditev no- go je opremil J'ože Ciuha. •I. v,^ Hnlnmi Slavko Jug: VERZI. Izdala maribor- nih sredstev bo vsaj deloma od- ska zaloJba obzorJa. Draiee. ki pozna visna od kredita. Način krediti- nrik-o Slavka Juga in njegovo zbirko rania bo seveda treba šele najti. Dobro sonce, ki je izšla pred leti, bo ■r ob njegovi drugI pesniški zbirki brz-kone prijetno presenečen. Pesnik se _______ resda ni skokovito odmaknil od že ...... - znanih lirskih oblikovanih dispozicij, zato pa kaže njegova zbirka naravno in solidno pesniško rast. Knjigo je opremil Janez Vidic. Vera Brničlčeva: RUSKA SOVJETSKA KNJIŽEVNOST. Knjiga obravnava sovjetsko književnost od Maksl-. ma Gorkega do Jevtušenka in Vozne-delavnic, marveč .¡enskega. Njen namen ni v tem. da n. A. Hayner: SOVRAŽNIK V GLO- tem na povečanj Pri nas tega nismo storili. V pro- no nujna Prihodnji teden, 13. marca preteče 20 let, odkar je 12 tisoč italijanskih fašistov vapadlo in obkolilo majhno četo IG borcev Brkinske čete pri vasici Kozjane v Brkinih. Neenaka borba je trajala od pele ure zjutraj do petih popoldne. Četa se. je hotela prebili iz obroča, junaško so se borili, zagnali so se v juriš, daleč po brkinskih planjavah in gričih je odmevalo streljanje. Sedem se jih je rešilo. Med tistimi, ki so obležali mrtvi na bojišču, je bila tudi mlada partizanica, priljubljena v učiteljica, terenka in borka, zavedna slovenska intelektualka R. G cialističnega sektorja povsod tam. g« Je Izšla v zbirki Kozmos. «»»»•«t«»«««»*«»« >♦♦♦♦♦»♦»♦♦«♦♦♦« ******* ZAPISEK OB 20. OBLETNICI BORBE v Cehovin-Tatjana Jože Zidar-Jadran v Kopru. Takole pripoveduje: — Čehovinovo sem spoznal le- p, ta 1042, ko je bila obveščevalka in terenka v Senožečah. Pozneje, ko je bila ie učiteljica v Brkinih, je Ji s svojim delom nadaljevala. Bila nam je zelo dragocena, zelo se je izkazala pri vseh nalogah, ki jih Slovenci. Leta 1942 je naša Pepca Tudi. ob spominu se je. materino jc dobila. Toda fašisti so ji prišli končala, šolanje, vrnila se je do- oko orosilo, oče pa je nepremično na sicd in nekdo nas je obvestil, mo v in takoj našla zvezo s parti- in zamišljeno gledal t> ogenj. da j0 mislijo fašisti aretirati. Ko zani. Nič kolikokrat je prinašala Končno je spregovoril v čudno smo j0 0 tem. obvestili, se je od-domov propagando, časopise, le- tišino: ločila, da bo prišla v četo. Takrat take -'aupna pisma in. mi jih iz- — Nas so kmal% zaprli iti od- je bil začasno komandir Brkinske da se ne sinem nato spomniti. Vse ročaiav varstvo. »Tega ne smejo peljali v internacijo. Kaj in kako čete Tone Dougan-Branko. Tiste Tem jih imel. rad, svoje otroke, dobiti v roke fašisti, mama,« je se je zgodilo, so nam pripovedova- dni v začetku marca 194., smo s,-toda Pepco sem imel najbolj. Bila govorila. — Še istega leta je nastopila mesto učiteljice v revn vasici Potok blizu Podgrada «ni plÉSt Pepca Čehovin - Tatjana iz Senožeč. — Vidite, že dvajset let }?. preteklo od tistega časa, — pripoveduje Čehovinov oče v Senožečah, — pa mi je še vedno tako hudo, m ¡&V-. } - is'- - Aac^S je tako drobna in pridna, vedno sem jo pocartal. Ponosen sem bil nanjo. — Res je bila vsa vaša drun-na zelo zavedna, — pravi Pepcina mati, — toda v tem, otroku jc bilo li drugi. Junaško jc padla, so re- ccr dobili obresttio, da se pri-kli. Po končani bitki je italijan- pravlja hajka, toda nismo vedeli ■ nastopila sfc{ tenentc pokazal svojim voja- „¡¿< določenega. Dne 13. marca ob u brkinski kQm n]en0 trnpi0 baje rekel: peti uri zjutraj pa so pridrveli vasici Potok blizu Podgrada: Se- i)Bi!a . naša sovrainica> toda bi- fašisti■ in obkolili našo četo pod veda se je takoj povezala z Brktn- Ja -e lhrabra Tako bi sc morali Tatrami. Borba jc bila neenaka, sko četo, ki jo jc takrat vodil tud{ v- borifi^. saj so bili Italijani v ogromni pre- - SÄ- :------, , ;,„,,„„ . znam komandant Drago Maslo. Se M t{ je premagala žalost in moči, naši borci pa slabo oboro- to neka izredno ™čnega Ko je vedn0 je pogosto wdtla domov v Jrila: _ odvlekli so jo v icni in večinoma mladinci. Toda stanovala pri teUvjrsiu, Kjer je Senoieče Prcnašala jc hrano, sa- ^^ jn ra2StavUl Poklicali so niso Se vdali, sprejeli so borbo in nitetni materini, časopise. Doma- vjcnie sošolke in. mojo sestro, da junaško vzdržali do pete ure poči smo ji pri tem pomagali. bj j0 prcpoznaiif Nihče ni nič po- poldne. Tatjana sc jc borila naj-— Bilo je v soboto, (i. februar- vedal. Potem so morali tržaški prcj s puško r' roki, potem je do- RfáVaíi . . 3 JS m. . .■-,idBM& , ^ss^^f: •i-;.',; ••. '•/:•;.••,• ; 'K, TEüs;-.: " ^TaTOiii ......m bo zdržala. Pa tudi strah me menik, da. ve bi. nikoli pozabili Ostroinemu brdu. bilo"za" njeno življenje. Toda tistih, ki so darovali življenja za tako velika, borba ram!« Jokala sem in govorila o dragoceni težavah, ki jo čakajo. Bila je pre- Junaškim borcem ccj ala bom, mama,« jc govorila, »če Junaške Pcpce , . , na nadem saj vam jih šc toliko Tatjane sc še spominjajo tudi to- ljubljena, borci so jo zelo spošto- še posebno spomnimo in počasti-' 1 - ' variil iz čete. Med njimi je tudi vali, ker je bila tovariška in po- mo njen spomin. Stran 4 »SLOVENSKI JADRAN* štev. 11 — 8. marca 1963 mieSJI taristlên© s t SOCIALISTIČNA ZVEZA PRIMORSKEGA OKRAJA RAZPRAVLJA O STANJU IN RAZVOJU TURIZMA NA PRIMORSKEM Poročali smo že, da je bil 27. februarja razširjeni plenum čimprej dosegli kakovostno in Okrajnega odbora SZDL Koper. Pod vodstvom predsednika IVANA količinsko spremembo naših turi-LAPAJNETA so udeleženci razpravljali na podlagi poprej prejetih stičnih zmogljivosti in s tem po-tez in obsežnega .referata podpredsednika Okrajnega ljudskega večanje deviznega priliva, odbora Koper DAVORINA FERLIGOJA o problemih in nalogah v zvezi z razvojem turizma v novem primorskem, okraju. Med gosti na plenumu so bili predsednik republiškega sveta za turizem in gostinstvo NIKO BELOPAVLOVIČ, predsednika republiške in ko- tično oceniL številne pomanjklji- bodo morale biti urejene primer-vosti v poslovanju gostinskih no svojemu okolju, ne bodo sme-podjetlj in lokalov in pri tem ci- le imeti prevelikih režijskih stro- Ena najpomembnejših nalog bodočega razvoja turizma na Primorskem bo vsekakor izgradnja alpskega turističnega centra v prske turistične zveze DR. DANILO DOUGAN in ALBIN DUJC, Bovcu z žičnico na Kanin in po-predsedniki občinskih ljudskih odborov in drugi. Iz referata in ' ' obsežne razprave povzemamo nekatere značilnosti iz problematike in razvoja turizma na Primorskem. Predvsem je treba poudariti, da lijonov dinarjev, leta 1962 pa že je bil v zadnjem času, posebno v 1.742 milijonov dinarjev. Tako bo-lanskem letu, dosežen velikanski mo letos do 1. maja dokončali iz-napred£k in odločen kvalitetni in gradnjo turistično gostinskih ob-kvantitetni skok v razvoju turi- jektov v skupni vrednosti 2,700 zma na Primorskem, zlasti na po- milijonov dinarjev, dročju bivšega koprskega okraja, kjer je že prej imel večjo materialno bazo in zato boljše pogoje za hitrejši razvoj. Tovariš Ferli-goj je v svojem poročilu ugotovil, da postavlja letošnji družbeni načrt razvoja primorskega okraja NOVI \ TURISTIČNO GOSTINSKI OBRATI Do -letošnje turistične sezone sebnim poudarkom na zimsko športnem turizmu. Letos bo kot prva etapa ureditve tega središča in njegovih modernih prenočitvenih zmogljivosti dograjen Alp-hotel v Bovcu — sodoben objekt za bivanje gostov v zimskem in poletnem času. Na Kaninu naj bi v tej prvi etapi zgradili le skromno restavracijo oziroma buffet, sposoben postreči gostom s toplimi in mrzlimi jedili ter zadovoljivo izbiro pijač. Znano je namreč, da so na Kaninu izredno ugodne snežne razmere in idealni smu čarški tereni, kjer leži sneg naj tiral številne pritožbe gostov na 1-cvaliteto hrane, opremo sob, posebno pa nad nekulturno in počasno postrežbo, na ureditev sanitarij (pomanjkanje papirja, mila in brisač), na slabo preskrbo s pijačami, zlasti, pivom in brezalkoholnimi pijačami, pa z nekaterimi prehranskimi artikli, zlasti _ . sadjem in zelenjavo, nakar poje ustavil pri bolečem vprašanju ka- škov, predvsem pa bodo morale dopolnjevati že obstoječe gostinske obrate. PEREČE VPRAŠANJE GOSTINSKIH KADROV Tovariš Ferligoj. se je nato za- kar naprej le paradižnik. Stare hotelske objekte bo nujno treba modernizirati in prilagoditi potrebam in zahtevam novega časa. Urediti in zagotoviti je treba brezhibno funkcioniranje drov v gostinstvu, kjer vlada občutno pomanjkanje kvalificirane delovne sile. To dejstvo narekuje pospešeno šolanje novih gostinskih kadrov. Trenutno posluje gostinska iola v sklopu hotela bodo gotovi naslednji objekti; v manj pol leta, Za dopolnitev po pred turistične in gostinske orga- Podmarkoveu (Zusterni-Giuster- gojev stacionarnega turizma nizacije in jihove delavce obsežne in zahtevne naloge, saj je predvideno povečanje družbenega proizvoda v turizmu najmanj za 10 odstotkov, medtem ko pričar kujemo, da se bo inozemski turistični promet povečal kar za 15 odstotkov. Začrtana razširitev tu- zimsko-Športnem centru Bovcu bo služilo po zgraditvi nove hi-droelektrične centrale na Soči pod Bovcem s tem ustvarjeno umetno jezero, na katerem bo moč poleti razviti jadralni šport z ustreznimi prireditvami večjega obsega, dalje kopanje in plaval- ni) pri Kopru (turistična mestna četrt) štirje moteli s 144 posteljami, restavracija s 300 sedeži v zaprtem prostoru in 500 vrtnimi sedeži na odprtem, razširjen bo parkirni prostor za avtomobile ter dograjeno kopališče z olimpijskim bazenom in cestnim pod- _ . . ristične dejavnosti izhaja — kot . hodom do njega. Na Zvročku ob ne prireditve in druge športe, po za vse druge gospodarske pano- izviru Rižane (bivša farma bo-- zimi pa bo zamrznjena površina ge — iz zaključkov IV. plenuma. brov) bodo dokončane weekend jezera idealno torišče za drsanje CKZKJ. Uresničitev zahtevnih hišice z 20 ležišči. V Kopru bo na ter ustrezne revije in hitrostne nalog v razvoju turizma na Pri- Titovem trgu dokončana ribja tekme, kegljanje na ledu in pomorskem bo omogočila izgradnja restavracija z 250 sedeži. V hote-številnih objektov in razširitev iu Adria v Ankaranu bodo razši-obstojecih zmogljivosti v počit- mj kuhinjo za 300 obrokov in po-mskih domovih, zasebnih turistič- večali število restavracijskih se-nih sobah m gostinstvu. Pri tem dežev za 170. Zgrajena bos.ta tubo treba doseči začrtano poveča- di dva nova hotela oziroma mo-nje števila domačih obiskovalcev tela s skupaj 80 posteljami. V za 7,5 odstotka ob povečanju nji- Jernejskem zalivu za Debelim kovih nočitev za 6,7 odstotka v rtičem bo adaptirana obstoječa odnosu na leto 1962. Obseg go- stavba za restavracijo z 250 no- stinskega prometa je planiran na vimi sedeži, hkrati pa bo očišče- skemu centru Lescam pri Bledu 10 odstotno povečanje, v prevoz- na .in pripravljena lepa peščina do Ljubljane in drugam. Morda ništvu za 3 odstotke, v trgovin- (plaža) in urejen primeren par- se bo dalo urediti tudi pristaja-skem prometu pa za 12 odstot- kirni nrostor za motorna vozila, nje tujih- turističnih - in športnih kov. Treba pa bo predvsem mo- Hotel Palace v Portorožu, edi-dermzirati obstoječe in še pove- ni A kategorije na Primorskem, čati število trgovskih lokalov ter bo povečal svojo zmogljivost za zboljšati njihovo založenost in po- 14 enoposteljnih sob. Portoroški strežbo v njih. Iz tega izhaja še hotel Central bo dogradil novo posebna odgovornost delovnih dependanco s 100 posteljami, pi-kolektivov trgovskih podjetij ter ranski Metropol pa bo dokončal njihovih samoupravnih organov turistično naselje Bežigrad v Lu-in vodstev, ob tem pa čaka odgo- ciji s približno 246 posteljami ter vorna naloga tudi organe družbe- restavracijo in kavarno s 420 se-ne kontrole in inšpekcijske služ- deži, razen tega pa tudi hotel v be- Seči s 340 posteljami. V Piranu dobno. V Bovcu imajo že nekaj let urejeno športno letališče. Domači Aeroklub bo lahko v sodelovanju s turističnim društvom izkoristil svoje štirisedežno letalo kot aero-taksi za turistične polete in prevoze na relaciji do Portoroža, kjer bo tudi letos urejeno novo letališče, pa proti alpskemu letal- V zgodnjem spomladanskem soncu se ob obali odpirajo pisani senčniki letal na bovškem letališču/ URESNIČENA ZAMISEL Bovec bo torej v bodočnosti eno pomembnih središč. Poleti in pozimi bo privabljal številne stacionarne goste, razen tega pa bo Meka za izletniški turizem zlasti z obalnega področja Primorske. In narobe: za svoje stalne goste preskrbe in v ta namen še bolj Metropol v Piranu, kjer se uspo-bodo iz Bovca prirejali prijetne razvijati proizvodne zmogljivosti sablja 111 gojencev. Več gostin-izlete na našo- morsko obalo. To zlasti za pridelovanje vrtnin in skih delavcev je brez štipendij bo mogoče tudi pozimi, ker bo že sadja v bližini hotelov ter njiho- prakticiralo v tujini na podlagi letos pri hotelu Palače v Porto- ve pridelke vnaprej pogodbeno dogovora domačih hotelskih pod-rožu dograjen zimski plavalni ba- vezati na oddajo tem hotelom, ker jetij s svojimi partnerji v ino-zen z ogrevano morsko vodo. Iz- bomo le ob izvedbi vseh teh na- zemstvu. Pomanjkljivosti so bile menjava turističnih izletnikov na log zagotovili skladno poslovanje tudi v politiki štipendiranja, kar tej relaciji in vmesno obiskova- in odločilen preobrat v celotni de- bo nujno treba odpraviti. Gostin-nje prelestnih kraških podzemelj- javnosti našega gostinstva. ske kadre bo dala tudi Ekonom- tošnjih planov velja poudariti, da „o' ¿oVtinških"obTektovna "rTndroč- skih lepot na Postojnskem in pri Razen dobre preskrbe in pen- ska srednja šola iz svojega letos morajo republike, občine in go- "7 Divači pomeni uresničenje ze ne- zionske strežbe pa bodo morali ustanovljenega gostinsko - turi- spodarske organizacije dati v svo-jih načrtih odločno prednost turističnim investicijam. Prav zato, ker turizem precej vpliva na uravnovešenje naše zunanjetrgovinske bilance, bodo tudi letos, na razpolago znatna zvezna sredstva za izgradnjo materialne baze turističnega gospodarstva in to na osnovi ustvarjenega dotoka deviznih sredstev, ob čemer bo obvezna soudeležba sredstev republik in občin določena naknadno. V velikem skoku v razvoju jugoslovanskega turizma najzgovor-neje priča devizna realizacija: v letu 1962 je znašal pritok deviz iz Letošnji družbeni načrt je zna- bo dograjena samopostrežna re-čilen po tem, da posveča poseb- stavracija s 300 sedeži in 500 no skrb investicijam za izgrad- dnevnimi obroki njo osnovnih turistično gostin- Dobravi nad Izolo bo ob reških objektov. Turističnim inve- stavraciji Belvedere zgrajen mo-sticijam so namenjena še posebna tel s 85 posteljami in recepcijo sredstva federacije in tudi po- ter avto-camping za 100 vozil. (O slovmh bank. Pri sprejemanju le- investicijah za izgradnjo turistič- 2 , , , . j-/ i v ai-i |juiijciii.'uicann.cujc ¿c SLLCZ.UC pel uuuu muitiii usLcinuvijeuegd vo- °lvse|a KpprsKega oKraja smo. ^ ]et stare zamjsii 0 povezavi tudi hoteli spremeniti svoj odnos stičnega oddelka. pred nedavnim podrobno pisali našem listu.) NAČRTI ZA NAPREJ IN POJAVI OB TEM in enotnem izvajanju turistične in goste bolj usmerjati na izlete dejavnosti' Primorske na relaciji v bližnjo in daljno okolico, na gore—Kras—morje. To bo še do- obisk kvalitetnih zabav in kul-polnila tudi izgradnja turističnih turnih'prireditev, središč na Lokvah in Črnem Treba je nujno odpraviti staro vrhu, kjer je prav tako moč iz- hotelsko prakso s tako imenova- hnHniih^S^^ J-,Pr-~ Va^ati turi\em+sk?zi Yse .let0- P°" fimi »Lunch-paketi« to je, obro- ^ t,h dni j dob ra_ hodnjih desetih letih zgradili se sebno pa sta. ta dva kraja-znana ki, suhe hrane, ki jih hoteli da- ? „ 5 __ vrsto novih turističnih objektov z kot'zimsko-športni središči-.z.-ide.r jejo svojim gostom na pot, kadar okrog 20 do 25'tisoč posteljami, alnimi smučarskimi tereni.:Po- gredo na celodnevne izlete. Na- raanJKIJlve stanovanjsKe razmere Seveda bo treba vse investicije membna pa bosta ta dva kraja še mesto tega je treba v namembnih pretehtano usmerjati in graditi posebno zato, ker bosta primer izletniških krajih organizirati za- prenočitvene in druge gostinsko- ekonomsko utemeljene integraci- nje kvalitetno toplo hrano na turistične zmogljivosti tam, kjer je hotelskih podjetij izven meja podlagi medsebojnega obračuna jih najbolj potrebujemo — torej posameznih občin. gostinskih-podjetij obeh krajev, tam, kjer bodo najbolj dopolnje-. ' " Ce pravimo, da imamo v okra- l^n^^r™' vale že obstoječe objekte. Vse ČEPRAV POMANJKLJIVO, ju še kar zadovoljivo število več- Ijan]e Kaarov- Problem zase je močna fluktua-cija delovne sile v gostinstvu. Tej je iskati vzrok v težavnih delovnih pogojih, v neurejenem delovnem času in neizdelanem nagrajevanju po delu, nesporazumih gostinskih delavcev. Nujno pa je treba urediti in zagotoviti nemoteno financiranje šolanja gostinskih kadrov, ker bo le tako mogoče, na šolah zahtevati kvaliteten pouk in zadovoljivo usposab- turizma in prometnih storitev ,„. .,,.. ..... 40.154.000 dolarjev ali kar za 63 vl°zene investicije bodo že letos JE GOSTINSTVO NAJMOC- Jih gostinskih podjetij z velikimi odstotkov več kot leta 1961! Le- Pokazale, da je bila politika m- nFTSA OSNOVA obí?ü' pa je treba hkratl ug°to" tošnji družbeni plan postavlja vestiranJa v gradnjo turističnih viti, da zal pogrešamo manjše pred nas realizacijo 50 milijonov obetov pravilna. Ob tem pa je V novem ■ primorskem okraju domače, tipično primorske gostil- dolarjev, zato nas mora najti bliž- bil° °Paziti Pri posameznih inve-"imamo 21 večjih gostinskih pod- ne, ki bi gostom lahko postregle nja turistična sezona povsem pri- stitorjih-gospodarskih organizad- jetij s 43 objekti, ki pa so razen. predvsem z domačimi specialite- pravljene na izpolnitev te zahtev- J3*1 cel° nekaterih občinskih hotela Palače v Portorožu vsi B tami po vsem dostopnih cenah, ne naloge Razmeroma velik kos ljudskih odborih neko. bojazen in in C kategorije ali pa še slabše Takšne gostilne bo treba urediti v te jugoslovanske potice pripada delni oportunizem pri najemanju kategorizirani. Skoraj tri četrtine Piranu, Portorožu, Izoli, Kopru, pripojili hotelu Palače nekaj prej našemu primorskemu okraju to- ustreznih kreditov. Vendar pa se vseh turističnih zmogljivosti Pri- Postojni, Solkanu, Tolminu, Bov- samostojnih gostinskih obratov, da zanj se bomo morali pošteno moramo zavedati, da so bila,, so morske je na obalnem področju, cu, Ilirski Bistrici in drugod ter ki pa odtlej Je še životarijo. Vsak in bodo ta posojila posledica ne- Tov. Ferligoj je v svojem po- na izletniških točkah v njihovi takšen pripojen objekt oziroma O DOBRIH IN SLABIH STRANEH INTEGRACIJE Na področju združevanja posameznih gostinskih podjetij nismo dosegli najlepših uspehov. Tako smo na primer v Portorožu potruditi in krepko zavihati rokave za izpolnitev vseh obveznosti, ki smo jih vzeli na svoje rame. NEKAJ ZNAČILNIH PRIMERJAV V primorskem okraju smo imeli v letu 1962 790.000 nočitev (v Jugoslaviji 22 in pol milijona, v Sloveniji 2,726.000). Tujih nočitev pa je bilo v vsej državi nad pet milijonov, v Sloveniji 670 tisoč, v našem okraju pa 302.721 ali 6 odstotkov .državne realizacije in nad 46 odstotkov republiške. Iz teh skopih podatkov je razvidno, da imamo prav pri nas idealne pogoje za razvoj te panoge. To velja še prav posebno za obalno področje, saj smo imeli samo na naših niti 25 kilometrih morske obale 270.000 nočitev tujih gostov. Temu ustrezen je bil tudi pritok deviz, V okraju smo lani zamenjali za dve milijardi 912 milijonov dinarjev tujih valut ali kar 41 odstotkov vseh zamenjanih tujih plačilnih sredstev, v Sloveniji. ke vsedržavne politike, da bi ročilu konstruktivno, a zelo kri- neposredni okolici. Te gostilne naj vara za spremembo enkrat Ker moramo žal navadno le grajati odnose Jn delo mesarjev na našem področju, . ______________ predstavimo pozitiven primer. To Je prav gotovo mesnica v Senožečah, poslovalnica št. 10 sežanske kmetijske zadruge »Kras«. Vedno Je dovolj oskrbljena s kvalitetnim mesom vseh vrst. Vodi Jo mojster Marij Lavrenčič, pomagata Od leta 1961 na 1962 smo pove- pa mu blagajnlčarka Alma Mergon in pomočnik Tino Raimondl. Vsem Ic?o postrežejo po želji. Zato ni nobteno ču- dependanca bi moral biti močna in samostojna ekonomska enota, ki bi delovala v sklopu interesov celotnega podjetja ob sovzdrževa-nju nekaterih potrebnih hotelskih služb. Ce bi bila integracija izvedena v. tem smislu, bi se že morali pokazatL določeni uspehi, nam pa se je zgodilo prav obratno. Zdaj so dépendance; ki naj bi bile do neke mere samostojni hotelski obrati, zasedene v glavnem le v sezoni. Ob tem se pojavlja kot ovira še tudi ločenost restavracijske službe od prenočitvenih prostorov, kar negativno vpliva na razpoloženost gostov. V prihodnje bo treba izrecno paziti pri morebitnem združevanju na ekonomsko utemeljenost in poslovno pogojenost s tem, da bodo pri pripojenih oziroma združenih enotah ustanovljeni obratni delavski sveti, ki bodo kos vsem postavljenim nalogam. Treba je doseči poslovno sodelovanje ali druge pravilne načine integracije gostinskih podjetij tudi izven meja posameznih občin na področje dveh okrajev ali celo republik. Pravkar tečejo pripra- Fali Drenočitvene zmogljivosti za dO, če hodijo tudi TržaČani ob vseh sežanskih mesnicah lako radi v bolj oddaljene Senožeče, mesnica Je Imela v letu ve Za integracijo nekaterih naših iti Hln trnitin^kih 19s2 kar bllzu 70 milijonov dinarjev prometa, največja mesečna realizacija v preteklem decembru pa je znašala sko- LT * , „ J x 16 odstokov, Število gosunsitinraj seaem minjonov dinarjev. Prav ob primeru senožeške mesnico sc človeku kar samo ponuja razmišljanje, da se n0Tel?v na Obalnem področju S dežev za 4 odstotke. Leta 1961 takšno poslovanje veliko bolj splača, ker prodajamo meso pravzaprav za devize, medtem ko ga ob velikih transport- hoteli na področjih goriške tol- amo V turizem investirali 465 mi- nlh (Stroških ln riziku za mnogo nižjo ceno ob Izdatni Izvozni premiji na silo pošiljamo v tujino (rb) minske in idrijske občine, kar bo dalo več ugodnih rezultatov, kot so nemoteno poslovanje skozi vse leto, zagotovitev kvalitetne in stalne delovne sile, razvoj izletniške turistične dejavnosti na podlagi izmenjave lastnih gostov med enim in drugim področjem oziroma obrati. Pri tem pa naj velja pravilo: ne integracija zaradi integracije, marveč skozi to iskanje skritih rezerv za doseganje večjih in boljših gospodarskih učinkov, večjih dohodkov in pravilnih konkurenčnih možnosti. MOŽNOSTI SO ŠE VELIKE Tovariš Ferligoj je nato orisal ugoden razvoj campingov, saj jih je na Primorskem že več in se lahko po svoji ureditvi merijo z najboljšimi v tujini. Takšni so v Bovcu, Novi Gorici, pri Pivki jami blizu Postojne, na Dobravi nad Izolo, v Strunjanu, Fiesi in Seči pri Portorožu. Vendar pa vsi ti objekti terjajo še dodatno gradnjo primernih restavracij, manjših servisnih delavnic za popravilo motornih vozil in bencinskih črpalk. Manjkati pa ne bi smelo ob njih tudi manjših trgovin s spominčki, razglednicami in drugim turističnim blagom ter najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, sadjem in zelenjavo ter pijačami. Ob tem pa ne smemo pozabiti na reklamo in zlasti opozorilne in usmerjevalne table ob glavnih cestah. Število postelj v zasebni oddaji turistom se je v primerjavi z letom 1961 lansko leto ■ povečalo za 59 odstotkov ali na skoraj 3000, kar je tretjina vseh naših prenočitvenih zmogljivosti. Treba pa je na tem področju doseči še večji napredek. V ta namen je že lani koprska turistična zveza začela z akcijo za kreditiranje zasebnih gospodinjstev za boljšo opremo teh sob in za povečanje njihovega števila. Koprska komunalna banka je za to odobrila že nad 70 milijonov dinarjev kreditov, s čimer se bo število zasebnih turističnih sob do začetka sezone dvignilo še za kakih 15 odstotkov. Zaradi izredne razširjenosti izletniškega turizma in turističnega prometa nasploh so zasebna gostišča in gostilne nujno dopolnilo družbenega sektona gostinstva. Občinski ljudski odbori bi morali ob tej ugotovitvi primerno oblikovati tudi svojo politiko do zasebnega gostinstva. Zahtevali naj bi predvsem dosledno izpolnjevanje higienskih predpisov o ureditvi obrata, hkrati pa bi jim morali pustiti potrebna sredstva za izpolnitev teh pogojev. Pri oceni dohodka je treba upoštevati poleg dela nosilca dovoljenja tudi delo njegovih družinskih članov, vloženi trud in praktično neomejen delovni čas vseh sedem dni v tednu. Vsem v gostišču zaposlenim družinskim članom je treba zagotoviti primeren zaslužek, hkrati pa jim nuditi določeno perspektivo razvoja v tej stroki. Ljudski odbori naj bi odmerjali zasebnim gostincem prav-šalne obveznosti tudi za nekaj let vnaprej, s čimer bi preprečili prikrivanje prometa ter tako ublažili progresivno lestvico dohodninske obdavčitve. Prav bi bilo, da bi ljudski odbori'obdavčevali zasebno gostinstvo po progresivni lestvici, v začetku morda samo simbolično ali minimalno, pozneje pa, ko bi se ti obrati do neke mere uredili in opremili, bi jih lahko normalno obdavčili. Ko je tov, Davorin govoril o izpopolnitvi preskrbovalnin služb, posebno trgovine, je navedel vrsto pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. To so predvsem večja izbira in kvaliteta blaga in ureditev obratovalnega časa. Trgovine bi morale biti odprte večkrat tudi non-stop in do 21. ure zvečer, da bi si lahko turisti že v času .večernih sprehodov, v hladu nabavili vse potrebno za naslednji dan. Ureditev tega vprašanja bo morala prevzeti okrajna Gospodarska zbornica in za posamezna področja odrediti ustrezen obratovalni čas za trgovske lokale, za servisne delavnice, ki bi morale biti na razpolago turistom za popravilo motornih vozil in natakanje goriva praktično pravzaprav ob vsakem času, kot je to primer v tujih turistično razvitih deželah. Turizem oplaja vse druge gospodarske dejavnosti, kar je tovariš Ferligoj nazorno prikazal na primeru piranske občine, kjer se v turistični sezoni občutno dvigne promet na vseh gospodarskih področjih za okrog 50 odstotkov. Ob tem je znašal povprečen dohodek zasebnih oddaj alcev turističnih sob okrog 62.000 dinarjev v sezoni. Poslovanje potovalnih uradov in turističnih agencij in problemi s tem v zvezij o avtobusnem prometu in s tem v zvezi nujna izgradnja nove avtobusne postaje v Kopru, stanje in ureditev cest na Primorskem, problematika zabavnih in kulturnih prireditev za turiste — o vsem tem je tekla (Nadaljevanje na 7. str.) Stey, H - s. marca 1963__»SLOVENSKI JADRAN« ______________________________Stran_3 »S primerno davčno politiko bo treba stimulirati poslovanje zasebnih gostišč, kjer ni pogojev za rentabilno poslovanje družbenih obratov.« (It resolucije o letošnjem gospodarskem razvoju primorskega okraja) V Odkar smo dokončno spoznali, da so lepši dnevi v prihodnosti odvisni od uspešnega razvoja turizma kot primarne gospodarske dejavnosti, si prizadevamo na vseh področjih, da bi ta razvoj tudi res čimbolj in čimprej omogočili. . Pri tem ne zanemarjamo nobene možnosti. V preteklih letih smo se dodobra seznanili in spoznali s presenetljivimi možnostmi tega razvoja, pa tudi temeljito opravili s konservati-zmom, ki je ta razvoj še oviral. Ne smemo se seveda prekmalu veseliti doslej doseženih rezultatov. Veliko je še polen pod noge, pa čeprav so morda celo dobronamerno vržena, ker nekaterniki ne morejo iz svoje kože in ozkega najlaže spoznali, če na preskok obiščemo nekatere, pa naj nam o svojih zadregah in tegobah, pa uspehih in'zadovoljstvu sami kaj povedo. Pri tem izpustimo obalno področje, kjer zlasti v piranski občini intenzivno rešujejo to vprašanje, in se pod&jmo čez Kras na Postojnsko, čez Pivko na Ilirsko Bistrico in čez. Brkine v Kozino, kjer bomo zašpilili klobaso. Sledili bomo samo glavnim prometnim žilam, ker so gostišča ob njih najbolj karakteristična. Lahko bi najprej šli čez Lokev v Sežano, pa je preslaba cesta, zato jo mahnemo mimo Divače čez Senožeče in nato iz Sežane čez Šmarje in Križ, Tomaj in Du-tovlje pa Koprivo na Štanjel, pa nazaj čez Ponikve in Avber pa Dobravlje in Kazlje na Štorje, skozi Seiiožeče in Hruševje v Postojno, na Pivko in skozi Ribnico v Ilirsko Bistrico, pa naprej v Rupo že v sosedni hrvaški republiki, obrnemo čez Šapjane nazaj v Račice in Podgrad, pa čez Obrov, Gradišče, Markovščino in Materijo v Hrpelje in na Kozino, kjer obrnemo proti morju. Ustavljali smo se torej v gostilnah ob glavnih prometnih žilah: Koper— Nerina v Tomaju reže pršut gledanja na konkretni dinar, pri tem pa pozabljajo na širše družbene koristi. V izravnavanju teh neskladnosti je zato v prihodnje v družbenem razvoju posebna vloga namenjena turlističnim društvom kot družbenim organizmom, s pomočjo katerih naj vsi naši ljudje sodelujejo v razvijanju turizma in s tem krepitvi gospodarske osnove svojega kraja tudi tam, kjer sicer ni veliko ali nobene druge možnosti. Turistična vzgoja občanov je zahtevna in izredno pomembna naloga. Razvijanje turističnih dejavnosti je tudi v zasebnem sektorju naloga izrednega pomena, ki lahko prinese izdatne koristi tako posameznim občanom kot vsej skupnosti, Oddajanje zasebnih sob in celo pensionov, izdelovanje lepih spominkov, vzdrževanje malih gostinskih obratov povsod tam, kjer ni moč vzpostaviti družbenih lokalov — to naj bi bila ena izmed vzgojnih nalog turističnih društev v posameznih krajih in področjih, ki imajo za to objektivne pogoje. Mnogokje, zlasti v piranski občini in na Tolminskem tja do Trente iri pod Mangrt, je oddajanje zasebnih sob turistom postalo že . tradicija. Vzrok je predvsem zlasti v gospodarski pasivnosti zgornjega Posočja, doseženi uspehi pa so predvsem posledica dobrega razumevanja in postopka občinskih ljudskih odborov. Zal se to ne da reči za vse, posebno kar zadeva zasebne gostilne. Zaradi prehudega davčnega vijaka so mnogi zasebniki v zadnjem času celo vrnili licence, ker jim je stiska pobrala vso sapo. Veliko je takšnih, ki bi prav tako že vrnili, če se ne bi vsa naša politika nekako zasukala v korist razvoja vseh oblik turistične pridobitnosti, pa tudi zasebnih gostiln, kjer ni pogojev za družbeni gostinski obrat. To se je najprej pokazalo v postojnski občini, pa piranski in koprski, medtem ko drugod skoraj še ni vidnih znakov spremenjenih odnosov. Najpogostejša napaka je kazen, ki jo občinski davčni organi izrekajo posameznim gostilničarjem, kadar se ti pregrešijo in si nabavijo kak nov kos opreme — nove stolice in mize, morda radiogra-mofon ali celo hladilnik. Kazen pravim zato, ker občinske davčne politike takšna prizadevanja stimulirajo tako, da v takšnih primerih davek.še povečujejo — v prepričanju, da tako ne manjka denarja tam, kjer ga vtikajo v opremo alt druge investicije. Posledice se kažejo v pomanjkljivo, opremljenih lokalih, ker se gostilničarji ravnajo po načelu, da ne vel i a vtikati prstov v žerjavico, kjer se je že sosed opekel. Seveda so nas šele izkušnje pri-peliale do spoznanja, da je to narobe ln so nekatere davčne uprave pri občinah svoja stališča že spremenile, druge jih pa še bodo, Odveč je bojazen, da bi zasebna dejavnost v turizmu prerasla ustavne okvire dovoljenega na tem področju, saj ima družba v rokah škarje in platno in lahko takoj posreduje,, kjer bi se posamezna dejavnost čez mero razbohotila. Na Primorskem je zdaj 340 zasebnih gostiln, Z njihovimi problemi predvsem na področju bivšega koprskega okraja se bomo Marija Valenčič je že dolga leta »oštlrka« v znani gostilni v Ribnici pod Pivko, kjer se prav tako radi ustavljajo šoferji vseh kategorij Ljubljana, Ljubljana—Trst, Sežana— Gorica, Postojna — Reka, Reka—Trst. Sicer pa k stvari in lepo po vrsti, kakor so hiše v Trsti. . Rekel sem že, da je bil to obisk na preskok, zato naj mi ne zamerijo tisti, ki so ostali vmes ali ob strani. Začnimo kar v Tomaju, središču vinogradov, ki dajejo najboljši kraški teran in kjer rastejo najboljši pršuti. O tem smo se lahko koj prepričali v gostilni sredi vasi, kjer nam je s temi dobrotami postregla gospodinja Nerina Grgič. Nerinco poznajo tudi mnogi Koprčani iz »Vipav-ke«, kjer je pridno stregla v najboljših časih tega tedaj tako priljubljenega gostinskega lokala, ki je nekdaj za razmeroma male denarje postregel gostom z izdatno in okusno hrano. Zdaj se Nerina ubada v Tomaju, pomaga pa ji mož Marjan, ki je sicer zaposlen v elektro stroki v Sežani. Ko je pred nedavnim Nerino vrgla huda bolezen na posteljo kar za tri mesece, je moral vzeti mož brezplačni dopust, da sta lahko sploh držala lokal odprt. Vsé bi še bilo, toda zadeva gre rakovo pot. Knjige kažejo, da kljub šestnajst-urnemu delu zaslužka ni. Komaj dobro za življenje, za najemnino za hišo z lokalom in za davke, nič pa ne ostane za popravila ali celo za izboljšanje in opremo lokala. Hiša propada, urejujejo njen lastninski status, čas pa teče — in tudi priganja. Priganja v Tomaju in priganja v Sežani. Večji optimist je Marička Živec pri železniški postaji v Dutovljah. Razumljivo, da ji je laže, ker ima lastno streho nad glavo, njena gostilna »Pri Marički« pa je znana po vsem Krasu, Trstu in tja do Ljubljane. K njej še vedno rad zaide tovariš Regent z Malko, se rad oglasi marsikdo, ki je že pred vojno vedel za njeno dobro postrežbo, okusen teran, nedeljsko potico in nepogrešljivi kraški pršut. Pred hišo je vedno polno" osebnih avtomobilov in motoci-klov z domačimi in tujimi registrskimi oznakami. Obratnih sredstev ob trenutnih družbenih dajatvah sicer- res ne manjka, za investicijska pa je bilo treba že najeti posojilo pri banki. Treba je namreč pri hiši kaj "popraviti, izboljšati, napraviti nove sanitarije — za to pa že zmanjka suhega denarja. Seveda bi Marička rada, da bi ji to upoštevali pri odmeri dohodnine. Pravzaprav sem pri vseh zasebnih gostincih zasledil v glavnem dve »struji«. Eni so za letno pavšalno obdavčenje. To utemeljujejo s tem, da b.i v njihovih odnosih z občino bilo več gotovosti, ko bi spočetka vedeli, s kakšno obdavčitvijo naj računajo. Pravijo, da bi laže planirali tudi izboljšave in zlasti nabavo potrebne opreme, ko bi »odrajtali fiksne fronke«. Spet drugi pa so za obračunavanje pi;ometa po dosedanji praksi, podlagi rednega knjigovodskega obračuna, toda z realnejšo obremenitvijo ob upoštevanju ' investicijskega vlaganja in rednega vzdrževanja lokalov ali celotnih objektov. Gostilna »Pri Mušiču« v Sežani pa ne gre nikamor. Toliko da rine, kot pravimo, pa naj bi prišel kdorkoli. Nekaj več prometa je poleti, zdaj pa je^mrtvilo, .čeprav je gostilna sredi vasi in prav ob glavni cesti. Najemnina, pa davek — skratka, prvega aprila bo spet menjala najemnika. Senožeče so veliko naselje in so že včasih radi zahajali turisti iz Trsta na kratek oddih v tri ali štiri gostilne v vas.i. Bolj je delala Sotlarjeva gostilna zgoraj v vasi, žal pa so morali zaradi prehude obremenitve z dajatvami vrniti licenco. Zdaj je tam vino-toč podjetja Vino Sežana, ki pa gre hudo na jetra drugim vaškim gostincem. Pravijo, da jim je že trgovina delala preglavice s prodajo vstekleničenega vina, zdaj pa še ta presneti vinotoč ... No, pa smo pri Matiji Dolesu. Gostilna »Na Ravni« nad Senožečami je med tistimi zasebnimi gostinskimi obrati, ki že ne morejo in ne zmorejo več dela z lastnimi silami obeh zakoncev — posebno še, ker je drugi šibkega zdravja. Z najemanjem delovne sile pa j« križ, pod katerim nujno stokajo vsi, ki bi hoteli preveč razmahniti svojo zasebno dejavnost in prihajajo navzkriž z določili nove ustave, ki pravi, da je prepovedano vsako izkoriščanje človeka po človeku, Matija in žena sta sicer pridna kot mravlje,, delata po 16 ur na dan, toda lahko .bi se raztrgala, .-vsega le ne zmoreta sama. Hiša je velika •— in pridobila si je glas. Pred gostilno onkraj ceste je vedno dovolj kamionov — tudi ponoči, ker imata Dolesova za najpotrebnejše tudi posteljo na razpolago. Matija kar -prav modruje, ko pravi, da kuhinja sicer ne nese, je pa Vsak. še tako skromen prostor, se da tudi v zasebnem gostišču z malo dobre volje spremeniti v prijeten kotiček, ki zlasti ob veliki cesti žc sam po sebi privablja oddiha in okrepčila željne ljudi. Slika vabi v gostilno »Pri Acotu« v Podgradu Aco Korene išče Izhod iz zagate, išče luknjo v svoji ekonomski ra-čunlci, pa se premišljevanje slej ko prej konča pri visoki obdavčitvi nujno potrebna, ker pravzaprav ona privablja goste. »Na Ravni« je precejšen promet v letnem povprečju, saj Matija plačuje okrog milijona dohodninskega davka, prometnega pa poldrag milijon. Knjige pa kažejo, da je po obračunu ostalo.za štiri ljudi v gostilni vsega 700 tisočakov čistega dohodka ali 14.583 din mesečno na osebo. Matija pravi, da bi v kamnolomu boije zaslužil, pa še zavarovan bi bil. In žena prav tako. Seveda pa Matija za zdaj še ne misli premenjati dela in nenehno upa na boljše čase — posebno še, ker mu gostje vedno raje zahajajo v hišo. Prav Matija se zavzema za pavšalno obdavčitev, ker pravi, da zdaj nikoli ne ve, kako in kaj in če mu bo po končnem obračunu ostalo nekaj sredstev tùdi za pre-potrebne investicije: rad bi uredil sanitarije, pa strežno mizo in predrugačil, moderniziral notranje prostore in morda napravil še eno aH dve sodobno opremljeni hotelski sobi, k čemur ga nagovarjajo -tudi domači predstavniki turističnega društva in celo ponujajo posredovanje za posojilo. Matija še premišljuje, ker ne ve, če se mu ne bo rrtorda zaletelo v grlu — skratka docela nerazčiščeni odnosi in negotovost, čeprav je po drugi strani korist za skupnost na dlani: lep gostinski obrat, moderniziran in sodobno opremljen bi stal »Na Ravni« ne glede na lastninske odnose v smislu prej razloženih funkcij škarij in platna v rokah ljudskega odbora. Pot nas vodi naprej na Postojnsko. -Tamkaj pravijo zasebni gostinci, da se že kažejo blagodejni vplivi svežega vetrčka, ki je za-pihljal skozi pisarne davčnih uprav po splošni spremembi odnosa do razvoja, turizma po vseh linijah. Niso sicer ' šli na širšo sprostitev zasebnega gostinstva in na pavšalni obračun z njim, kot to pripravljajo v piranski občini, pač pa se že dosledno dogovarjajo z vsemi zasebnimi gostinci o tem, fla jim bodo pri obdavčenju upoštevali- vse investicije" in druge stroške za modernizacijo ter' olepšanje lokalov. K temu jih celo spodbujajo, o čemer so polni veselega: upanja govorili v gostilni »Pri Katrci«, v Turkovi kavarni in znani Jurcovi gostilni na Ravbarkomandi, pa še-v- gostilni Marije Valenčič v Ribnici pod Pivko. To so v glavnem tako imenovane »šoferske« gostilne, ki pa spričo te specifičnosti sicer ne. sto-čijo kaj prida alkoholnih pijač, pri katerih je nekaj več zaslužka, pač pa slovijo predvsem po dobri papci, narezkih pršuta in kranjskih klobasah. Takšna gostilna je tudi »Pri lovcu« v Dolenjem pod Jelšanami v ilirskobistriški občini, ki jo vodi Pavla Valenčič, ob kateri se človek nehote spomni na Leharjevo Veselo vdovo, tako je vedno nasmejana in prijazna s slehernim gostom, ki ga pot zanese k njej. Le stežka se prebija: sama je, sin je šel za učenca v gospodarstvo in bo mehanik v Ilirski Bistrici. Imela je pridno dekle, jo izučila za gostinko, pa je usoda že tako nakrenila, da jo je premotila tujina. Zato je morala Pavla celo zapreti gostilno za mesec dni, ko jo je obiskala bolezen. Dalo bi se dihati, ko bi le davčni organi upoštevali tisto, kar je treba dati v gostilni za njeno olepšanje in popravila. O gostilni v Rupi v sosedni republiki rajé ne govorim, ker bi s tem posegel na drugo področje, čeprav bi bila morda primerjava med temi in onimi razmerami in izkušnjami koristna; pa drugič o tem. Nadaljujmo pot v Podgrad in se ustavimo »Pri Acotu«. Franjo Korene je tip zasebnega gostinca, kakršne bi morali imeti povsod ob naši veliki.-cesti. Morda bo teh nekaj skopih fotografij najlepše ilustriralo razmere "ter vzdušje v tej gostilni, je že prava restavracija, ki se je zaradi strežbe in še česa drugega ne bi sramoval niti družbeni gostinski obrat z večjimi materialnimi možnostmi. Še se prav dobro spominjam, kakšna je bila ta gostilna pred leti: zanemarjena, neurejena in predvsem nezaložena. Ko smo se nekoč na poti iz Ilirske Bistrice s tovarišema Kajtimirom in Dujeem ustavili in hoteli nekaj popiti zoper hudo žejo, nam dekle ni moglo postreči z ničimer drugim kot- belim vinom. Tega ni, onega tudi ne. Niti oranžade. Po daljšem .spraševanju in razpravljanju pa je tovariš Kajtimir nenadoma vprašal vzgledno gostinko: »Pa niste deficitni, ko takole vzorno gospodarite?« »O ne, smo zadružni!« je prisebno pojasnila krčmarica, mi pa smo se presenečeni nad sveto preprostostjo od srca nasmejali. Danes pa Aco — sicer ljudski človek, ki ga ima rada vsa vas, čeprav-je od drugod prišel v njihovo sredino — lahko- vsakemu gostu postreže z večjo izbiro pijač in jedil, kot bi jih lahko zahtevali kjerkoli v zasebni gostilni in mnogokje v družbenih lokalih. Odprta vina več vrst — Aco sicer pravi, da je to zasluga vinarskih podjetij in kleti, ki od-- prta vina zdaj posredujejo tudi v dvolitrskih steklenicah, česar pa verjetno ne vedo še povsod — obilo drugih vstekleničenih pijač od sortnih namiznih vin, likerjev in žganih pijač tja do brezalkoholnih sokov — vse to ima gostilna v Podgradu na zalogi poleg najrazličnejših toplih in mrzlih i edil, med katerimi so špeCialitete ' kraja in' tudi srbske kuhinje glede na številne goste iz vrst JLA. Zato pa je podgrajska gostilno znana daleč ob vsej cesti, o čemer spet priča posebna vpisna. (Nadaljevanje na 7. str,) Marička reže pršut, sodelavka lepo potico, desno-pa natakarici v lepih oblekah in predpasnikih natakata- teran Znana gostilna »Na Ravni« v Senožečah je tudi priljubljeno postajališče in večkrat tudi prenočišče šoferjev, ki na dolgih progah prevažajo težke kamiona s prikolicami Na prostoru za gostilno »Pri Katrci« v Postojni, kjer Je tudi javna tehtnica, se vedno gnete po nekaj kamionov s prikolicami Gostilna »Pri lovcu« v Dolenjem pod Jelšanami. Lepo postavljena miza v ustrezno urejeni restavraciji v Podgradu, kjer tudi streže primerno IzuČena in napravljena natakarica !«J5t ' "Ji, lir Gostilna v Markovščlni pri Materiji z gospodinjo, strežnico in hčerko ODSLEJ SREDIŠČE IN TEŽIŠČE DELA V KOMUNAH V nedeljo je bila v Kopru redna letna skupščina okrajne organizacije Počitniške zveze. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki goriške okrajne organizacije. Sklenili so, da bo odslej v koprskem okraju enotna organizacija Počitniške zveze. Lani je bilo zelo pomembno leto za to organizacijo, ki je proslavljala desetletnico svojega obstoja. V desetih letih je organizacija Počitniške zveze Jugoslavije močno razširila svoje vrste, saj se je samo lani vključilo nad 122.000 mladincev in mladink. Organizacija je pi-iredila 17.500 izletov, potovanj, zborovanj, pohodov in letovanj. Lani so dogradili tudi večje število novih objektov, tako da razpolaga Počitniška zveza v Jugoslaviji z 28 stalnimi in 25 sezonskimi objekti s skupno kapaciteto 7000 ležišč. V tej smeri bodo nadaljevali s prizadevanji in v naslednjih petih letih zgradili 25 novih oliiejktov, 19 pa jih bodo dogradili oziroma razširili. V luči teh ugotovitev se je odvijala tudi razprava na koprski letni skupščini, Podobno kot povsod v državi se je tudi na koprskem področju uveljavila Počitniška zveza kot pobudnik mladinskega turizma. Koprska organizacija šteje blizu 2000 članov in je močno priljubljena pri mladini. Ena glavnih letošnjih nalog bo utrditi organizacije po .komunah v organizacijskem in gmotnem pogledu.1 V zvezi s tem so sprejeli sklep, da bodo organizirali več strokovnih seminarjev, komunam pa bodo dali tudi šotore, blazine in drugo opremo za potovanja in letovanja. Letos se bo organizacija še tesneje povezala z Zvezo mladine in z družbenimi organizacijami. Na področju bivšega ko- prskega okraja je položaj zadovoljiv, medtem ko bo potrebno področju bivšega goriškega okraja posvetiti več pozornosti. Ce primerjamo število članstva Počitniške zveze s številom članstva Zveze mladine, potem lahko ugotovimo, da je v bivšem koprskem okraju 13,2 odstotka članov ZM vključenih v organizacije PZ, kar je največji odstotek tako v republiškem kot v zveznem merilu, na goriškem področju pa je ta odstotek najnižji v Sloveniji in znaša 5,5 odstotka. Ko že govorimo o problemu razširitve članstva, moramo seveda povedati, da bo potrebno posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej povečanju števila družin tako v industriji kot v kmetijstvu. Delavska in kmečka mladina sta namreč vse premalo zastopani v tej organizaciji. Glede izletov so poudarili, da jih je treba organizirati vse leto in ne samo kampanjsko, pri čemer bi lahko uporabili tudi nove oblike — recimo izlete s kolesi in motorji, krajše izlete v okolico mest in podobno. Na skupščini so naglasili, da bodo letos začeli z odločnejšo akcijo za razširitev ležišč v. vseh večjih turističnih središčih okraja. Gre za to, da bi člani Počitniške zveze, ki prihajajo v naše kraje, dobili vse leto prenočišče, medtem ko so bile zdaj možnosti v glavnem le med glavno turistično sezono. Izredno uspela politično-športna manifestacija v Lokvah Kolone avtobusov ter osebnih avtomobilov so se v nedeljo pomikale po zasneženih trnovskih klancih proti partizanskim Lokvam, ki se po osvoboditvi razvijajo v pomembno zimsko športno središče Primorske. Ob tej priložnosti so bile Lokve v zastavah in pozorišče pomembne politično športne manifestacije. Bil je namreč III. smučarski pohod po stezah IX. korpusa NOV. Udeleženci proslave so se zbrali pred zadružnim domom, kjer je bil pred 20 leti sedež štaba IX. korpusa NOV. Zbranim je govoril ljudski poslanec Milo Vi-žintin o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. V pripravah za prvenstveno sezono, ki se bo začela bržkone 17. marca, so nogometaši Delamarisa gostovali v Ajdovščini in premagali tamkajšnje Primorje s 4:1. Izolčani so prikazali razmeroma zadovoljivo igro, čeprav se je videlo, da posamezniki še niso povsem v formi. Do začetka prvenstva bodo potrebne še intenzivne priprave, da bo~ lahko Delamaris dosegel take uspehe, kakor jih je v jesenskem delu prvenstva. Koprski Tomos pa je povabil v goste ljubljansko Svobodo. Ljubljančani so zmagali s 4:2. Glede 26. II. in 1. III. 1963 so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli krvodajalci: BRIVNICE - CESALNICE PIRAN: Milka Kolega. GOSPODINJE IZ PIRANA: Angela Guzej, Zora Konšek, Marija Saina, Marija Strmšek, Ana Ukovič in Marija Zeleznik. KOMUNALNO PODJETJE PIRAN: Vladimir Čcrnoga, Sergej Hervatič, Luciano Jakomin, Jurij Juvan, Franc Rudolf in Ivan Speh. MEHANOTEHNIKA — OBRAT PIRAN? Anton Drevenšek, Marjan Fa-bris, Boštjan Košar, Ivanka Lopatec, Viktor Luslcovec, Polda Močnik, Lucij an Turchetto, Adolf Večerlii ln Anton Ziber. RUDNIK SEČOVLJE: Ettore Buru-bu, Franc Geršak, Anton Konšek, Blaženka Trnovec, Pavel Zeleznik. STAVBENIK KOPER: Stanko Zaj-dela. na dogodke na igrišču je zmaga gostov nezaslužena. Domačini so namreč imeli več od igre ter zamudili vrsto izrednih priložnosti. Med drugim so tudi zastreljali enajstmetrovko. Podobno kot za Delamaris lahko tudi za Koper rečemo, da so posamezni igralci še zmeraj izven forme in da bo potrebno do začetka prvenstva še trdo delati. Za Tomos je izredno važen prav začetek, ko se bodo pomerili z glavnim konkurentom za prvo mesto — Postojno. V primeru zmage nad Postojno je Koprčanom praktično že zagotovljeno prvo mesto. V predtekmi so mladinci Svobode premagali mladince Kopra s 3:2. Za prvenstveno sezono se skrbno pripravljajo tudi igralci Gorice, Moštvo prihaja počasi zopet v formo, kar dokazuje tudi1 nedeljska visoka zmaga nad Jesenicami s 7:0. ikornetošl en V osemnajsto leto svojega rednega izhajanja je stopila mesečna revija POMORSTVO zelo dostojno. Na 55 straneh formata 32 X 23,5 cm se vrstijo članki, poročila, statistike in književni prispevki, vse pa lepša ln pojasnjuje bogata galerija crtežev in slik, celo- in celó dvostranskih. Naslovna stran predstavlja v barvni fotografiji parnik Konavli pred dubrov-niško luko. Slovenski prispevki: Inž. M. G,: Luka Koper v letu 19(52 (s foto, Ameriška ladja na sidru pred Koprom); Janez Dodič: Morje knjigo lepote odpira (pesem); Tone SeliSkar: Nekaj listov i:-: ladijskega dnevnika (Odlomek iz mladinskega romana »Jadra na robu sveta«, ki je nedavno izšel v Dolenjski založbi v Novem mestu); V. P. pa se je na široko razpisal O SLOVENSKEM POMORSKEM ZBORNIKU, ki ga je lani izdal Klub pomorščakov v Kopru, Ostala vsebina: Pomorsko gospodarstvo na prehodu v novo leto; Pripombe k preclosnutku ustave LR Hrvatske o pomorski posesti; Nova pomorsko-upravna služba; Pomemben dogodek za jugoslovansko pomorstvo; Odškodnina ob trčenju ladij; »Svobodne* ali »brezcarinske« cone v morskih lukah in rečnih pristaniščih; Trajekti — nova prometna značilnost na našem Jadranu; Vesti iz našega pomorstva; Obale za pretovarjanje premoga ln rude; Prevoz naravnega plina (metana) po morski poti; Bogat ribolov na Atlantiku: Svetovno pomorstvo; Pomorska pravna praksa; Skozi razstavne prostore volnopomorskega muzeja; Na Nelsonovi ladji Victory; V Zadri.! in Puli svečano proslavljena stoletnica istrsko-dalmatinskega narodnega preporoda; Vprašanje nedohra-njenosti v razvoju pomorstva; Reševalna služba na morju; Plul sem na podmornici bodočnosti; Morje v poeziji Jurija Kaštelana; Uporaba atomske sile v pomorstvu; Iz vojnih mor-ncric; Tehnične novosti; Iz pomorske uprave; Statistika: Svetovna trgovska mornarica; Ladje jugoslovanske trgovske mornarice po velikosti in starosti v letu 1962. Povzetek važnejših člankov v angleščini. Priloženo kazalo za leto 1962. -nm- V pripravah za spomladansko prvenstvo so se v Piranu pomerili rokometaši Kopra in Pirana. Moška ekipa Pirana je zmagala s 24:19. Srečanje je bilo borbeno in na dokaj šn j i kvalitetni ravni. V domačem moštvu je nastopil kot gost odlični igralec Krima Domnik, ki je sam dosegel deset golov. V srečanju ženskih ekip pa so Koprčanke zasluženo zmagale s 6:5. Lahko bi zmagale z dokaj višjo razliko, če ne bi zamudile nekaj izrednih priložnosti, pa tudi sodnik jih je oškodoval. Mladi smučarji in udeleženci proslave so nato počastili spomin vseh žrtev naše revolucije in položili venec na zgodovinsko pomembne kraje, na grobnico padlih borcev IX. korpusa na Trnovem in na Laznah, kjer je bilo prvo zasedanje narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst. Zatem so krpnili v množični smučarski pohod, v katerem je sodelovalo okrog 500 mladih smučarjev in sankačev, med njimi tudi nekateri partizanski bivši borei. Dolga kolona smučarjev je obšla zgodovinske kraje v okolici Lokev, kjer so bili hudi boji z okupatorji, Popoldne pa so bila propagandna tekmovanja v slalomu in skokih na 32-metrski skakalnici, Lepim prireditvam, ki jih je organiziral občinski odbor za telesno vzgojo Gorica v sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami, je prisostvovalo ca. 1000 ljudi, mnogi iz zamejstva. Naš posnetek kaže kolono v pohodu. Rezultati: slalom 550 m z višinsko razliko 135 m in 48 vratci, člani: Franko, Nova Gorica, 42,0; Miklavič, V„ Idrija, 42,6; IColenc, Lokve, 44,2. — Mladinci: Polanc, Predmeja, 46,8; Makuc, Lokve, 48,0; Miklavič, Idrija, 75,0. — Skoki: Krivec, Lokve, 190 točk; Kolenc, Lokve, 178; Likar, Predmeja, 170 točk. Kolenc je dosegel najdaljši skok dneva 32,5 m in presegel tako kritično točko skakalnice, vendar je pred iztekom padel. -št OKRAJNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU NA ŠKOFIJAH Okrajna komisija za namizni tenis je sklenila zaupati organizacijo okrajnega prvenstva škofijskemu Partizanu. To je povsem pravilno, saj si je to podeželsko društvo s svojimi uspehi to zaslužilo. Prvenstvo bo 16. in 17. marca. Prvič bodo igrali po novem sistemu, ko sestavlja ekipo 5 članov, od tega trije igralci in dve igralki. Ze ta mesec bo prišlo do številnih srečanj med igralci namiznega tenisa koprskega okraja in tržaškega slovenskega športnega društva Bor. Najprej bo dvoboj Koper—Bor (prihodnjo nedeljo), nato pa bodo Tržačani gostovali še v Divači in Postojni. Koprčane pa je Bor povabil na mednarodno prvenstvo Trsta, ki bo v maju. V PRADAH NAJ BI BILA POPOLNA OSNOVNA ŠOLA Na seji šolskega odbora in učiteljskega zbora v Pradah so pred kratkim razpravljali o predlogu, da bi osnovna šola »Elvire Vato-vec« v Pradah postala osemletna. Seji sta prisostvovala tudi dva člana Zavoda za prosvetno pedagoško službo iz Kopra in sta se s predlogom strinjala. Prebivalci Pridvora in okolice so to zamisel pozdravili z velikim veseljem. Otrokom bi bilo tako prihranjeno pešačenje v Marezi-ge, Dekane in celo v Gračišče. Do Prad imamo ugodno avtobusno zvezo, Prepričani smo. da bi otroci s t-zm, da bi jim bilo prihranjeno pešačenje v zimskem času, pridobili na času za učenje in bi bili bolj zdravi. Tudi starši bi bili bolj brez skrbi, saj bi se otroci pravočasno vračali domov, ne pa v poznih večernih urah. Z ustanovitvijo popolne osnovne šole v' Pradah bi bila razbremenjena tudi koprska šola, ker bi otroci okoliških vasi lahko hodili v Prade. Starši bi tako imeli tudi manj stroškov za avtobusne prevoze v Koper. VILJEM TURIC, Pridvor doklej še tako neodgovoren odnos? Ze nekajkrat se je pripetilo, da so podgrajski peki pustili vas z njeni/ tovarno in številnimi prebivalci brez kruha. Zadnji tak primer je bil 28.' februarja. Mojster jo je nobral spat in pomočniki so sledili njegovemu zgledu ter niso hoteli zamesiti kruha, čeprav bi bili to dolžni storiti. Tako je Podgrad tisto jutro spet ostal br-sz kruha in ga je moral gostilničar s taksijem pripeljati z Reke za svoje redne goste, pa še za številne vaščane zraven. ' Ti se sprašujejo, ' kdaj bo že konec takšnemu neodgovornemu postopku in pričakujejo, da bo muhaste peke po prijavi na Ljudsko milico vsaj sodnik za prekrške primerno poučil o njihovih dolžnostih, ki izhajajo iz specifične dejavnosti te uslužnostne obrti živilske stroke. Prizadeti Podgrajcl TREBA BI BILO VEC RAZUMEVANJA V Podgradu za hudiča ne obstane noben obrtnik. Mnogi iz ■ različnih strok so že poskusili —1 saj je Podgrad navsezadnje le precejšen center za vas in vso okolico ter bi nujno potreboval nekatere uslužnostne obrti. Morda res ni pogojev za zdaj za obrate družbenega sektorja, zato pa bi lahko vsaj kakšen zasebni obrtnik bil v vasi. Toda davčni vijak je bil v vseh primerih že kar ma-cola, s katero so dobili takoj po glavi tisti redki junaki, ki so poskusili ženitev s hrpeljskimi davki. Tako so imeli v Podgradu brivca, ki pa se je šel raje učit za mehanika, imeli so čevljarja, ki je šel za skladiščnika v tovarno, nimajo nobenega mizarja. Bili so do nedavnega tudi brez krojača, pa še temu poznavalci v vasi prerokujejo življenje le do prve davčne odmere. Nekako životarita le kolar in kovač in hudomu-š-neži pravijo, da še ta dva ne upata izobesiti napisne table, ker ne vesta, koliko življenja jima je še usojeno; vsi skupaj pa zdaj z novim upanjem gledajo proti Ilirski Bistrici, kjer pod novim cesarjem pričakujejo več razumevanja. No, šalo na stran: ena izmed osnovnih in najvažnejših nalog nove krajevne skupnosti, ki se bo formirala v Podgradu, bo prav ureditev tega za vas in vso okolico življenjskega vprašanja. Kadrov jim za to ne manjka, treba jih bo le postaviti na pravo mesto. G. M. TUDI LETOS ŠTEVILNE JADRALNE PRIREDITVE NA OBALNEM PASU V nedeljo je zasedala v Kopru republiška jadralna komisija. Seje so se udeležili delegati vseh obalnih klubov ter klubov iz Maribora in Ljubljane. Za novega sekretarja so izvolili znanega koprskega jadralca in državnega reprezentanta Marla Cerkvenika. Največ je bilo govora o koledarju letošnjih prireditev. Sklenili so, da bodo vsa republiška prvenstva v jadranju na obalnem pasu, le tekmovanje v olimpijskih jolah bo v Mariboru. Na koprskem obalnem pasu bo tudi odprto državno prvenstvo za jadrnice Snipc. Hkrati se bodo na koprski obali zbrali najboljši jugoslovanski jadralci razreda Snipe na tritedenskem treningu. Pripravljali se bodo za evropsko prvenstvo, ki bo v Cannesu v Franciji, in za mladinsko prvenstvo Evrope, ki bo na Zuriškem jezeru v Švici. Jugoslovanski jadralci v razredih Snipe, Star in Finn se bodo udeležili tudi mednarodnega tekmovanja v Neaplju za mediteranski pokal. Na seji je bilo precej govora o vsakoletni tradicionalni prireditvi — mednarodni koprski regati. Tej regati bi dali letos še širše obeležje — ne samo iz športnih, marveč tudi iz turistično propagandnih razlogov. Zanimanje za jadranje na koprski obali je namreč zmeraj večje in prav te dni so dobili predstavniki Brodarske zveze Slovenije več ponudb iz Madžarske, Poljske in Vzhodne Nemčije, da bi se najboljši jadralci iz teh dežel pripravljali v Kopru za olimpiado. Te in druge ponudbe pa seveda spravliajo organizatorje v dokajšnjo zadrego, saj na koprski obali ni objektov, ki so nujno potrebni tako za razvoj vrhunskega športa kakor tudi za ugoditev želja številnih turistov. Tu mislimo predvsem na brodarski dom oziroma na dom vodnih športov, brez katerega si je nemogoče zamisliti kakršnekoli širše perspektive. Ta problem je sprožil na seji inženir Pirkmajer in bomo o njem obširno poročali v prihodnji številki. Osnovna šola v Dekanih razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ZA BIOLOGIJO - KEMIJO Pogoj: višja ali visoka šola. 2. PREDMETNEGA UČITELJA PETJA Pogoj: srednja ali višja šola. 3. honorarno delovno mesto ZA POUK ITALIJANSKEGA JEZIKA (tedensko 16 ur) Pogoj: srednja, višja ali visoka šola. Pod točkami 1., 2. in 3. nastop službe takoj. Šolski odbor FRIZERSKO VAJENKO SPREJME takoj salon »Maja«, Koper, Tominčeva 1. POLKVALIFICIRANA GOSTINSKA NATAKARICA s 3 leti prakse išče službo, Naslov: Marija Kogovšek, Salvi blok 4 v Izoli. UGODEN NAKUP Na zalogi imamo večjo količino POLNE ZIDNE OPEKE normalni format — II. in III. vrste — po ceni 10 do 14 din za kos. — Prodamo približno 1.200 kvadratnih metrov STROPNIH ELEMENTOV RUDA — IZOLA NOVA SKAKALNICA NA PREDMEJI Kljub snežnemu metežu in burji so v nedeljo v Tihi dolini na Predmeji otvorili novo 35-metr-sko smučarsko skakalnico. Zgradili so jo s prostovoljnim delom člani smučarskega društva Gozdar s sodelovanjem mladine in drugih občanov. Načrt skakalnice je naredil pokojni svetovno znani graditelj mamutske skakalnice v Planici inž. Stanko Bloudek. Razen domačinov se je spustil preko skakalnice tudi primorski prvak v skokih Rajmond Kolenc iz Lokve, ki jc v konkurenci zasedel prvo mesto z 202 točkama in skokom 31 m. Izven konkurence pa je potegnil 33,5 m. Ostali rezultati so: Cernigoj 175,5 točke — 28 m, Bizjak 160,7 točke — 28,5 m; mladinci: Polanc 181,4 točke — 26 m, Likar 178,5 točke — 27,5 m, Likar D. 172,3 točke — 27 m. Na 15-metrski skakalnici so skakali pionirji Likar, Česnik in Cernigoj z najdaljšim skokom 12 m. -st v koprski porodnišnici so rodile: Davorina Reščlč lz Izole — dvojčici, Božena dr. Zen-Boh iz Izole — dečka, Palmira Stare lz Kopra — dečka, Bruna Novakovlč . iz Pirana — deklico, Pava Dragojevič lz Salare — dečka, Radmlla Ravčlč lz Kopra — dečka, Valerija Poropat iz Izole — dečka, Dragica Bablč iz Plavij — dečka, Marija Mičovič iz Pirana — deklico, Ondina Flego iz Škofij — deklico, Pavla Antonac iz Izole — dečka, Ida OSo lz S. Ivana — dečka. Jelka Grilc iz Kopra — dečka, Joslpina Zavišič Iz Izole — dečka, Klorijana JermaniS iz Santlčev — deklico, Emilija Boškin iz Koromačev — deklico, Marija Ca-rlnlč lz Gradišlce — deklico, Dora Bertok Iz Bertokov — deklico, Stanislava Frank lz Podgrada — deklico, Alojzija Koejončič iz Kopra — deklico, Anna Cimador iz Buj — dečka. OBJAVA Cestno podjetje v Kopru obvešča skladno z 12. členom »Zakona o javnih cestah« (Ur. Ust L RS štev. 39/62 od 20. oktobra 1962) Javnost in vse upravljalce oziroma investitorje naprav v cestnem telesu, kot so kanalizacijo, vodovod in podobne naprave, da bo vršilo v tekočem letu rekonstrukcijo in modernizacijo spodaj navedenih cest in cestnih potezov in poziva vse interesente, da vskladijo svoje naprave ln načrte z načrti rekonstrukcije imenovanih cest. Skrajni rok vsklajcvanja je 31. marec 1963. Na poznejše reklamacije ln zahteve se Cestno podjetje ne bo moglo ozirati. Seznam del, katera bo Cestno podjetje po dosedanjem planu rekonstruiralo ln moderniziralo v letu 1963: — Cesta 11/301 Branik—Pol.ie (meja bivših okrajev Gorica in Koper)— Štanjel— Dntovljc—Toma.l—Šmarje pri Sežani na daljini IG,S km. — Cesta 11/313 Sežana—Povir—Divača na dolžini 9 km. — Cesta 11/309 odcep od glavne Koprske ceste pod Črnim kalom—Mo-stlčjo v daljini 1,6 km. — Cestno križišče Dekani (BIvio) — Cesta 11/310 cd odcepa ceste iii. reda za Portorož (Valeta) do odcepa cest« iii. reda pri Luciji za Portorož—Piran.v dolžini 2500 km. — Cesta 1/10 (Kačje ridc) Planina—Mačkovec. Koper, 4. marca 1963 \ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE sprejema naročila za slovensko izdajo ZBRANIH DEL IVA ANDRlCA ki bodo izšla v desetih knjigah: 1. Most na Drini 2. Travniška kronika 3. Gospodična 4. Prekleto dvorišče 5. Nemirna leta 6. Žeja 7. Jelena, žena, ki jc ni 8. Znaki 9. Otroci 10. Poti, obrazi, pokrajine ZBRANA DELA IVA ANDRIČA predstavljajo doslej najobsežnejšo izdajo leposlovnih del našega prvega Nobelovega nagrajenca. Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vezane v platno in v zaščitnih etuijih. Založba jih bo izdala v treh serijah: prve tri knjige do konca maja, drugo serijo štirih knjig do konca julija, zadnjo serijo treh knjig pa do konca septembra. Za prednaročnike je cena za celotno zbirko 11.400 din, ki jo lahko poravnajo tudi v mesečnih obrokih 1.200 din. Založba sprejema naročila samo do 30. aprila. Knjige lahko naročite tudi v vseh knjigarnah. V prosti prodaji bodo knjige znatno dražje. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 V Kopru so se poročili: Jožefa Ce-mažar, tehnični risar iz Kranja ln Boris Rešetlč, elektroinženir iz LJubljane; Radojku Petkov, gospodinja iz Vukovara in Vjekoslav Kraljič, delavec iz Bertokov; Ana Nedižavec, bolniška strežnica iz Ankarana in Vin-cencij Struna, krojač iz Kopra. V koprski občini Jc umrl: Lovrenc Semec, kmet lz Črnega kala. V Izolski občini sta umrla: Karel Vatlč, star 60 let iz Izole; Marija Žaro, gospodinja iz Izole, stara 64 let. Komisija za sprejem in odpovedi del. razmerij pri KZ Koper razpisuje naslednja delovna mesta: 1. DVA AGRONOMA 2. ŠEFA KMETIJSKEGA LABORATORIJA 3. LABORANTA 4. DVA KMETIJSKA TEHNIKA 5. ADMINISTRATIVNO MO0 6. REFERENTA ZA UREJANJE ZEMLJIŠČ Pogoji: Kandidati pod številko 1 morajo imeti agronomsko fakulteto z opravljenim strokovnim izpitom in 5-letno prakso v kmetijski stroki, pod št:. 2 agronomsko fakulteto s 5-letno prakso v vodenju kmetijskega laboratorija, pod št. 3 laborant-ka z opravljenim strokovnim izpitom, pod št 4 kmetijski tehniki s 5-letno prakso v vrtnarski stroki, pod 5 in 6 ustrezno strokovno izobrazbo. Nastop službe je možen takoj. Interesenti naj predlože ponudbe upravi KZ Koper, Kosovelov trg 1. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka. Razpis velja 15 dni od dneva objave, RAZPIS za izpopolnitev delovnega mesta E L E K T R O M O N T E R J A sposobnega vseh elektroinstalacijskih del in vzdrževanja elektromotor j ev. Osebni prejemki po pravilniku oziroma po dogovoru, nastop službe čimprej. Zaželena pripravljenost za opravljanje drugih sorodnih tehničnih del. — Ponudbe z opisom kvalifikacije in prakse je nasloviti na: Uprava ČZP Primorski tisk Koper, Muzejski trg 7 Sprejmemo v službeno razmerje POMOŽNEGA DELAVCA po možnosti z nekaj prakse v tiskarni. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Kopru. — Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja je do 10. marca dostaviti na naslov: Uprava CZP Primorski tisk Koper, Muzejski trg 7 VABILO Krajevni odbor SZDL IV. mestne četrti v Kopru priredi v počastitev dneva žena v peiek. 8. tega meseca, ob 1.9. uri v dvorani gasilcev v Cankarjevi ulici proslavo s krajšim kulturnim sporedom. Prebivalci IV. mestne četrti lepo vabljeni! (Nadaljevanje s 4. strani) živa beseda. Poseben problem je ureditev mejnih prehodov tujih turistov na podlagi bolj sproščenih predpisov in dokumentov, o čemer je tovariš Davorin navedel vrsto -konstruktivnih predloT gov. Posebno se je zadržal pri maloobmejnem prometu in njegovih vplivih, nato pa orisal način predvidenega investiranja tujega kapitala za izgradnjo nekaterih turističnih objektov na naši obali, za kar se zanimajo nekateri turistični delavci na Švedskem, v Avstriji in Italiji. Izrazil je prepričanje, da bo kmalu dosežen ustrezen sporazum in bodo že letos začeli z delom. Poseben problem je pomanjkljiva propaganda za naš turizem. Zanjo bo treba zagotoviti potrebna sredstva pri Turistični zvezi, ki je prevzela vse delo okrog tega. Turistični organizaciji in njenim enotam nasploh pa bo treba dati pravo veljavo in jim z zagotovitvijo materialne osnove utrditi dejavnost, ki se mora med drugim predvsem usmeriti na turistično vzgojo članstva in vsega prebivalstva nasploh. Referent je na koncu ugotovil, da je turistična sezona skoraj pred vrati, tokrat pa nas čas ne sme prehiteti: občine naj s turističnimi društvi in Socialistično zvezo izdelajo svoje akcijske programe najpozneje do konca marca, okrajni ljudski odbor pa naj te programe vskladi. rb V počastitev dneva žena je pripravila občinska zveza za telesno vzgojo Koper program prireditev, ki bodo obsegale tekmovanja v streljanju, malem .rokometu ter šahu. Za tekmovanje se je prijavilo precej moštev iz vse koprske občine. Posebno močno bodo zastopane vasi Dekani, Šmarje in Škofije ter koprska srednješolska mladina. Tekmovanja se bodo začela v nedeljo, 10. marca, ob 8. uri zjutraj v strelskem domu, v šahovskem domu in na stadionu. Finale v rokometu bo v popoldanskih urah na stadionu, Pred finalnim tekmovanjem bo nastopila močna skupina mladih harmonikarjev koprske glasbene šole na stadionu. Na zaključno prireditev posebno vabimo vse žene in matere iz Kopra, da si s svojimi V Soški dolini je letošnja zima vse zakovala v led, med drugim celo pretok na zaporni pregradi v Mostu na Soči malčki privoščijo oddih na stadionu, ki ga bodo dopolnjevale lepe melodije domačih in tujih skladateljev. V glasbenem delu programa bo nastopilo 30 harmonikarjev. Stadion bo za to prireditev ozvočen. Vstop — brezplačen. Začetek koncerta harmonikarjev bo ob 14. uri. Finale v rokometu bo takoj po koncertu okoli 16. ure. Občinska zveza za telesno vzgojo Koper vabi vse ljubitelje športa in instrumentalne glasbe, da se teh prireditev udeleže v čim večjem številu. Občinska zveza za telesno vzgojo Koper OBISK V DOMU ONEMOGLIH V PLANINI Prajevni odbor RK v Bukovju je na občnem zboru sprejel sklep, naj bi sedem članov odbora obiskalo Dom onemoglih v Planini pri Rakeku, Pred kratkim so ta sklep tudi uresničili. Uprava doma je sprejela obiskovalce nadvse prisrčno, prav tako pa jim je bilo hvaležnih za obisk in darila tudi vseh 52 oskrbovancev. Ob zaključku obiska je pripravila uprava doma za člane odbora za-kusko. Na njej je upravnik doma Jože Katern dejal, da je bil krajevni odbor RK Bukovje prvi; ki iih je doslej obiskal in da bi si želeli obiske tudi drugih organizacij. E. S. Marijan Lipovšek: STEZE, SKALE In SMUČIŠČA. Izdala Mladinska knjiga. Lipovškova knjiga ni izredna po tem. ker bi pripovedovala o drznih in tveganih dejanjih, kakršne zmorejo le redki izbranci. Njena velika vrednost je v globokem doživljanju narave. Knjiga je opremljena s številnimi fotografijami. Opremila jo je Mira Roje. KOROTAN je odplula proti San Fran-clseu, kamor je prispela okoli 5. marca. BELA KRAJINA je okoli 2. marca odplula lz Fort Arthurja proti Jugoslaviji BIHAČ je okoli 7. marca odplula iz PIoč proti Tuapse. DUBROVNIK Je okoli 7. marca prl-. plul v ^Džakarto. GORENJSKA. Je okoli 1. marca priplula na Reko. ljubljana bo okoli 0. marca priplula iz Sibenlka v Zdanov, MARTIN KRPAN je 27, februarja od-plul iz Ploč proti Aqabi ln Djlbu-ti ju. PIRAN je okoli 7. marca odplul lz Splita proti ZDA. POHORJE je okoli 5. marca odplula lz Splita. ROK Je 27. februarja priplula v popravilo v Split. Z nedeljskega smučarskega pohoda v Lokvah BLED bo okrog 11. marca prispela v Benetke, nato pa nadaljevala pot proti Trstu ln Splitu, kamor bo prispela 22. marca, BOHINJ je priplula okoli 4. marca v Rlo de Janeiro, okoli 7. inarca v Santos, v Montevldeo 12. marca in v Buenos Aires 15. marca. BOVEC je odplul proti Benetkam in Trstu, kamor bo prispela 8. marca. ZELENGORA je okoli 5. marca odplula iz Conakryja proti Takoradi, Temi, Lomeju, Apapi, in Port Har-courtu, kamor bo prispela okoli 24. marca. POHORJE bo okoli 15. marca odplula iz Jadrana proti zahodnoafrišklm pristaniščem, GORANKA Je na poti proti Aleksan-drlji priplula v Port Sudan 12. marca, v Aden pa bo prispela 16, marca. TRBOVLJE je okoli 5. marca priplula v Bombay, 6. marca pa v Cochin. JOHANNES ALLEN V o Urejuje urednlfik) odbor. Glavn) ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo ln uprava v Kopru. Cankarjeva 1. telefon 21-470, Posamezen Izvod 20 din Letne naročnina R00 din. za Inozemstvo 2.200 din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper, Rokopisov ln fotografij na vračamo. Stavek ln kllšejl tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudsko pravica Ljubljana. Odlomek iz romana MLADA IGRA. Založila založba Obzorja Maribor. Prevedel Jan&o Moder. Opremil Oto Polak (Nadaljevanje s 5. strani) knjiga, edina svoje vrste pri zasebnih gostincih, kolikor sem to mogel zaslediti. Z zanimanjem Človek prebere vtise številnih obiskovalcev, med katerimi je posebno veliko tujcev. Značilen je morda naslednji zapis, ki naj ga v prevodu posredujem tudi vam; napisan je bil 20. novembra lani: »Bili smo .200 "/o postrežem v hotelu Zagreb v Opatiji. Prosimo tovariše, odgovorne za gostinstvo, naj pošljejo hotelske direktorje na tečaj k lastniku te male vaške gostilne!« Podpisan je nečitljivo nekdo iz Beograda, ki je smatral za potrebno pripisati še to, da je član Socialistične zveze. Njegov spremljevalec pa je spodaj pripisal: »Slazem se sa predlogom; i treba da služi za.primer!« V razgovoru sta povedala, da jima v hotelu »Zagreb« ob 9. uri zjutraj niso mogli postreči z zajtrkom in jima izpolniti drugih zahtev, pač pa jima je znan natakar svetoval, naj gresta v Podgrad. Od tod 200-odstotna usluga v »Zagrebu«. Samo nekaj dni pozneje je gostilno obiskala. skupina slušateljev šole Zveznega centra za gostinstvo v Opatiji; udeleženci ekskurzije so po vrstah dejavnosti dali Acotu vse priznanje za delo. To so le drobni fragmenti, ki ilustrirajo prizadevanja gostilničarja in njegove soproge Cvetke, da bi gostilno približala takšni stopnji opreme in strežbe, ki bi bila v čast vsemu našemu gostinstvu ob velikih cestah, koder se prelivajo valovi turizma. Ob terh pa se seveda pojavljajo resne skrbi, ki jih Acova slika prav lepo ponazarja. Pamet kar' škriplje, ko išče možnosti, kako bi prišel do sredstev za ureditev sanitarij in druga prepotrebna dela, saj najemnina in davki prehudo glodajo v obračun. Neurejeni lastninski odnosi tudi ne dovoljujejo večjega investiranja. Sicer pa pravi tovariš Korene! »Sem za nadaljnje urejanje odnosov in dolžnosti do skupnosti na podlagi rednega obračuna, ker imam urejeno knjigovodstvo kot vsak_družbeni obrat, če bo le obdavčevanje bolj realno ob upoštevanju, da dva člana družine delata najmanj po 16 ur na dan in poleti še več, za kar bi jima bilo treba obračunati primeren zaslužek. Treba bi tudi bilo obveznosti odrediti že v začetku leta, da ne bi bilo pozneje negotovosti in nihanja procentualne obdavčitve,« Še ena reč močno peče Acota pa tudi Ceparjeve v Markovščini in še kakšnega gostinca. Pravzaprav je to širši problem, ki smo ga v našem listu že načeli in prizadeva prav tako tudi razvoj družbenega sektorja gostinstva. Gre za nasprotje v našem hotenju po razvoju gostinstva, pa ta razvoj zaviramo z visokimi taksami na opozorilne table, ki bi jih hoteli posamezni gostinski obrati postaviti ob cestah in z njimi privabljati mimo vozeče tujce v svoj lokal. Aqo plačuje za svoje tri majhne opozorilne table na hiši, pod in nad njo, letno 42 tisočakov, v Markovščini za eno okrog 12 tisoč letno. Ne upajo pa izvesiti že pripravljenih večjih, ker je zanje taksa okrog 120 okrogilh jurčkov letno,, na kar pa raje niti ne mislijo. Lahko bi še morda bolj podrobno analizirali obračun in rezultate gospodarjenja »Pri Acotu«, pa bi nas to predaleč odvedlo. Bremena so tako huda, da bi bil gospodar lahko zapisal v svoje knjige čisto izgubo, če ne bi skoznje sprovedel kot posebno postavko tudi hrano svoje družine. No, čas je za slovo. Obiskali smo še s podobnimi uspehi gostilno »Žabnik« v Obrovu, registrirali, da je Gradišče brez gostilne, čeprav ima zanjo idealne pogoje, pa so jo davki zadušili, se ustavili še v Markovščini v gostilni pri Ceparjevih — za drugo pa je zmanjkalo časa in niti potrebno ni bilo, saj se iz tega skromnega pregleda da videti, kje koga čevelj žuli. Seveda bi lahko morda pri katerem podrobno opisali še kako stransko dejavnost, ki jim deloma pomga na zeleno vejo — toda to bistveno ne bi spremenilo slike, kakor smo si jo na svoji krožni poti po zasebnih gostilnah ob veliki turistični cesti lahko ustvarili. Gorazd Morjak Ko sem tisti večer prišla k njemu, je ležal na tleh ln nekaj urejal v svoji zbirki metuljev. Sele tedaj sem opazila, da ima tudi velik akvarij na podstavku pri oknu. V njem Je bilo polno čudnih rib. Oči so mi poiskale trobento. Se zmeraj Je ležala na postelji. Nekaj časa je trajalo, preden je vstal. Potlej Je položil kaseto z metulji na polico, potegnil robec iz žepa ln odšel po trobento. »Sedi tjale na stol,« Je rekel ln ml pokazal. Poslušno sem sedla in se malo začudila, kako da kar ubogam njegov velevajoči glas. Z robcem je očistil trobento — brisal Jo Je dolgo ln natančno. Zasvetila se Je ko sonce. So-pel je vanjo, pa jo spet drgnil in plesal s prsti po prijemih, kakor bi hotel ves Instrument napraviti gibčen in voljan. Potlej pa se Je postavil v najbolj oddaljen kot sobe, izprožil eno nogo in si vzdignit trobento k ustom. Začudeno sem morala strmeti vanj. Dolge, tanke roke so se ljubeče oklepale čudnega kovinskega- predmeta, ki se je rumeno svetil v somraku. Oči so ml bile kakor urečene. Igral je z največjo lahkoto. Glasovi so napolnili sobo in se stekali nekje pod stropom. Začel Je z nekaj nizkimi akordi, potlej pa se Je zaganjal vse više in više. Bilo je, kakor da se nevidne . figure prehitevajo .ln drsijo druga cez drugo v nepretrganem plezanju navkreber, da včasih le za malo omahnejo, potlej pa se spet poženejo navzgor. Nikoli bl si ne bila mislila, da je mogoče tako rahlo in žametno Igrati na trobento. In igral Je kar naprej. Ni ml šlo v glavo, od kod jemlje sapo, ker se ml je zdelo, da sploh ne vidim, da bi kaj vdihaval. Samo ustnice je pritiskal na ustnik ln iz trobente so vreli glasovi — pa ne krčeviti in napeti, temveč mehko se prelivajoči — in pri tem je imel glavo majčkeno nagnjeno. Le kako vse to zmore! »Vse to je bilo zate,« Je rekel. Ne da bl še kaj rekel, Je stopil k mojemu stolu, pokleknil s trobento v naročju, me z obema rokama prijel za glavo ln me poljubil. Na dolgo. Nisem se mu upirala. Nazadnje me je izpustil. »Benny,« sem zašepetala. Vendar je bil v prihodnjem trenutku že spet na nogah in zasukal se Je na petah. Roke je stegnil od sebe, »Vse skupaj Je tako čudovito,« Je rekel. »Ko bl verjel v boga, bl se mu kar naprej zahvaljeval. Nobena stvar ne more ustaviti moje sreče, moje popolne ln neverjetne sreče. Vse Je moje ln zdaj si moja tudi ti.« »Kako si rekel?« sem zajccljala. »Ja, moja prijateljica. MoJa ljubica, moja ljubezen, moja muza, moje življenje. Izvoljena si med sto ln sto drugimi. Pozdravljena in hvala ti,« »Poslušaj me no vendar,« sem rekla. »Kdo pa ti vendar pravi, da sem . ..« »Kdo neki, Jaz. O, kako da Je sploh mogoča taka sreča. Ne čutiš tega v svojem telesu? Kratko ln malo nI prostora več za vso srečo. Kako sva bogata! Lahko pleševa in tekava držeč se za roke, lahko se ljubiva in se imava rada in doživljava vse to, ko nisva več dva, temveč en sam. Jaz sem velik in močan in zvrhan nežnosti. TI si majhna in krhka ln majčkeno zmedena, pa te bom že jaz branil in ti vlival veselja in te božal po licih in te ljubil in ležal ob tebi in te spet ljubil in hodil s teboj, kamor boš hotela, ln živel ln pel in igral in doživljat In začenjal od kraja in nadaljeval v neskončnost.. .« Lovila sem sapo. Vse to je bilo le preveč. »Nehaj,« sem rekla. »Saj ne moreš biti pri pameti.« »Bova Igrala ali se bova ljubila? Oboje je enako važno, zato moraš ti odloČiti,« »Čakaj, ti hom nekaj povedala. Človek se ne more takole obnašati. Tudi jaz imam pri tem nekaj besede, vendar ne verjamem, ali ml je ravno po duši, da bi bila to — to, kar ti praviš.« Potlej Je prišel nazaj k meni ln me spet poljubil, ko sem raVno hotela povedati še nekaj pametnega in stvarnega. Tako da sploh nisem ¿pravila lz sebe. To me je nagnalo v hudo togoto. Kaj pa je pravzaprav, da lahko počne take stvari, kakor so ravno nJemu po duši. »Tak. poslušaj me vendar,« sem spet rekla. »Vse skupaj je treba malo premisliti. To je sicer zelo lepo, vendar.« Spet ml Je zaprl usta s poljubom. Ta Je bil tako močan, da sem čutila, kako se ml resno vrti v glavi. Potlej se Je odmaknil, vendar me je še zmeraj držat za glavo ln gledal vame. Dejal Je: »V tvojih očeh so rjave pegice. To je čudovito, božansko. Tvoja usta so majhna ln sočna ln topla. Tvoj vrat Je dolg ln bel. Sijajno. Vse je, kakor je treba.« To Je bilo pa že od sile. Vzdignila sem se s stola. »In tvoji lasje so trdi ln zmršeni,« sem rekla. »Preveč si suh in tvoje roke 'so predolge. Imaš pretrde ustnice, ker igraš trobento, in ušesa ti štrlijo ln noge imaš prevelike. Edino, kar je na tebi lepega, so tvoje roke.« »To je zame čisto zadosti,« je rekel. »Od zdaj naprej so to tvoje roke.« »Vse skupaj nič ne pomaga, Benny,« sem rekla glasno. »Ce hočeš pri ženski kaj doseči, moraš počasi naprej^ Ne kakor burja. TI pa si tak, kakor bl hotel naravnost skoz zid.« »Saj tudi lahko grem. AH pa skočim skoz okno. Naj ti pokažem, da lahko skočim skoz okno?« Stopil je k olinu, da odprl ln zlezel na polico. Počepnil Je ln čez trenutek zdrsnil ven. Zaslišala sem pre'guS-ljlv krik. Križ božji, saj je vendar blazen. Stresla sem se od groze ln stekla k oknu. »Benny ! Benny I Kaj si znorel?« Pogledala sem ven. Stal je v strelnem žlebu in nevarno krilil z rokami. »Ali naj skočim?« je zakllcal. »Reci, ali naj skočim-« »Pri tej priči pridi nazaj. Me' slišiš!« »AU sc boš vedla kot človek, če se vrnem?« - »Bom, bom. Oh, moj bog, Benny. Saj se boš ubil.« »AH boš prijazna ln dobra in ljubezniva ln nežna in vse drugo?« »Bom, Tiom.« »Dobro, potlej bom skok odložil za kdaj drugič.« Prišel je nazaj in se prijel za okenski okvir. Se malo, pa se je zavihtel na polico in skočil v sobo. Sesedla sem se na stol, do kraja vsa iz sebe od preplašenosti. »TI si pa tudi grd,« sem zamrmrala. »Ne more bltl nobenega dvoma. Cisto si nor.« »Samo tako strašno te Imam rad, Helen,« je rekel ln se ml približal. »Le kako moreš početi talce reči? Skoraj sem umrla od strahu.« »Naj ti. še kaj zaigram? AH ti kaj na glas preberem?« Slo ml je na Jok. ' »Ne, hvala. Za božjo voljo. Bodi pri miru. Sedi lepo semle in pet minut ne stori ničesar — vsaj pet minut ne.« »To nI mogoče. Tega ne razumem.« »Pa če te prav lepo prosim. Drugače bom morala Iti.« Prijel me je za roke In me vzdignil. Bila sem še tako šibka, da sem nehote morala nasloniti glavo na ramo. »Saj se vsa treseš,« Je rekel ln mi položil roko okoli pasu. »Resnično se treseš.« Zaprla sem oči ln se ga z eno roko oklenila okoli vratu. »O, Benny. Jaz ... jaz ...« Prijel me je za brado in mi obrnil glavo proti sebi. Čutila sem, kako ml vro solze. Poljubil me je na lice ln na usta. Tisti trenutek sem si tako zaželela njegovega varstva. »Daj, malo se ulezi.« Počasi me ,je odpeljal k postelji. Legla sva drug zraven drugega. Tedaj se ml je mahoma zazdelo, kakor da spet slišim trobento z drugega konca sobe. Pa vendar je Benny äe zmeraj ležal zraven mene. Bil je miren — miren In nevaren. Čutila sem, kako mi njegova roka drsi po boku. Prižel se je s telesom k meni ln že mu je roka mahoma šinila pod krilo. Gorkota me je prešinila. Začutila sem, kakor da pojem, in tisto, kar sem pela, je bilo nekaj taktov melodije, ki jo Je poprej odigral zame. Nič več ni bil nasilen, temveč neskončno krotak. Se enkrat se je zganil. »Benny, nikar.« »Ja, pa moram. Ljuba, mala Helle.« Poljubila sem ga. Nisem mogla drugače. »Morava bltl previdna, zelo previdna,« sem zašepetala. »Ja. Ja.« Odlomek iz druge knjige V ZNAMENJU KLADIVA — Christianus Sextus. Izšlo v knjižni zbirki Nova Obzorja. Prevedel Janko Moder. Opremil Uroš Vagaja Večer Je bil čutiti mlačen in topel zaradi sončne pripeke. SrecII poletja se je mraz izgubil iz zemlje. Prst Je začela oddajati nabrano sončno gor-koto drevju, rožam ln vsemu čudovitemu planinskemu rastlinju. V nočnem soncu je dobilo listje na skriven-cenih brezovih mladikah blesk tol-cenega ln cizcliranega bronca, In vse to je zdaj Adam Salomon spreminjal v glasbo — v napeve in sanjarije. In brenčeč si napev Jc vzel iz potne torbe kresllo, podnet, kremen ln jeklo. Bil je mojster za kresanje ognja. Na številnih stikanjlh za rudo ln kovinami je moral svoje čase marsl-kako noč za nočjo prespatl pri ognju lz resja in suhljadl. »TI si mi velik ognjar, Adam Salomon!« Madame Elisabeth jc utrujena ln bleda sedla na travo. »Norčija ti ne gre od srca!« Podpihoval Je ogenj. Elisabeth je vzdignila glavo in prisluhnila daleč stran. AH pa je bilo nekje čisto blizu? Ali sc Je mislil Adam Salomon spet sprevreči? Njegova miselnost Je bila utelešena morska blbavlca. Nikoli nI mogla mirovati. Kakor hitro se Jc vzdignila do vrhunca, je spet zdrknila v globino. Pravilno je slišala. Ravnokar Jc l>il Dopp stopil čez prag, ki je tako ostro razmejeval svetlobo ln senco — sanjo in resničnost. 2e sto ln stokrat ga Je prestopil. Vendar se Je Doppo-va spominjala skoraj edinole tlsllh trenutkov, ko je stopil čez prag obrnjen proti temi — proti mrzli ln ledeni temi, »Norčija ti sploli ne gre od srca!« Je ponovil Adam Salomon, to pot še bolj zdrabarsko, ln 5c naprej pihni v tlečo žerjavico. »Le glej, da ne boš kakor tista ženska, ki je doklonlla svojemu bojujočemu sc možu kodrčok svojih zlatih las za rešilno tetivo na loku!« Pomračil se je, da bi obračunal z njo. Vse krivice, porazi, opomini, ves Posmeh in vse zaničevanje, vse mu Je s plamenom ln Izzivajoče razžari-lo notranje oko. Vselej, kadar )e bil Pred durmi nov poraz, mu Je stopilo pred oči ponižanje, ki ga Jo doživel, ko Je bll degradiran od rudarskega JOHAN FALKBERGET pisarja v skladišču, ln mu zakričalo svoj »mene tekel«. Povedal ji jc vse do zadnjega. In z nepotrebno ostrimi besedami. Elisabeth mu Je odgovorila mirno: »V tistih hudih časih sem te izbrala.« To je občutil, kakor da ga je nc-odpustljlvo udarila z rožo po ustih. To ga je razkačllo. Nož mu je padel iz rok, »Elisabeth —« Jc zagodrnjal. »Elisabeth Irgensova! Nikoli ne bom pozabil, da si rajši vzela mene — enooke-ga rudniškega uradnika — kakor jun-kerja Slolta. Takrat si imela srce še živo, Elisabeth, Ko bl se ne bilo medtem ohladilo in ko bi ne bilo omahnilo v objem smrti, bi bila polomila vse ledene zbadljivke — vse svoje strupene puščicc — in ne bl bila stala na strani zahrbtnega svetovalca,« »Adam Salomon,« Je rekla — z utrujenim ln žalostnim glasom. »A1I ti nisem bila vsa leta zvesta orožarka?« »Kljub vsemu temu pa hočeš zdaj postati zahrbtna razbojnlca.« Ob besedi razbojnica se je togota resno razbesnela v nji. Kri JI Je šinila v lica in sence so ji legle pod oči — znamenje, ob katerem se Adam Salomon ni nikoli zmotil. Prizadejal Je svojo Elisabeth. Zrlaj Je bil prav gotovo krivičen. To je znal biti, čeprav ne pogosto. »Ali bo za rudarskega glavarja pretežko Izrazltt se majčkeno bolj razločno?« . . ,, , »Razločno! Razločno!«. Je zajecljal Adam Salomon. »Ali nisem govoril razločno?« »Se malo ne! Kaj pa bi rad povedal s tem, da moje srce ni več živo? In kaj vse ti pomeni beseda razbojnica? Ce se je prav spominjam iz francoske balade, katere si se najbrž domislil, so s to besedo mišljeni tudi zarotniki ln odpadniki.« »Zdaj nisva več na pustnem plesu, žena. V Trondhjemu si potegnila s človekom, ki hlepi in ga žeja po našem rudniku pri Peščenem Jezeru. Alt si čisto slepa ln ne vidiš, da bo s tem šla po gobe glavnica, ki si jo vložila v podjetje? Ali moreš kot moja žena mirno gledati, kako ml bo kot vbogajme dodeljena nadzornlška služba v revirju, ki ml pripada z vsemi in popolnimi lastninskimi pravicami? AH ni paznlška stopnja in služba za navadne rudarje? Zakaj si pritegnila prokurntorjem? Daj ml tacun o svojem ravnanju, če moreš!« Elisabeth je planila od ognja — to-gotna in lepa. Adam Salomon je s ponosom ugotovil, da Je še zmeraj videti mlada — navzlic svojim letom. »Dobro se primi!« jc zaklicala. »Vsak čas boš zgrmcl v mancžl, po kateri Jahaš! Se ti kaj sanja, kaj pomeni izgubljena obravnava? Tako boš ob svoj ugled. Postavljene hodo straže pri vseli vratih, skozi katera boš poskušal priti noter. Do krvi si boš obtolkel četo ob prvem zidu. Verjemi, Adam Salomon, ravno te žalitve ln krivice sem te hotela obvarovati. Me mogoče zato zmerjaš z razboj-nlco?« Vendar je bil oslepljen spričo svoje kariere, Ta Je bila kakor ključavnica, ki Je skoznjo gledal vse drugo: blaginjo, slavo ln čast. Zaganjal se Je zoper vse, o čemer se mu Je zdelo, da no pomaga njegovi karieri, »Jaz nisem noben flgar, Elisabeth. Figa mož je Človek brez časti. Da boš vedela, Elisabeth! Zavedaj se, da se ne bom nikoli sprijaznil z drobtinicami, ki padajo od moje mize!« Prisluhnila je. Domislila se Je cno-okega Jezdeca, ki je pred leti prlja-hal po bregstadtsklh ulicah. — Zdaj — ravno zdaj jI je spomin čisto živo stopil pred oči. »Adam Salomon.« Dala mu je roko. »Ali te kljubovalnost ali prevzetnost naganja, da imaš toliko bojevitih besed na Jeziku?« »Prevzetnost! Prevzetnost!« Nekaj časa Jc stal In premišljeval o tem — medtem pa s konico čevlja brkljal žerjavico na ogenj. »Ranjen bikoborec sc no bije lz prevzetnosti — komaj še zaradi časti — temveč samo za svoje življenje,« »Dobro!« V trenutku strahu jo je prevzela zvijačnost. »Bikoborec — ranjen torero — se mora braniti, Spletla mu bom tetivo za lok, o kateri si ravnokar govoril. Tu so moji tasje. Jih boš odrezal s svojim mečem — kar zdajle, nocojšnjo noč?« Potegnila si je kito las Izpod oglav-nice ln mu jo pomolila. Njena komična gosta Je odbila ost vsemu posmehu. Se malo mu ni bilo neljubo vse, kar jc bilo na pol romantičnega v njenih besedah ln dejanjih — tako mu Je prišlo naproti nekaj, po čemer je nezavedno hrepenel. In začutil je, da mora biti zdaj pametnejši. Mora so pametno- pogovoriti a ovojo Elisabeth. To Jo bila njegova dolžnost. »Elisabeth. Ne sedi! Obrni sc s hrbtom proti ognj'u. Noči na prostem so še mrzle. Poznam Jih s Hummla ln z drugih hribov. Hočeš, da ti ogrnem svoj plašč čez rame? No, prav. Saj ne gre zame, temveč zate, Elisabeth Irgensova, Sama veš, da sem degradiran rudarski glavar. In po krivici! Svet Ima vendar dvoje rok. Eno dobro In eno hudobno! Ena zmeraj seka rane. In druga jih celt — dostikrat. Ko sva se zaročila, sem bil nadarjen mlad rudarski glavar. A11 nimam prav, Elisabeth? Noben Adonls — ne, to nisem bil. Moški, ki Je dobil z mečem sunek v oko, ne more bltl nikoli več tep kot Adonls.« »Ne — vendar ti je meč dal nekaj značilnega — kar mi je bilo na tebi všeč. To priznam. Kavno to Je bito tisto odločilno.« Naredil so jo, kakor da toga nI slišal. Pa vendar mu je vsaka beseda legla globoko v srce. Z mehko In rahlo roko ga Jc objela okoli vratu. Pri njem je bilo treba uporabljati zvijačo — če naj jc upala, da sc Ji posreči vrniti ga od zanju tako usodne obravnave z mogočnimi in oblastlželjnlml delničarji. »Ti si in ostaneš rudarski glavar — res, tudi .če boš nastavljen kot nadzornik ln podrejen uslužbenec pri našem podjetju ob Peščenem Jezeru, boš zame še zmeraj Adam Salomon Dopp; rudarski glavar na konju.« Zmedeno je šaril z velikimi, razho-jenimi jahalnimi škornji po ognju. Ravno tako, kakor da bl moral ves svet slišati žvenketanje njegovih ostrog. In prijel je Elisabeth za roko ln jih skril popolnoma v svoje dlani, razpokane od plrlta, bakrove rude ln kemikalij. »Elisabeth! Elisabeth Irgensova!« Ce je v resnici v njonih očeh ostal rudarski glavar — rudarski glavar na konju — potlej lahko spustijo aH vzdignejo zapornico pred njegovo kariero — kakor jih Je volja. — V polmračnem poletnem večeru sta jahala naprej. Nebo se je bočllo nad njima z barvastimi oblaki, lufl so sc prižigale in ugašale, hribi so bili zdaj rdeči, zdaj modri, zeleni ln rumeni. orgije barv so so menjale vsake pol ure, vsake četrt ure. ogledovale so se v Jezercih, v Jezerih In v mirnih rekah; naprej proti jugu je bilo nebo zastrto in brez zvezd — pod nJim pa Je bila pokrajina s spečimi rožami ln cvetjem. Svoje čase sta že bila tu — v svoji mladosti; hodila sta, držeč se za roke, po peščenih potkah v temnih vrtovih — tam so še stale utlce v slabi svetlobi ugašajočih in na pol dogorelih voščenk. Dopp je sanjaril o tem ln hrepenel tja — vendar nič bolj, kakor človek hrepeni po paradižu. Spominjal se Je vsega tega In stiskal ostroge. Ko pa se Je domislil oteklega ln razbolelega života In tankih nog kobile SIxtle — Je dovolil Belku, da je drncal v počasnem diru. Edino, zaradi česar se mu je v resnici mudilo, Je bil drobcen srebrn prstanček — zavit v vato ln spravljen v obsedclnl torbi. Mogoče punčka — mala Gillln — ne bo mogla zaspati nocoj, ker bo taJco napeto pričakovala prstančka. Hitreje je za-drncal — zaradi prstana in zaradi otroka. Iz strahu, da se ne bl Slxtle spotaknila na kamnitem in shojenem tovornem potu. le madame Elisabeth tako močno držala za vajeti, da so jI prsti otrpnili v jahalnih rokavicah lz Jelenovega usnja. Nič dobro znamenje nI bilo to, da sta Jahala proti domu ln da sta imela pri tem svetlobo za hrbtopi ln noS pred očmi. KRIŽANKA KOPER — 8. MARCA 1963 ZADNJA STRAN LKTO XII. — ŠTEV. 11 Vodoravno: 1. popularna Bizcto-va opera, 7. vrtni Škodljivec, 13. pilot, letalec, 15. oroi.ie za lov na kite, IS. Klas piščalke. 17. slovensko pristanišče, 19, židovsko moško ime. 20. kubanski zunanji minister (Raul), 21. razbojnik, 22. grška boginja modrosti. 23, veznlk, 24. mlado govedo, 25. Ime dubrov-nlikega komcdlografa Držiča, 27. gozdni delavec. 28. delovni zanos, vnema, 2fl. različna soglasnika, 31. šolska potrebščina. 33. naval, naskok. .15. Capkova utopistična drama, 36. hebrejski učenik, mojster, 37. zdravilo proti malariji, 38. pojav na vodi. 39. človek Istega imena, 41, ganski premier. 43 francoski filmski igralec (Jean), 44. partizanski napad, vsako sovražniku škodljivo dejanje. Navpično: 1. turistični otok v Neapeljskem . zalivu. 2. letalo, 3. črta, poteza, 4. poljska cvetica z velikim rdečim cvetom, 5. latinski veznlk, 6. ime izumitelja Tejle, 7. nočno zabavišče v večjih mestih, 8. znamka naših radioaparatov, 9. mesto v Vojvodini, 10. cvrček, 11. reka na sovjetsko-mongolski meji, KINO KOPER: 8. marca jugoslovanski film ZGODNJA .TESEN; 9. in 10. marca angleški barvni CS film OBTOŽENI STE. OSCAR WILDE; 11. in 12, marca nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO; 13. In 14. marca italljansko-fran-coskl film KDO STE VI, MR. SORGE? IZOLA: 8. marca ameriški barvni CS film TRAPEZ; 9. in 10, marca italijansko-francoski barvni CS film MEC MAŠČEVANJA; 11. ln 12. marca italijansko-francoski film KDO STE VI, MR. SORGE; 13. ln 14. marca nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO. ŠMARJE: 9. marca jugoslovanski film ZGODNJA JESEN; 10. marca egipčanski film NEPOZNANA ZENA; 13. marca Italijansko-francoski barvni CS film MEC MAŠČEVANJA. ŠKOFIJE: 9. marca egipčanski film NEPOZNANA ZENA; 10. marca nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO; 12. marca ameriški barvni film DEJVI KROKET: 14. marca italijansko-francoski barvni CS film MEC MAŠČEVANJA. SF.ZANA: S. marca jugoslovanski film NA SVOJI ZEMLJI: 9. ln 10, marca mehiški film PESEM UPORNIKA: 12. in 13. marca romunski film DORCLEE: 14. marca ameriški film SREDI NOCI. POSTOJNA: 8. marca Jugoslovanski film DVA; 9. ln 10. marca (bo naknadno javljen); 12. in 13. marca itali lanski film SMRTONOSNI UDAREC; 14. marca jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED. PIVKA: 9. in 10. marca francoski barvni film TABARIN; 12. marca ameriški barvni CS film ZGODBA O MONTE CARLU. PRF.STRANEK: 10. marca ameriški barvni VV film PONOSNI UPORNIK. PIRAN: 8. marca italijanski film RIMLJANKA: 9. marca italijanski film BEATRICE CENCI: 10. marca mehiški film SERENADA V MEHIKI; 11. in 12, marca jugoslovanski film PEŠČENI GRAD: 13, marca ruski film ČLOVEK- AMFIEIJA; 14. marca jugoslovansko-italijanski film BELI VRAG. PORTOROŽ: 8. marca italijanski film BEATRICE CENCI: 9. marca mehiški film SERENADA V MEHIKI: 10. marca italijanski film RIML.TANKA • 12. marca sovjetski film CLOVBK-AMFIBI.TA 13. marca jugoslovanski film PEŠČENI GRAD; 14. marca sovjetski film MIS IN MIŠKA. SEČOVLJE: 9. marca španski film POTEPUH; 10. marca italijanski film BEATRICE CENCI: 12. marca .iugoslovansko-ltalilanski film BELI VRAG: 14. marca jugoslovanski film PEŠČENI GRAD. 12. boleča poškodba, 14. znamenit poljski astronom (Nikolaj), 15. podlasici podobna kuna z dragocenim krznom. 18. veznlk. 21. sirota, 22. hclenisUčni didaktični pesnik, 24, starejši slovenski pisatelj (»Bajke in povesti o Gorjancih»-). 2fi. izvoljeni« kr;il|a Matjaža, 27. soteska, 29. avstrijska prestolnica, 30. preorana zemlja, ki čaka nadaljnjega obdelovanja. 31. polotok v Črnem morju, 32. del telesa. 34. začetnici švedskega kemika, ki je izumil dlnamlt. 35. neodločen izid šahovske partije. 37. vrsta konjskega teka. 3B, slovenski mednarodni šahovski mojster (Stojan). 40. zaporedni črki v abeccdl, 42. kratic« humanitarne organizacije. i! 1 I S 0 NEDELJA, 10. marca: 8,40 Domače viže za prj-jetno razpoloženje — 9.00 Naša reportaža: Sola, osnovna Institucija krajevne skupnosti — 9.15 Poje moški zbor ^Svobode« iz Pirana — 9,30 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po f.eljah ,— 15.00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Nedeljsko popoldne domačih peshil In melodij. PONEDELJEK, 11. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmt« objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13.40 Operni odlomki — 14,30 Zabavni mozaik — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. TOREK, 12. marca: 7,15 Glasba za dobro Jutro, vrnil objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13.30 Poročili — 13,40 V ritmu z orkestri ln ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje — 14,50 Poje mladinski zbor iz Tolmina p. v. staneta Tušarja — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Češke police in valčki. SREDA, 13. marca: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmei objave — 7.30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro Jutro — 13,30 Poročila — 13.40 Mala prodajalna plošč — 14.00 S pesmijo po domovini — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in po.io Mario Pezzotta, Vlcc Vu-kov, Santo jn Johnny, Mllva in Francis Ray — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kunčja. ČETRTEK, 14. marca: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13,50 Poročili — 13,40 Nekaj melodij z orkestrom Helmut Zaharia? — 11,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. PETEK, 15. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro, vrne», objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13.40 Poje zbor doma JLA lz Beograda — 14,00 Mozaik ritmov — 14,30 Straussove melodije — 15,00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena med-igra. SOBOTA, 16. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glas-13.40 Ponevke ln ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Jadranski motivi, ba za dobro Jutro — 13.30 Poročila Letošnja zima Jc hudo gospodarila po naših krajih. Posebno so bilo prizadete prometne žile. Vse naše ccstc — nekaj dni celo na. obalnem področju — jc zasul sneg. Posebne ekipe cestarjev so z modernimi stroji krčile široke gazi v globoko nasutem snegu. Gornja slika kaže cestarje s strojem za odmetavanje snega sredi nočnega dela v Brkinih na glavni cesti Reka—Trst O redkokateri stvari go- delali prototip 35-tonskega vorijo v Nemčiji s tako pri- »čudežnega tanka«, ki zdru- zadevnostjo in s toliko ma- žuje karakteristike nemške- sovne strokovnosti kakor o ga Tigra iz druge svetovne orožju. Pred kratkim so iz- vojne in sovjetskega T-34, Preseljevanje znanstvenikov MOČNI SPOL »Mošlii lahko postane neobčutljiv za lepe duše, nikdar pa ne more biti neobčutljiv do lepih nog,« pravi Maurice Chevallier. V ISTEM SLOGU Bivši predsednik francoske vlade Edvard Daladier je dokončal pisanje svojih spominov in jih izdal z naslovom »Moje corride« (Moje bikoborbe). Starejši novinarji so se ob takšnem naslovu l->koj spomnili, da so starega premiera pred vojno ' imenovali »Bik iz Toulousa«. BOLNIČARKA IN SEDEM POMORŠČAKOV L9ndonska bolničarka Ro-venn Jenkins je očitno zelo pogumno dekle. Čeravno ji je šele 19 let, je sklenila, da bo skupaj s sedmimi pomorščaki obplula svet na majhnem splavu. Neustrašni pomorščaki nameravajo med plovbo dokazati teori- jo. češ da so prebivalci Južne Amerike še v predzgo-dovinskem času pluli do obal Afrike. BLIŽNJICA »Katera jx>t med dvema točkama je najkrajša? Tista, ki je prepovedana!« je zapisal švicarski književnik Friedrich Dinrnmatt. NAJNUJNEJŠA OPREMA Mladoporočenci, ki sklepajo zakonske zveze na matičnem uradu v kalifornijskem mestu San Bernardino, dobijo razen zakonske zveze tudi obvezno darilo. V paketu so kocke za juho, mleko .v prahu, sladkor, kuhalnik in — pilule proti glavobolu'. ASOCIACIJE, Radijski reporter Raclio Diffusion Française je prišel na misel, da bi napravil svojevrstno psihoanalitično anketo. Hodil je po pariških ulicah, ustavljal ljudi in jih vpraševal, kakšne asociacije jim vzbujajo posamezne besede. Pri besedi »postelja« je 40 odstotkov ljudi mislilo na spanje, 35 odstotkov pa na ljubezen. LEPA SMRT O sovjetskem premieru Hruščovu pravijo, da je eden izmed tistih ljudi, ki zna še tako suhoparne stvari zanimivo povedati. Pred kratkim je dejal tole: »Marsikdo bi znal lepo umreti, toda pod težkimi pogoji lepo živeti, e. za to je pa kljub vsemu potrebno nekoliko več sposobnosti.« Od leta 1949 do 1962 se je vselilo v ZDA 43.523 znanstvenikov naravoslovnih ved in inženirjev. Pretežna večina teh visokokvalifici-ra.nih strokovnjakov je iz Kanade, Nemčije in Velike SKRB ZA DOLŽNIKE Zaradi snežnih žametov so bili prebivalci italijanske planinske vasice Caste-lucce di Norccia več tednov odrezani od ostalega sveta, Lepega dne pa se je pojavil nad vasico helikopter. Ljudje so stekli iz svojih hiš in začeli radostno mahati. Bili so vsi iz sebe, da so jim naposled le poslali pomoč. Pilot jim je ljubeznivo mahal, se smehljal in jim vrgel velik paket. Ko so ljudje odprli paket, so v njem našli formularje za — prijavo davkov. Britanije, Od 40 ameriških Nobelovih nagrajencev za kemijo in fiziko jc bilo 15 strokovnjakov rojenih v inozemstvu. VARČNOST JE... »Varčnost je škotski greh, nemška vrlina, francoska navada in nerazumljiva fraza za razsipneže v vseh deželah.« je dejal angleški publicist I-Iarold Nicolsson. ALERGIČNA NA SVOJO MATER Nenavaden primer aler-gsie so opazili v majhnem ameriškem mestecu Moline v državi Illinois. Desetletno dekletce C. Gibs je občutljivo na vsak dotik lastne matere. Brž ko se je mati dotakne, ce ji pojavijo na koži mehurčki, ki izginejo, ko se mati spet oddalji. Postojnska Zveza ribiških družin Ima v Ilirski Bistrici novo ribogojnico z zmogljivostjo nad milijon iker. Ribogojnica uspešno vzgaja ikre. in mladice znane soške postrvi in jc pravzaprav edina te vrste pri nas. Izgradnja ribogojnice jc stala 15 milijonov dinarjev. Velike zasluge za vzrejo soške postrvi v tej ribogojnici ima zlasti Rudi Zlosel, ki se že več let ukvarja s tem delom v Ilirski Bistrici. Gornja slika kaže bazene za matične ribe 7 ribogojnico v ozadju ki je gnal nemške armade od Stalingrada do Berlina. Kljub zvezi Bonn—Pariz so Nemci naročili 105-milime-trske topove za ta tank v Veliki Britaniji. Posebnost tega vozila je dcsetcilindr-ski motor, ki ga lahko poganja skoraj vse, kar gori — od olja za solato do letalskega bencina. En tank bo stal okoli 200 milijonov dinarjev. OLAJŠAVA ZA TURISTE Na vratih ene izmed kavarn v Parizu se je pred kratkim pojavil tale napis: »Pri nas govorimo takšno francoščino, kakršne- ste se učili v -srednji šoli.« Ce bi hoteli napraviti mi medvedjo uslugo našemu šolstvu. bi tudi lahko zapisali nekaj podobnega,, recimo: »Tukaj govorimo takšno angleščino, kakršne smo se učili v srednji šoli.« TEŽAVNO PORTRETIRANJE Soproga francoskega predsednika De Gaulla je poklonila svojemu možu njegov portret, ki ga'je bil napravil znani slikar Maca-vaulle. Slikal ga je več kot leto dni. Ker je general odločno odbijal, da bi se dal portretirati, je njegova žena .večkrat skrivaj pritihotapila slikarja v Elizejsko palačo, da bi lahko neopazno delal potrebne skice. DOLGO PRIČAKOVANJE Plesalka Gabby Noble se je nripeljala pred sodišče v San Franciscu s taksijem. Taksistu je naročila, naj .10 počaka pred sodno palačo. Šofer je čakal in čakal, naposled pa je izgubil potrpljenje in šel iskat svojo stranko. Si lahko mislite, kako debelo je pogledal, ko so mu povedali, da so ljubeznivo pevko obsodili na mesec dni zapora in jo takoj vtaknili za zapahe. Telefonska družba v New "Yorku se pripravlja na veliko slovesnost: svoj sedež bo preselila v nebotičnik, ki ima 40 nadstropij. Stav- ba stoji na lepem prostoru, da bo vzdrževanje stavbo Z nje je lep razgled na brez oken kljub veliki po- morje. vendar nc bo nad rabi električnega toka za tem razgledom nihče uži- razsvetljevanje veliko ce-val. Arhitekti so izračunali, neiše> kakor če bi vgradili okna, balkone itd. Prihranek bo šel na račun ogrevanja, aklimatizacije, čiščenja prostorov in pomivanja oken. Da pa bi uslužbenci v stavbi vedeli, kakšno je zunaj vreme, bodo v vsako sobo vgradili sistem treh luči. Bela luč bo znak za lepo vreme, rdeča za dež, zelena pa za oblačno. Na prvi pogled bi človek mislil, da gornja slika kaže navadno pustno maškaro. vendar pa nI tako. To je le ena maska v verigi številnih spcciflčnili pustnih figur brkinskega področja, omejena skoraj Izključno na Podgrad in okolico. To so tako Imenovani škoromatl — klateži, potepuhi. Eden med njimi je tako imenovani klesčar ali »ltllščar«, ki ga vidite na sliki. S kleščami lovi (starejša) dekleta in jih maže s sajami. Med maskami so še mladoporočenl par. agent, ki nabira Izseljcnce za Ameriko, fotograf, zdravnik, pijanski klatež in drugI. Na tako imenovano «podbeško« nedeljo (pred časom dva tedna pred pustno, zdaj pa pustna) se vsa procesija spravi z vedri in košarami na »romanje« v bllžnio naselje Podbežc, k.ter jim vaščanl postrežejo s klobasami, krofi In jajci. Običaj Je star ln sc podeduje z rahlimi menjavami žc skozi nekaj rodov Lev Sejnin: 2 i Strogo zaupno VOHUNSKA ZGODBA IZ H. SVETOVNE VOJNE Tiho se je spustila s peči ln se odtihotapila k mami, ki je delala v kuhinji. Ženska jc takoj javila komandirju oddelka, ki je čuval most. Obkolili so hišo in polovili »komisijo«. V njihovih kovčkih so našli eksploziv, s katerim so nameravali razstreliti most. Kraschkc si je od jeze in obupa pulil lase. Poveljstvo, ki mu je moral o tem javiti, si jc dalo duška z zelo ljubeznivim pismom: »Spoštovani Herr Kraschke! Radi bi vam pojasnili, da nikakor ne sodi v pristojnost naše službe, da bi oskrbovali NKVD z eksplozivom. Nerazumljivo nam je, kako morejo ljudje z vašimi izkušnjami in sposobnostmi zabresti v tako nerodne in tako bedaste situacije...« In tako jc videl Kraschke v prihodu Pctronesca izraz skrajnega nezaupanja, gospodu Pctroncscu pa sc ni zdelo vredno, da bi ga prepričal o nasprotnem, Po zajtrku je povabil Kraschke gosta na ogled svojega cesarstva. Herr Štefan je pokazal svojo proizvodnjo in z dostojanstveno resnim obrazom poslušal komplimente. Ko jc gost videl v oddelku za zasliševanje debele korobače, okovane s svincem, gumijaste palice in kolekcijo ščipalk, klešč in podobnih instrumentov, si ni mogel kaj, da se ne bi pomembno nasmehnil. »Vidim, da ste še vedno zvesti svojemu okusu,« jc dejal, »kakor poprej, vam bržkone tudi danes nudi tole precejšnje zadoščenje.« »Bodite prepričani, da prinašajo tc stvari mimo zabave tudi sila otipljive koristi,« se jc nasmehnil Kraschke, »Če vas je volja, se lahko danes zvečer o tem tudi osebno prepričate. Včeraj so mi pripeljali deklico, partizanko. Doslej je molčala, danes pa...« »Najlepša hvala 7,a tolikšno pozornost, vendar to ne sodi v področje mojega dela. Sicer pa tudi ne bi prenesel ženskega joka,« je. odvrnil Petroncscu. »Čimprej bi si rad priskrbel dokumente.« Odšla sta. v delavnico, kier so izdelovali dokumente..Petronescu j« «krbno ogledoval odtfske pečatov raznih sovjetskih ustanov, razna potrdila, osebne izkaznice, vojaške karte, formularje itd. Vse je bilo izdelano precizno in je bilo videti odlično. »Za koga pa se nameravate predstavljati na oni strani?« ga je vprašal Kraschke kratko ln suho. »Zdi se mi, da bi bilo najbolje, ko bi sc predstavili za kakšno oblastno delegacijo, ki prinaša na fronto darila,« je dejal Petroncscu. »Prvič je sedaj to na oni strani v modu Drugič, to nam bo zagotovilo topel sprejem. Tretjič: to bo opravičevalo našo radovednost. Sedaj jc naša služba povsem drugačna, kakor je bila svoje dni. Na žalost so minili časi, ko nam je peljala vodo na mlin lepa ženska, ministrova ali generalova ljubica. Takšne metode so v Sovjetski zvezi popolnoma izključene. Bodite prepričani, da bi dobila v Sovjetski Rusiji dolg nos tudi Mata Hari. Ze po dveh mesecih bi jo začopatili, Tukaj je potrebno prefinieno delo. Zdi se mi, da je treba v Sovjetski zvezi zasnovati igro na občutju patriotizma in ljubezni do armade.« »Delegacija je odličen izum,« je odgovoril Kraschkc, »toda v takšnih primerih obvestijo fronto iz Moskve.« »Tudi to sem predvidel,« mu jc odvrnil Petronescu. »Za to se bodo pobrigali naši ljudje v Moskvi. Za vsak primer se bom z do-kumenti oskrbel pri vas. Sedaj bo treba izbrati primerne ljudi- Jaz mislim takole: delegacija naj bi štela Sest ljudi, med njimi naj bi bili dve komsomolki, en postarni prolctarec, predstavnik oblastnega komiteja partije, to bom jaz, potem še kakšen predstavnik inteligence ... Oni imajo to radi.« »Imam nekaj dezerterjev, na katere, se lahko povsem zanesem,« jc dejal gospod Kracshkc, »tolikanj bolj, ker so za seboj podrli že vse mostove.« »Imenitno!« ,ie dejal domnule Petronescu. »Pripraviti bo treba darila. Cigarete, čokolado, vino, morda tudi kakšen parfum. Vse to mora biti solidno. Do večera je odbral ljudi: dve dekleti, postarnega človeka ln dva možakarja neugotovljive starosti, Petronescu se jc podrobno pogovoril 7. vsakim posebej. Starejše dekle. Vera ji je bilo ime, je delala do vojne v nekem modnem ateljeju, ko pa so prišli Nemci, se jc spajdašila z nemškim oficirjem in tako so .io pridobili za obveščevalno službo. Druga je bila Ton.ia In ji je bilo šele sedemnajst let. Bila je hči bclogardističnega emigranta. Rodila se je v Nemčiji in tam tudi odrasla, vendar jc dobro govorila rusko. »Stari prole-tarec« je bil star in zakrknjen a-gent nemške vohunske službe. Do vojne je delal v tovarni vojaškega materiala kot uradnik. Možakarja neugotovljive starosti sta bila dezerterja. Se istega dne je prišel Petronescu z individualno pripravo članov delegacije. Dekleti naj bi predstavljali komsomolke. Učiti sta se morali, kako naj se na fronti obnašata, kako naj pozdravljata borce, kako naj izročata poklone, kako naj odgovarjata na vsa mogoča vprašanja. »Stari prolctarec«. ki naj bi predstavljal starega mojstra tovarne vojnega materiala, jc dobil navodila glede različnih tehničnih in proizvodnih izrazov in glede tega, kako naj se razgovarja z borci. Dezerterja naj bi predstavljala inteligenco iz oblastnega centra. Eden od njiju se je pripravljal za vlogo agronoma iz oblastnega sovjeta, drugi pa za vlogo profesorja geografije na učiteljišču. Petrenoscu je vzel nase vlogo sekretarja oblastnega komiteja partije in se jel do podrobnosti seznanjati z gradivom o delu partijskega aparata (po Krasehkejevi dokumentaciji). Izbral si je priimek Petrov. Pred ogledalom je vežbal pozdravne govore in branje eferatov. Stiskal je pesti, trkal s členki po mizi in po citatih i* Stalina zaploskal. Tako je mineval čas. Vsak dan so imeli člani »delegacije« se? stanck, ki jc Irajal nekaj ur. Na njem so podrobno pretresali obnašanje vsakogar v najrazličnejših situacijah. Priprave so se bližale koncu. Petronescu ln Krasche sta jela izbirati kraj, kjer bi se bilo najbolj varno spustiti iz letala. Najprimernejši kraj sc jima je zdela okolica neobljudcneea železniškega križišča v nekem okraju N-ske oblasti. V Berlin so javili o odločitvi in že naslednjega dne so dobili soglasje. Okrog dveh ponoči so »delegacijo« prepeljali na bližnje letališče. Vkrcali so jo na prevozno letalo. »Junkers« je s truščem zabrnel in se odlepil od zemlje. Če* štirideset minut so se jeli približevati odrejenemu mestu. Pod njimi je ždela spokojna ruska ravnina z majhnim gozdičkom, vijugasto rcčico in z ravno črto železniškega nasipa. Piiol je s pestjo udaril po potniški kabini. Pctroncscu je 7. nočnim daljnogledom opazoval pokrajino pod seboj. Nikjer ni bilo videti niti eneg3 plamenčka nit! enega samega predmeta, ki bi se gibal, ničesar, kar bi utegnilo zbujati vznemirjenost. Treba bo torej odskočiti...