44
aj i rr*i j
(5^/tcf Naročnin-
znaša letno n, polit — za inozemstvo let
Posamezna itev.
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28
Štev. rač. poštne hran. 12.949
Izhaja vsako nedeljo
i. a
,tf y m
MURSKA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglpsom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCaJo
L LETO
Murska Sobota, 20. marca 1932.
ŠTEV. 3
Preferenčne carine
Gda je začela gospodarska kriza trkati na vrata Evrope, gda je število brezposelnih naraslo na milijone, gda so cene kmečkim pridelkom začele obupno pasti, so državniki i znanstveniki po-skflsili i se trudili to bolezen ozdraviti. Iskali so vzroke bolezni i končno enodflšno ugotovili, da gospodarskega propadanja tečas nede konec, dokeč se ne odstranijo ali pa vsaj znatno ne znižajo previsike carine posameznih držav.
Pred letom dni je šo po celi Evropi glas: Zdrfižitev vseh evropskih držav (Panevropa) nas bode rešila. Toda Evropa ešče ni bila primerna za to veliko misel, štero je najbole živo i navdušeno zastopal francoski državnik Aristid Briand. Evropa te rešitve ni štela, ar države ešče niso bile zrele za to. Aristid Briand, te apostol mirO i glasnik zdrttžene Evrope je vmro. Z njim je legla v grob tudi Panevropa. Pokopali smo jo za dolgo dobo let.
Toda gospodarska kriza traja dale. Brezposelnost je vsikdar vekša, beda raste in siromaštvo se čim dale bole širi.
Palik smo začtili rešilni glas. Zdaj iz Francije. Francoski mi-nisterski predsednik Tardieu se je obrno pred dvema tednoma na države, ležeče ob Donavi, to so: Avstrija, Čehoslovaška, Jugoslavija, Ogerska in Rumunija, da naj med seboj odpravijo ali pa vsaj znatno znižajo carine. Ce bi se med temi državami to doseglo, bi mi v Avstrijo ali Čeho-slovaško ali Ogersko izvažali naše poljske pridelke ali našo živino brez carine ali pa po jako nizki carini. Avstrija ali Čehoslovaška aH Ogerska bi nam dale svoje industrijske izdelke ttidi brez carine ali pa po preveč nizkih carinah. Ar bi druge države ne dobile tako znižanih carin, nego bi plačevale višje, pravimo v tem slučaju, da bi imele Avstrija, Čehoslovaška, Jugoslavija, Ogerska i Rumunija med seboj prednostne (preferenčne) carine.
Kakše posledice bi imela upeljava preferenčnih carin? Mi bi mogli našo živino, žito ali drflge pridelke drakše prodati kak sedaj, ar nebi trbelo plačati vi-
sike carinske pristojbine Kljub višji ceni bi pa v Češki ali v Avstriji meso, mela, vino i drflga hrana bile cenejše i bi jih tudi siromašni sloji kilpuvali. Zato bi se porabilo mnogo več živil, kak dnes. Ar bi tudi naš kmet drakše prodaval, bi meo več denarja i bi mogel kiipiti več oblek, obtitev i drtigih potrebščin. Zato bi fabrike več prodale. Imele bi več dela, delavec več zaslužka i bi spet lejko več trošil za hrano. To bi bilo v korist kmeta.
Vnogi mislijo, da bi se gospodarstvo dalo tak ozdraviti. Zato so vnogi z veseljem pozdravili — tudi naša država — ta predlog ministerskega predsednika Tardieu-ja.
Toda proti tomi predlogi so se oglasile poljedelske organizacije v industrijskih državah. One pravijo: „Če bode carina na poljedelske izdelke odpravljen?, bodo cene padle i mnogo menje zaslužimo". Ne pomislijo pa, da morejo zdaj podpirati brezposelne i plačati zato velko dačo. Če de delo v fabrikah, ne de več trbelo te podpore plačuvati.
Te agrarne organizacije v industrijskih državah se močno protivijo znižanju carin. Zato ni mnogo viipanje, da bi se ta lepa
misel o preferenčnih carinah, kak jo predlaga Tradieu, hitro uresničila.
Nasprotno so industrijske države šle dnes tak daleč, da niti ne dovoljujejo, da bi agrarne države proti visikim carinam uvažale živino, kelko bi štele. Dovolijo le uvoz gotovega števila živine, več pa niti zastonj*ne smemo poslati. Tak otežkočen je izvoz naših agrarnih produktov.
Če se ne doseže sporazum med državami, de morala pač vsaka država sama rešiti krizo, po svoji moči. Tudi mo mi mogli praviti industrijskim državam: „Če ne ptistite v Vašo državo naših poljskih pridelkov, tiidi mi ne piistimo Vaše industrije." Gledati moramo, da s pridnostjo kak več sami izdelamo. Potem bo kmet vnogo svojih pridelkov doma prodajao i kupovao domače industrijske izdelke. Druge industrijske izdelke pa mo uvažali iz onih držav, štere do od nas jemale poljedelske pridelke.
Tako bomo industrijske države prisilili, da sklenejo carinski sporazum s poljedelskimi državami. S tem bo storjen prvi korak, da omilimo to nesrečno krizo.
Predsedniške volitve v Nemčiji
Nemčija je republika, šteroj na-čeluje predsednik. Volijo ga vsakih sedem let znova. V nedeljo, dne 13. marca 1932. so se vršile po celi Nemčiji volitve novega predsednika. Udeležba je bila jako velika. Na niš-ternih voliščih je volilo do 96% vo-lilcev. Glasov so dobili: Dozdajšnji predsednik Hindenburg 18,661.736, narodni socijalist Hitler 11,338 571, komunist Thžilman 4,982.079, nacijo-
nalec Dlisterberg 2,557.876, Winter 111.470.
Izvoljen je že pri prvih volitvah oni kandidat, šteri dobi več glasov, kak vsi drflgi kandidati vkup. Hindenbur-gu je falilo 168.000 glasov do izvolitve.
Radi tega do se vršile ponovne volitve za štiri tedne. Pri teh drugih volitvah de izvoljen oni kandidat, šteri de meo največ glasov. Imeti mora samo relativno večino.
Krall šibic mrtev
Ustanovitelj švedskega trusta za izdelanje šibic Ivar Kreuger se je 12. marca 1932. strelo v Parizi i je bio včasi mrtev. Vzrok samomora je finančna kriza, v štero so zašla njegova podjetja. Kreuger je 1. 1928. posodo tiidi naši državi 22 milijonov do-
larov i je za to dobo izključno pravico izdelavanja šibic v naši državi. Enake pravice je tudi dosegno v vnb-gih drugih državah, šterim je priskr-bo velka posojila. Svoje fabrike je meo po celem svetu i so izdelavale 80% vseh šibic sveta.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. V parlamentu je bila žalna manifestacija po umrlem Aristidu Briandu, ki je bil eden največjih francoskih državnikov. Povdar-jale so se njegove zasluge med vojno in po vojni, da se ohrani mir v Evropi. — Nato se je nadaljevala proračunska debata. Minister za kmetij-
stvo je izjavil, da bo treba iskati novih potov, da se pomaga hudo prizadetemu kmetijskemu prebivalstvu. — Trgovinski minister dr. Kramer je razložil težko stanje, v katerem se nahaja naša država vsled gospodarske krize. Svoboda trgovine je ovirana. Naš izvoz je v stalnem nazadovanju.
Tudi mi bomo primorani, ravnati se po drugih državah in bomo morali omejiti uvoz blaga iz vseh onih držav v katere ne moremo tudi mi izvažati. Če pogledamo kdo kupuje od nas, vidimo da gre četrti del našega blaga v Italijo, nasprotno, mi pa kupujemo več kot polovico blaga v Nemčiji, Čehoslovaški in Avstriji, v Italiji pa samo deseti del. Naša zunanja trgovina bo morala poiskati nova pota. Predvsem pridejo v poštev dežele ob Sredozemskem morju. Če pogledamo, kaj izvažamo vidimo, da znašajo poljedelski predmeti samo polovico izvoza, drugo polovico pa sirovine in napol izdelani proizvodi. Zato moramo delati s pametjo in podpreti delo v industrijskih in obrtnih podjetjih. Važen je novi obrtni zakon, s katerim se ukine 130 starih zakonov in pravilnikov. Treba bo pa izdelati 90 novih pravilnikov. Domači obrtniki bodo imeli v bodoče prvenstvo v vseh javnih dobavah. Ker nas denarna kriza hudo tare, pripravlja vlada zakon o kontroli bank, kakor ga imajo že na Češkem in zakon o kontroli kartelov, ki podražujejo važne življenske potrebščine. — Minister za socijalno politiko Pucelj je govoril o važnosti bolniškega zavarovanja delavcev. Zavarovanih je 600.000 delavcev, od teh je 20.000 bolnikov, 400.000 pa se je nudila zdravstvena pomoč. Nezaposlenih je pri nas 80 000 delavcev. Ljudje se le s težavo izseljujejo v inozemstvo, mnogi stari izseljenci se celo zopet vračajo v domovino. Vsaj v Sloveniji se mora izvesti zavarovanje za starost in onemoglost. Minister je napovedal zakon, s katerim se bo uredil položaj poljedelskih delavcev in kmečkih dninarjev. — Minister za telesno vzgojo je povdarjal važnost Sokola, povdarjal je pa tudi važnost športa, ki ga je treba podpirati. — Kot zadnji je govoril finančni minister o težavah pri izterjavanju davkov in je napovedal nov zakon o drž. računovodstvu in zakon o samoupravnih financah. — Po sprejemu finančnega zakona, v katerem so bili povišani izdatki za ljubljansko univerzo za 600 000 Din, je bil proračun v celoti sprejet in poslan senatu, da ga obravnava. Finančni odbor senata se je takoj sestal in je sprejel proračun brez sprememb. — Minister dr. Kramer je predložil zakon o ukinitvi žitnega režima. Promet z žitom bo v mejah kraljevine svoboden, izvoz in uvoz pa se bo vršil po privilegirani družbi. Žito se bo plačevalo 50% v gotovini, 50% pa z izkaznicami, ki bodo lahko služile kot plačilo za državne davke. Mlini bodo morali plačevali pavšalno takso, kmeSki mlini budo pa oproščeni. Parlament je izvolil odbor, ki mora pregledati ta zakon v 6 dneh. V tem odboru je A tudi narodni poslanec g. Benko Josip. ? - Finančni odbor je razpravljal o trošarinskem zakonu, ki bo prinesel y. olajšanje tudi tisočem slovenskim vinogradnikom. — O Veliki noči se bodo zbrali v Beogradu zastopniki Madjar-ske in Rumunije, da se bodo razgo-
varjali z zastopniki naše države glede prodaje žita, da se dosežejo čim višje cene. — V Ženevi in Parizu se nadaljujejo važni razgovori o gospodarski uniji podunavskih držav. Francoski ministerski predsednik Tradieu je imel razgovore z zastopniki Avstnje in Madjarske in zastopniki Male an-tante, to je z čehosiovaško, Jugoslavijo in Rumunijo. Razgovarjal se je tudi z zunanjima ministroma Italije in Anglije, Nemčijo pa je obvestil o svojem načrtu O predlogu pišemo tudi na uvodnem mestu. Velikega pomena za nas postane lahko italijansko-francoski sporazum, ki bo bržkone v kratkem sklenjen. Povoljna rešitev gospodarske krize v podunavskih državah bi ugodno vplivala na rešitev političnih in gospodarskih tež-koč v ostali Evropi. Gre predvsem za vprašanje medzavezniških dolgov in reparacij, za razorožitev in končno za ustvaritev Evropske Carinske Unije, za katero se je tako toplo zavzemal pokojni Aristid Briand.
Madžarska. Policiji se je nanovo posrečilo, da je izsledila sedež tajne komunistične organizacije. Aretiranih je bilo vnogo agitatorjev, med njimi tudi znani novinar Aladar To-maš. — Načrt francoskega državnika Tardieua je vzbfldo na Madžarskem velko pozornost. Vupanje majo, da bodo dobile vse udeležene države francosko posojilo, s šterim bi se tfldi Madžarska lejko opomogla. — V poljedelskem rninisterstvi je bila anketa, štera je priporočila kmetom, da naj zmanjšajo svoj pridelek pšenice i da se površina teh polj skrči za 200 000 hektarov i bi na te način bio pridelek pšenice manjši za IV2 do 2 miljona stotov. — Vlada je dovolila, da se 1000 vagonov koruze uvozi. -Med Madžarsko i Čehosiovaško so se začela trgovska pogajanja. — Ar so brezpcstlni delavci po večini člani socialne demokracije, jim vlada nešče več izplačati denarnih podpor. Odsegamao dobijo le obed v javnih kflhinjah, V Budimpešti je okrog 200000 brezposelnih; brezplačnih obedov pa se oddaje dnevno samo 50 000.
Avstrija. Ar ništerni kmetje niso šteli plačati porcijo, štera je jako visika, so jih vnogo zaprli. Radi tega so se kmetje zbrali i so naoadnoli sodišče v Vojšpergu, da bi oslobcdili zaprte kmete. Razbili so vrata i težko ranili stražnike. Samo četi orožnikov se je posrečilo, da so kmete razgnali. — Finančni minister je dovclo. da se sme iz Jugoslavije uvoziti 1000 vagonov pšenice v Avstrijo. Za nadaljnih 4000 vagonov, kak je bilo sklenjeno i dogovorjeno pa se bo izdalo dovoljenje v poznejših mesecih. Med Jugoslavijo i Avstrijo se je sklenila trgovinska pogodba, štera de v veljavi do konca julija t. 1. Važne so spremembe glede našega uvoza v Avstrijo.
Bolgarija. Država niica bujno-ga posojila, pa nihče nešče dati, do-keč se notranje razmere ne spremenijo. Državni proračun ešče tudi ni v parlamenti gotov. Ar misli odstopiti Daskalov, predsednik parlamentarnega kluba i najmočnejše stranke, se pričakuje, da nastopi vladna kriza.
Grčija. Grško ministerstvo za narodno gospodarstvo je dovolilo uvoz 1500 ton jugoslovenskega ba-natskega žita v zamenjavo za 20.000 zavojev prediva iz grških fabrik v Makedoniji.
Kitajska. Kitajci so umaknili svoje čete na nove utrjene postojanke - ladi toga, ar jim je na prejšnjih pretila nevarnost, da jih Japonci obkrožijo. Japonska neprestano dovaža nove čete i so ponovna zahtevali od . Kitajcov, da se ešče dale umaknejo, ar so pa to odbili, pripravljajo Japonci na zasedbo Nankinga. Japonska
» /
ietala so zmetala, na mesto Sučav 30 bomb, pri tem'Je bilo ubitih 15 oseo. V'to(ji pa se js izvršo nepričakovan preokret. Pod pritiskom Drflštva narodov, kak tfldi radi notranjih neugodnih razmer}.« Japonci predlagali ustavitev sovražnosti, kar so Kitajci tfidi sprejeli. Japonske čete se umaknejo vseglih samo te, gda do pogajanja uspešno zakljflčena. Ar se je položaj nikelko pobogšo, so ništerne arnerikanske ladje odplule od Šang-haja domov. Pri pogajanjih pa je prišlo do resnega nesoglasja med zastopniki Anglije, Amerike i Japonske, ki zahteva za sebe tfldi angleške i ameriške koncesije. Vsekakor pa položaj na Kitajskem ešče ni razčiščen i kljub vsem pogajanjem se vršijo ešče vsigdar večje ali manjše bitke i se zaistino ne ve ali je vojna ali je mir. — Pred Šanghajem je od 19 000 japonskih vojakov padlo 400, a 2050 je bilo ranjenih.
Murska Sobota
Smrt. V soboškoj bolnici je nepričakovano preminula absolventka učiteljišča Titan Anica iz Kroga. N. v m. p.
—	Igra. Dram. odsek je uprizoro v Sok. domi igro „On in njegova sestra." Pri obeh predstavah je bila dvorana puna. Vsa čast režiserju i igralcem, ki so odlično podali svoje vloge, kakor tudi orkestru, ki je pri-pomogo do tak lepoga uspeha. Da se je igra omogočila pa ide zasluga predvsem br. Gabrijeičiču, ki je v zadnjem trenutku vskočo i ženjao za svojo igro ne samo priznanje, nego tudi občfldovanje. Kak čujemo bodo uprizoritev po viizmi ponovili, radi splošne želje občinstva.
—	Smrt. V petek je vmrla v Lju-tomeri ga. Alojzija Velnarjeva, mati šolskega nadzornika v M. Soboti i znanega javnega delavca. Pokojna je dosegla 76 let i je podlegla srčni kapi. Preostalim naše iskreno sožaljel
—	Jubilej. Evang. senior g. Kovač Štefan piaznuje 18 t. m. 40 letnico svojega delovanja v Murski Soboti. Prilublencmi jubilantu iskreno čestitamo !
—	Pregled motornih vozil. Komisijski pregled vseh motornih vozil, se vrši dne 24. marca 1932. ob 8 uri pred hotelom „Krona." K pregledi je prinesti spričevalo o preiskušnji, vozno dopustitev i potrdilo o plačanih davkov. Avtotaksi morajo prinesti eš če potrdila o lanskem polletnom pregledu i obrtne liste. Isti dan se vrši tfldi registracija vseh motornih vozil za leto 1932.
Za mrty<t.p(Pglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnik v Puconcih Janoš Kodila, delavec v Gomilici Alojz Senekovič i mlinar v Bakovcih Anton Možir. Vsi so odšli začetkom bojne na bojišče, pa se niso vrnili.
—	Nezgoda avtobusa. Pri zadnjih snežnih zametih, se je poštnemu avtobusu, šteri vozi na progi Roga-ševci—Murska Sobota, pripetila v bližini Rankovec menša nesreča. Radi velkih žametov šofer ni mogo razločiti gde je cesta i gde je polje i je po nesreči zapelao na rob ceste, Šteri se je zrfišo. Avto je zdrkno v obcestni jarek i se je prevrgo. Izmed ednajstih potnikov ni bio nihče ranjen. Na avtobusu so se na eni strani polomile vse šipe. Kak so ga potegnili na cesto, je ž precejšnjo za-mfldo nadaljevao pot v Mursko Soboto.
—	Nesreča. G. Titan Karoliha, fe-rta gostilničarja v Moravcih, Je tak nesrečno spadnola iz lestve, da je dobila na glavi prav težke poškodbe i je bila zdravniška pomoč potrebna.
— Zaistlno
kiro «e* vmro v nec Štefan iz 1 let. Pred dnev i dete.
Dolnja Lendava
—	Benica. Minuli teden je bil pri tukajšnjem kolonistu Klincu ogenj, ki je uničil hišo, gospodarsko poslopje, pet glav goveje živme, svinje in kure. Goreti je začelo ob eni uri ponoči, ko so vsi ljudje najbolje spali. Domači niso prej opazili, da jim je v ognju vsa hiša, dokler niso goreče deske s stropa padale na speče v posteljah. Ko je začelo goreti že tudi v sobi, so v zadnjem trenutku poskakali skozi okna, da so si rešili življenje. Hiše, živino in drugih stvari pa več ni bilo mogoče rešiti in je vse pogorelo. Pri Klinčevih je že dvakrat zgorela oslica slame minulo jesen. Kako so požari nastali, se še ni moglo dognati.
Ogenj sredi Lendave. Tudi v Lendavi smo imeli pred dnevi ogenj. Zgorela je parma in uta čevljara Stanka v Spodnji ulici. V parmi je bilo več voz slame in sena, ki je vse zgorelo. Slama in tudi leseni deli poslopja so goreli z velikanskim plamenom, da je bila vsa Lendava razsvetljena. H gašenju so prišli vsi Lendav-čanje, vendar se pa gorečega poslopja ni dalo rešiti. Posrečilo se je pa ob varovati sosedne hiše. Veliko čudo je, da se niso užgale tudi druga poslopja, ki so tesno stisnjena; pogorela bi lahko cela ulica. Kako je ogenj nastal, se še ne ve.
—	Igra »Trije vaški svetniki,« ki so jo igrali člani Sokolskega društva v Lendavi, je občinstvu silno ugajala. K predstavi se je zbralo veliko len-f«?vskega občinstva, ki so se pri tej zabavni veseloigri do dobra nasmejali. Igralci so se obnesli zelo dobro in so želi za svojo igro navdušeno priznanje. Pravijo, da tako uspela igra že dolgo ni bila na našem sokolskem odru
—	Občni zbor društva »Kolo jugoslovenskih sestfitJr D. Lendavi". Naše kolašice so imele preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor, na katerem je bila izvoljena nova društvena uprava. To društvo je v minulem poslovnem letu uspešno delovalo in izpolnjevalo svoje človekoljubne namene. Za Miklavža so kolašice obdarile in oblekle okrog 30 siromašnih šolskih otrok in storile več drugih koristnih de), za siromake. V novo upravo so izvoljene nas'erinje gospe: predsednica Sokova, podpredsednica Zavašnikova, tajnica Horvat-ova, blagajničarka Zgurova in gospodarica Pikuševa. Želimo našim kola-šicam pri njihovem delu za pomoč revežem, mnogo uspehov.
—	Izraeiitsko žensko društvo v Lendavi je priredilo za „PurimM zabavni večer, na katerem je nastopila izr. mladina z bogatim sporedom. Na programu sta bile dve burki enode-jenki, baletni ples sedem letne deklice in jazz band. Najbolj je ugajal jazz domačih muzikantov. Na prireditev je prišlo mnogo občinstva, celo iz Ča-kovca.
Agrarna reforma
Letos 25. februarja poteče 13 let, kak je v naši novo ustanovljeni državi bila izdana prva naredba celokupne vlade o agrarni reformi i dva dni na to 27. februarja 1919. objavljena v Slflžbenem listi. Toj naredbi sledile so zaporedoma drflge, štere so urejevale postopek i izvajanja agrarne reforme, dokeč niso bile zakljflčene v zakoni
0	likvidaciji agrarne reforme na veie-posestvih dne 19 junija 1931.
Agrarna reforma, štera pomeni preureditev zemljiških razmer do prebivalstva, ni nov pojav denešnjega časa, nego ima svoje začetke daleč nazaj v zgodovini človeštva. Pojavljala se je z večjimi ali manjšimi presledki skoraj skczi vsako stoletje. Prve zanesljive vire o izvajanji agrarne reforme imamo pri izraelskem ljudstvi. Mojzes je bio pri Židih največji agrarni reformator i njegovim naukom je uspelo, da je židovsko ljfldstvo smatralo edino Boga — Jehova za neomejenega gospodarja i lastnika zemlje. Zemlja pa je bila le skflpna dedščina celega naroda, ki je imeo ssmo pravico do uživanja plodov. Po tem načeli se je pri Židih zemlja razdelila na razna plemena mirnim potem
1	po zaslugi pojačanega kmečkega stanu se je židovski narod vzdržal na vrhuncu svoje moči, dokler ga ni razkrojila pokvarjena grška kultura.
Ni pa bio mirni razvoj agrarnih reform pri starih Grkih i Rimljanih. Tfi si je obubožano kmečko ljudstvo moralo, potem kak so ga bogataši radi zaduženosti celo zasužnjili, večinoma pridobiti zemljo nazaj samo z orožjem v roki, v uporih i revolucijah. Take kmečke punte ali revolucije, za dosego slobodnega razpolaganja z zemljo, pozna celi srednji vek. V novejšem času je koncem 18. stoletja francoska revolucija razdelila in oslo-bodila zemljo. Misli francoske revolucije so polagomo preukrenile celi drflžabni red v Evropi i sledila je s tem tudi osloboditev kmeta — tlačana od grofovskega podložnšštva i v večjem ali manjšem obsegi tfldi preureditev odnošajev kmečkega stana do njegove grude. Primer najradikalnejše izvedbe agrarne reforme je pokazala ruska revokacšfa na preke4ti—i«—4«4a— 1917 na 1918, štera je razveljavila sploh zasebno lastnino in proglasila zemljo za skflpno last naroda, brez vsake odškodnine dosedanjim lastnikom.
Miseo preureditve zemljiških razmer v naši državi od početka pa do izdaje zakona o likvidaciji agrarne re-. forme ide za tem, da se iz dosedanjih veleposestev ustanovijo srednje male kmetije i da preide zemlja veleposestnika v lastnino kmečkih družin, proti zuerni odškodnini. Način, kako se je to štelo i se šče doseči, je v bistvu gotovo dober, izvajanje samo pa zasluži poino grajo. Naredba i pozneje zakon o štiriletni začasni za-kupodaji veleposestniške zemlje na agrarne interesente, je proba, kak naj se ugotovi sposobnost agrarnih interesentov, da znajo istinsko zemijo obdelovati i samostojno gospodariti. Radi tega so dobili zemljo za 4 leta samo v zakup. Po poteku te dobe bi se naj po predhodnji reviziji začelo dajati zemljo v lastnino. Ta proba i poszkus se ni obneso i je dejansko dovedo do tega, da agrarni interesenti po preteku 13 let ešče niso lastniki zemlje, niti ne znajo za gotovo ali sploh postanejo. Niti veleposestnik ne dobi odškodnine. Posledice tega začasnega zakupa so se kmali pokazale. Mnogi so delali nedopflstne špekulacije z zemljov, dajali jo v pod-zakup drflgim proti visokim odškodninam, zemljo gnojili so malokateri, saj jim ni bilo zagotovljeno, da jo bodo po 4 letih obdržali. Kak pa je bila rodovitnost izčrpana, so jo pustili. Sledili so v zakupi drfigi, ki so delali ravno tako, kakor so videli prednike. Nastopila je negotovost v posesti i obdelovanji i v mnogih slučajih se je zemlja paiik vračala veleposestniki. Božne posledice tega začasnega zakupa pokazale so se zlasti pri revizijah, ki se od leta 1925. pa vse do danes


neprestano vršijo. Siromašna drtižina s 5 člani je dobila v letu 1920 v zakup 5 oralov zemlje i jo dobro obdelovala. Vsled lastne pridnosti i dobre prodaje pridelkov si je opomogla i postala dobro stoječa. V letu 1928 pride revizija, otroci so medtem dorasli i si osigurali že skromno eksistenco. Doma sta ostala ešče samo oče i mati. Kaj napravi revizija: ar sta samo dva člana družine, ki jim telko zemlje ne pripada, se družini 3 orale dobro obdelovane zemlje odvzame. I učinek je isto siromaštvo, kak je bilo prej.
Zato je ta proba začasne za~ kupodaje kvarna od vsega začetka. Zemlja ni trgovsko blago, štero lejko ide brez škode skozi stotine rok i ešče vsigdar služi svojemi nameni. Zemlja je za poljedelca talisman — Vrednost, štera či se ednok žgflbi — težko ali pa nikdar se ne dobi nazaj.
DOPISI
Krog. Dne 6. t. m. se je zaključil prvi letnik kmetsko nadaljevalne šole, ki ga je obiskovalo 34 učencev. Tečaj je vodil šolski upr. Horvat Bela, s predavanji pa sta mu še pripomogla Deškovič Milan šol. uprav, v Bakovcih in Antauer Evgen, šol. uprav, na Tišini. Kakšnega pomena so kmetsko nadaljevalne šole za naš narod in kako jih pravilno pojmuje, je bil dokaz nabito polna učilnica občinstva, kijepazno sledila izvajanju posameznih točk sporeda. Pod vodstvom šol. uprav. Horvat Bele so zapeli učenci prav debro nekoliko pesmi, posebno pa-je ugajala pesem „Oj Doberdob." Temelj je že postavljen in prepričani smo, da se bo razvil v Krogu prav dober pevski zbor. Vprizuritvi „Vedežeya!ka" in—»Kralj Herod" sta debro izpadli. Kmetski mladeniči so se pokazali na odru prav spretni in nekateri celo zelo dobri, da bi delali čast tudi na večjih odrih. Lepo uspelo slavnost so zaključili naši fantje z izvajanjem nekaterih narodnih pesmi na tambure. Želeti bi biio, da bi se tamburaški zbor- povečal ter se oprijel igranja po notah. Na prireditvi smo žalibog pogrešali publiko iz najbližje okolice, ki bi nudila našim vasem moralno podporo ter spodbujala našega kmeta k še večji delavnost na gospodarskem, kulturnem in socijalnem polju. Iz Murske Sobote se je udeležil prireditve samo srez. šol. nadzornik gosp. Jože Veinar.
Gerlšncs. Na našoj šoli je bio upokojen g. šolski upravitelj Župan čič Frane., Včasi po osvobojenju je prišeo na našo šolo, gde je mladino vzgajao v ljflbeztii do svojoga naroda i do svoje domovine. Mladina i starši so potom njega vzljubili njegovo delo in šolo. Za nas je napravo vno-go, vnego! Ko odhaja zdaj v zaslužen pokoj mu želimo, da naj ga uživa ešče mnogo let. Ostao bo v naših spominih. Najlepša oddolžite? za ves njegov trud pač bo, če bomo ostali zvesti njegovim navukom.
Puconci. V nedeljo proti večeri se je v Bokrače vračao viničar Drem! iz Murske Sobote proti domi. Prav čiidne voljs je prišao domov. Začno je govoriti da šče izvršiti samomor i kda je pograbo piikšo, da ga resan izvrši je priskočo sin Janez, ki mu je hoteo piikšo iztrgati iz rok. Začela se je med očetom i sinom borba za j orožje. Ko je oče obljGbo; da dene piikšo nazaj v kot, mu je sin prepusto (orožje. OČa se je na to podal z ptik-šov v sobo, vendar pa nikogar ni8 pusto za seboj. Tam je začeo toKft z pafcšov po tleh, da jo uniči. Pri tem se je zgodila strašna I nesreča. Strel v pflkši se je sprožil i
iz do zdaj nepojasnjenega vzroka razgn^o piikšo na kose. Cev se je upognila, konec pGkše je odleto kvišku ter se zapičo v leseni strop. Strel, kak drobci ptikše so pa zadeli Dremlna v levo podsoleno, mu pretrgalo vse žile i grozno razme-sarilo nogo. Ar so bile pretrgane glavne žile je nastopilo močno krvavljenje i po 15 minutah je revež v velikih bolečinah izkrvaveo. Zdravnik, ki je bio poklican iz Murske Sobote je lahko samo konstatirao nastop smrti.
Bogojina. Pred kratkim se je zaključil zimski kmetijski tečaj, ki je trajal od 21. januarja do 25. februarja t. 1. Število vpisanih je bilo 67, ki so prav redno obiskovali predavanja. Mnogi pa so tudi prišli poslušati, ki niso bili vpisani. Predavanj je bilo 42. Predavali so sledeči gospodje: ing. Mikuž, kmetijski referent Lipovec, ing. Sadar, šolski upravitelj v p. Ben-kovič, šolski nadzornik Belšak, višji pristav Zorn, Dr. Lipnjak, šolski upravitelj Brelih in šurnarski uradnik Mu-šič. Za tečaj je bilo od str;;ni kme tovalcev veliko zanimanje. Ob koncu tečaja je bil izvoljen pripravljalni odbor za živinorejsko selekcijsko društvo v Bogojini.
1932
Kalendar
MARC raa 31 dni 13 teden
Den	
20	Nedel.
21	Pond.
22	Tork
23	Sreda
24	Četrtek
25	Petek
26	Sobota
Rim. kat.
G. Cvetna
Benedikt Katarina Viktorija Vel. četrtek Vel. pek Vel. sobota
Evang.
6. Postna
Benedikt
Oktavijan
Frumenc
Gabor
Vel. petek
Emanuel
Vremen:
Od 22 29 dež.
Bogojina dne 21. III., Cankova dne 21. III., Rakičan dne 26 III., Sv. Bedenek dne 26. III.
Jugosleuansfta—MMm Kmečka Demokracija.
Pomembne besede. V govoru, ki ga je imel minister Pucelj ob priliki ustanovitve J. R. K. D. v Kočevju je rekel sledeče: „Pri vseh javnih poslih od občine do države, bodo posamezne krajevne organizacije imele besedo, za to jih je treba čimprej ustanoviti."
Srez Murska Sobota.
Nove krajevne organizacije: V nedeljo, dne 6. marca 1932 so se ustanovile sledeče krajevne organizacije:
a.)	v Gornji Lendavi za občine Gornja Lendava, Radovci, D. Slaveči, Dolič, Vidonci in Trdkova. Vpisalo se je 110 članov. Odbor je sledeči: Predsednik: Bačič Franc, G. Lendava, podpredsednik: Gumilar Janez, G. Lendava, tajnik: Maje Jožef G. Lendava, blagajnik: Kiselak Leopold G. Lendava, odborniki: Maje Jurij župan G. Lendava, Forjanič Janez župan D. Slaveči, Špilak Franc pos. DoliČ, Ko vač Jožef župan Vidonci, Bertalanič Štefan župan Radovci, Kolman Karol župan Trdkova
b.)	v Kuzmi za občine Kuzma, Matjaševci in Dolič. pristopilo je 40 članov. Odbor je sledeči: predsednik: Fartek Janez župan Kuzma, podpredsednik: Kiement Karol posestnik Dolič, tajnik: Bufolin Ludvik finančni podpregl. v p., blagajnik: Fartek Franc mlinar Kuzma, odborniki: Kiselak Janez Dolič, Pelcer Franc Kuzma.
c) v Tešanovcih. Pristopilo je 45 članov. Odbor; predsednik: Kuhar Štefan, podpredsednik: Lipič Jožef, tajnik: Hribar Ivan šol. uprav., blagajnik Fiisar Štefan župan, odborniki: Činč Jožef in Sočič Rudolf.
d.)	v Pertoči za občine Pertoča, Grlinci, Večeslavci, Ropoča, Krašča. Pristopilo 132 članov. Odbor: predsednik : Čontala Janez pos. Pertoča, podpredsednik: Gomboc Josip pos. Gerlinci, tajnik: Babič Filip učit. Pertoča, blagajnik: Mencigar Jožef pos. Pertoča, odborniki: Fleischhaker Jožef pos. Pertoča, Mencigar Jožef Pertoča, Draksler Miha pos. Grlinci, Lah Anton pos. Grlinci, Recek Jožef pos. Večeslavci, Čepnjak Štefan pos. Ropoča, Domiter Miha pos. Krašče.
e.)	v Prosenjakovcih za občine Prosenjakovci, Berkovci, Pordašinci, Čikečka vas. Pristopilo 60 članov. Odbor: predsednik: Varga Koloman Prosenjakovci, podpredsednik: Berden Peter Prosenjakovci, blagajnik: Horvat Adam Berkovci, tajnik: Kološa Aleksander Pordašinci. Odborniki: Kovač Jožef Prosenjakovci, Balajc Ludvik Pordašinci, Jakoša Janez Čikečka vas, Koltai Štefan Berkovci. Namestniki : Vaš Franc Prosenjakovci in Kološa Aleksander Pordašinci.
Zborovanje. V vedeljo, dne 6. t. m. se, vršilo zborovanje v Rogaševcih. Zborovalci so sklenili ustanoviti krajevno organizacijo in bodo izvolili odbore v kratkem.
Obvestilo. Srezka skupščina se ne vrši 20. t. m., ampak bo v naj-najkrajšem čssu,
Krajevna organizacija v M. Soboti obvešča: Vpis novih članov se vrši vsako nedeljo od 10—12 ure v lokalu Meščanskega doma. (Stara kavarna Fafiik.)
Srez Dolnja Lendava.
Vsem pripravljalnim odborom in zaupnikom ! V sredini aprila se bo vršil ustanovni občni zbor srezke skupščine za lendavski srez. Potrebno je tedaj, da se povsod že tekom tega meseca ustanovijo krajevne organizacije s stalnimi odbori. Pohitite tedaj z ustanavljanjem krajevnih organizaciji Ako bo le mogoče, bodo prišli na ustanovne skupščine člani srezkega odbora poročat. Ker je pa čas kratek, ustanovite krajevne organizacije sami. O ustanovni skupščini je treba sestaviti zapisnik, katerega prepis pošljite srezkemu odboru. Istotako je treba poslati srezkemu odboru seznam vseh članov krajevne organizacije. Potrebne tiskovine Izjave se dobe pri srezkem odboru. Tu dobite tudi Program Jugoslovanske radikalno kmečke demokracije ter Organizacijski statut (v slovenskem je-z.ku). Po drugih srezih že pričenjajo z občnimi zbori srezkih skupščin, zato se podvizajmo iudi mi.
Na svetek sv. Jožefa, v soboto, se bodo ustanovile krajevne organizacije v naslednjih občinah: v Bogojini, kam so pozvani tudi Ivančarje in Bukovničanje in to ob pol tretji uri v obč. uradu. Ob štirih v Filovcih in ob petih v Strehovcih.
Vse organizacije J. R. K. D. naprošamo, da med svojim članstvom širijo naš list!
| Poročilo poslanca |
8.	Benko J. Mlajtinci: Prošnja še ni rešena. Ponovno interveniral. Držim v evidenci.
9.	Veren Bodonci: Pri minis-terstvu interveniral, fta izdajo bodete pozvani.
10.	Beniec Lemerje: Sprejel brzojav in interveniral. Končne rešitve še ni.
11.	Obilna Šalovci: Prošnja rešena. Dobili Din 10.000.— podpore. Vložite takoj račune za most banski upravi, da ne zapade kredit.
12.	Obilna Šalamenci. Prošnja rešena. Podpora dodeljena.
13.	Vaneia : Podpora dodeljena.
14.	Moiianci —Koiarovci: Prošnja rešena. Dobite.
15.	Nuskova: Podporo dobite.
16.	Marli RogaSevci: Vaši želji ustreženo/
17.	Puconci, PuZevci, Str O-kovcl, cesta Rim. Skakovci dobila podporo. Pobrigajte se za popravo.
18.	Mora vel, Tefanovci, Mlajtinci, Norilncl: Za cesto dobili podporo. Poskrbite za popravo.
BENKO JOSIP
IZ SVETA
ZgQbili so se pod ledom. Dva
kmeta sta ščela z konji i sanami prek zmrznjenega Blatnega jezera (Ba-iaton). Ar je bio led prešibek se je potro. Liidje, konji i voz so izginili brez sledu v jezeri.
Smrt v plamenih. Sredi noči je izbruhne požar v zavodi za starčke v Stokholmu. Ar se je ogenj prehitro širio je v plamenih 12 starčkov našlo smrt.
Kokoši zgorele. Na neki kmetiji v Nemčiji, gde so gojili vnogo kokoši, je vovdaro ogenj. V nekaj minutah je bilo vse v plamenih. Zgorelo je nad 12.000 kokoši.
GOSPODARSTVO
Še o žitnem monopolu.
Trgovski list poroča v svoji 30. številki, da je gosp. minister za trgovino in industrijo predložil narodni skupščini zakon o likvidaciji žitnega režima dne 9. t. m. Narodna skupščina je predlog tega težko pričakovanega zakona pozdravila z viharnim odobravanjem ter je soglasno pristala na ministrovo zahtevo, da se zakonskemu predlogu prizna nujnost. Pričakovati je radi tega, da bo zakon o spremembi žitnega monopola sprejet v najkrajšem času ter je s tem dnem tudi pričakovati veliko znižanje cen pšenični moki, čeprav se cene pšenice ne bodo mnogo zmanjšale. Govori se namreč o ceni Din. 130 za 100 kg. pšenice, vendar se momentano ne more točno rečti, katera cena bo po uveljavljenju novega zakona ostala za pšenico.
Začasna trgovinska pogodba z Avstrijo.
Med Kraljevino Jugoslavijo in Republiko Avstrijo je. bila dne 9. marca t. 1. podpisana začasna pogodba, ki stopi v veljavo namesto začasne pogodbe z dne 19. julija 1931 ter bo veljavna do konca junija 1932. Pogodba je izpremenjena z oziromna sedanji uvozni režim v Avstrijo.
Pogodbo sta podpisala minister za trgovina in industrijo dr. Albert Kramer za Kraljevino Jugoslavijo ter avstrijski poslanik Herman Ploenis za Avstrijsko republiko.
Listnica upravništva
Priložili smo položnice. Da, se olajša poslovanje prosimo, da se naročnina plača za pol leta naprej-Naslove pišite točno.
POZOR!
Novi šlagerii, kakor tudi plesni komadi dospeli!
Edison Boli Penkala, Coltimbia, HIs Masters Voice.
Gramofoni gornjih znamk od Din 600.— naprej. Velika izbira KOLES raznih znamk. MOTORNA kolesa in ŠIVALNI stroji. Prvovrstne GUME za kolesa, motorje in avtomobile.
POZOR!
FOTOAMATERJI I
Različni fotomaterijal v največji izbiri po - najnižji ceni.	z
Vse na zelo ugodne mesečne obroke pri tt.
Ernest Štivan Mursba Sobota.
PISALNI STROJI;
L. C. Smith, Underwood in Triumph.
Listnica uredništva
Dolnja Lendava: Sestanek se vrši o velikonočnih počitnicah.
Radi pomanjkanja prostora smo morali nekatere vposlane članke izpustiti. Objavljeni bodo v velikonočni številki, ko bo list izšel v pomnoženi izdaji in v večjem obsegu.
KMETIJSTVO
Čiščenje travnikov.
Zaenkrat se nam še zima ponuja, nemremo na travnik, da bi ga očistili. Zato pa imamo še več časa za razmišljanje in gospodarsko čtivo. Pogovarjajmo se danes nekaj o čiščenju travnikov!
čisti travnike vsak gospodar, oziroma gospodinja — namreč čiščenje travnikov se smatra pri nas za delo žensk in dece. Dosti je takih, ki še danes mislijo, da zadostuje na travniku nove krtofinjeke razmlatiti, listje ali kako šamoterje malo pograbiti — sežgati in delo je končano. Na ta način opravljeno delo je malo vredno in tUdi travniku malo, oziroma skoraj nič ne hasne. Čiščenje mora biti v zvezi z drugimi oskrbovalnimi deli na travnikih, na katere se pa pri nas še premalo misli (brananje, dosetev itd.), zato pa tiidi tak žalostno izgleda večina naših travnikov.
Najboljše in najlažje kosimo na travRiku če je gladek, zato pa moramo vse krtofinjeke in mravljinjeke (stare in nove) dobro razkopati in zdrobiti. Nove že lahko zdrobimo, težje pa gre to pri starejših, ki so že s travo poraščeni. Ravno ti pa najbolj ovirajo košnjo in na njih raste le slabša trava. Najboljše je, da jih gladko odsekamo in zvozimo na kup za kompost. Da nam pa mesto odsekanega mravljinjeka ne ostane prazno, posejamo tam travno seme. Nikdar pa ne smemo sejati steri, ker si stem več škode napravimo, kak pa haska. Lejko pa tudi tako napravimo, da odsekani krtofinjek ali mravljinjek obrnemo naopak, zemljo na sredi iz-sekamo in travo nazaj sprestremo in pritisnemo k zemlji.
Ne smemo pa trpeti na travniku nič vredno grmovje, ki daje zavetje polžem in drugemu mrčesu. Tudi razni pleveli se širijo od tam naprej. Nekatere grme ne pomaga samo posekati, ker vedno na novo zrastejo, ampak jih moramo izkopati in prostor prekopati ter posejati travno seme. Posebno pa izkopljimo grme, ki jih imamo za mejo in so prav na široko zraščeni. Radi svoje široke rasti so slabi mejniki, mejno linijo lejko vsak sosed več ali man) po svojem razlaga in dostikrat nastanejo samo drage tožbe, razen tega pa odvzamejo prostor travi.
Kamenje, ki se najde na travniku moramo pridno pobirati. Nikdar ga pa ne mečimo na sosedovo, ker ga nam on zopet nazaj vrže. Rajši
odpeljimo nabrano kamenje na cesto, v kako grabo, vsaj teh imamo itak preveč.
Nagrabljano listje, šamoterje, vejevje v jelšovju (gyoške) pa nikdar ne žgimo na travniku. Velika škoda je za tiste snovi, ki z dimom grejo v zrak. Rajši vse skupaj skompostirajmo in kot kompost potrosimo po travniku.	(Se bo nadaljevalo.)
Kak visoko starost doživi ko-
koS ? Neki angleški strokovni list piše, da je doživela tam neka kokoš 19 in V2 let. Ta rekordna kokoš je nesla prav pridno celo življenje in je eš-ča par tednov pred smrtjo zvalila kopico zdravega naraščaja.
Bilice kot domače zdravilo. Beljak je dobro sredstvo pri opeklinah, notranje, pa pravočasno rabljeno, pri različnih zastrupljenjih (zagiftanje). Tanka kožica pod Ifipinov je v sili dobra sa pokritje ran. Za razpokane roke niicajo z dobrim vspehom čmerah.
Knjige Kmetijske matice dobite pri poverjeniku g. Samecu v-M. Soboti. Prevzema tfldi prijave za prihodnjo leto.
Tržne cene
veljavne od 13. do 19. marca 1932.
Telice kg. 3-4 50 Din, teleta kg. 5-5 50 Din, biki se začasno ne kupujejo ker je uvoz bikov v Avstrijo ustavljen, svinje kg. 7—8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina I. kg. 10.— Din, tele-tina kg. 8—9 Din, svinjetina kg. 12 — Din, svinjska mast kg. 16-18 Din, moka pšenična 0 kg. 4 50 4.75 Din, II. kg. 4.25-4 50 Din V. kg. 4.-Din, moka ržena kg. 3-3.50 Din, kava surova kg. 38 80 Din, kava pražena kg. 48—125 Din, riž kg. 5 12 Din, sladkor kristalni kg. 13*50 Din, v glavah kg. 14 — Din, kocke kg. 15 — Din, olje bučno 1 It. 16 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg 2 75, sol živinska kg. 1*40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 160.— Din, žito 1 q 150- Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čiqatine 1 q 120 Din, oves 1 q 120 - Din, ajda 1 q 110-115 Din, ječmen 1 q 120 -130 Din, proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q80 105 Din, seno 1 q 70 — 90 Din, slama i q 50 - 60 Din.
Umetna gnojila: superfosfat \6% 1 q 96-— Din, tomažova žlindra 18/20# 1 qll6 — Din, Nitrofoskal 1 q 148 -Din, kalijeva sol 42% 1 q 182-— Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1 q 67-— Din, cement Splitski 1 q 65 — Din, apno žgano ljfq 38 — Din.
Kupčija zadnji čas počiva. Prodalo se je v zadnjem tednu le 1 vagon pšenice, nekaj krompirja in približno pol vagona koruze.
TON KINO
z najmodernejšo opremo Lastnik O. DITTRICH
MURSKA SOBOTA.
saimo 0911 NOČ (Vf.1
Mannskript: Hermann Kosterlitz i WoIf-gang Wilhelra. — Režija: Johannes Meyer — Olazba; Dr. Felix Gtinther.
Predstave se vršijo:
v SOBOTO, dne 19 marca ob i/29 uri in v NEDELJO, dne 20. marca popoldne ob V24 uri in zvečer ob '/29 url.
One 26 27. marca
Tajna mnuBiAJSMS
Razglas.
Iz konkurzne mase prezadolženke: trgovke Irene Halmoš v Murski Soboti prodam dne 21. in 22. marca 1932
v trgovskem lokalu na Aleksandrovi cesti hšt. 30. še ostalo blago: nekaj gotove obleke, suknje, kostume, hlače, oprsnike, razne štofe, gumbe, štelaže, late za šator, pon>ave, krojaško lado. bicikl in pečin sicer proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Prodajalo se bo samo 21. in 22. marca 1932.
Murska Sobota, dne 14. marca 1932.
Dr. LJUDEVIT ŠOMEN odvetnik, upravnik konkurzne mase.
K odaji je pri
Upravi ooleposestoa Rahičaii
več komadov prvovrstnih plemenskih bikov z mlečnim dokazilom.
2.	Smrekove štange za različne potrebe.
3.	Brestoveiblanje za kolare in mizare.
4.	Topolove blanje in late.
5.	Kolje za gorice akacijeve.
2
KOHN SAMUEL
trgovina s specenjo, kolonijalnim in galanterijskim blagom na veliko. * Skladišče desk, apna, cementa in umetnih gnojil.
HOISU SOBOTI), LHdBiika t. 20/20.
MLATILNA GARNITURA
lokomobila „NICOLSON", mlateč fa-brikat FLČTER vse v dobrom stanji skoraj kak novo se jako fal oda pri
Ceh franc
trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnimi pridelki in stavbenim materijalom
MURSKA SOBOTA. 3
Redni letni občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE r. z. z n. z. v Brezovclh
se vrši dne 10. aprila t. 1. ob 1. uri popoldne v prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom :
1.	Prečitanje zapisnika zadnjega
občnega zbora.
2.	Poročilo načeln ka ini nad-
3.	Odobritev rsčunskegazaklučka za leto 1931.
4.	Slučajnosti.
Opomba: Če v napovedanem času občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje nov občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne giede na število navzočih članov.
ODBOR.
HALA MLATILNICA Z MOTORJEM VRED
nova motor mlatilnica, generalno popravljena, vse kak novo. Motor se lejko kflri z bencinom, petrolejom, surovim oljom ali plinom z lesenim vo-geljom se jako fal oda pri
čeh franc
trgovina 2 metanlm blagom, vseh vnt deželnimi pridelki stavbenim materijalom i. t. d. MURSKA SOBOTA. 3
R odaji ie v Tešanovcih £2 SE
niči z zemljov 12 malih plugov močno zarai-čenoga borovoga loga zreloga za posekanje in izkoriščenja listja. Oda se tudi na plfige. Kupi se lehko z hranilnov knjižicov in tudi na rate. Prekspelavanje včasi na čisto. Več pove lastnik JELOVSEK v Tešanoivcih.
Razglas.
Ker je dne 28. miarca praznik se vrši sejem v Gor. Lendavi dne 29. marca.
Županstvo občine G. Lendava.
Učenec za brivsko obrt
pošteno vzgojen star 14 do 16 let se sprejme pri KIRALV JOSIP-u
brivski in česalni salon za dame in gospode Murska Sobota.
Sadno drevie
(cepike) jablane in hruške najboljših sort, lepo in močno, več tisoč ter velike množine sadnih divjakov (necep-Ijencev), ima za takojšnjo prodlajo v zalogi oziroma spomladansko sajenje drevesnica
IVAN ŠTUHEC v Murščaku
p. Slatina Radenci.	1
Zibtivajti cnik lU mbil i|lilf
Za tlakam* »d«»varen Haba Izidor. Izdajate«: Koazoraij .Maroka Krajlaa'. Predstavnik; Beako Josip nar. poslanec. Urednik: Koder Aatoakr.notar val v M. Sobo«.