E in Beitrag zur grossräumigen sozialgeographischen Forschung, v katerem je na osnovi analize treh g lavnih sektorjev dejavnosti p reb ivalstva razdelil de­ žele na različne skupine po njihovi gospodarski razvitosti. Izredno nazoren in posnem anja vreden je prispevek M. D o b r o w o l s k e T he D inamics o f Settle­ m ent S tructures and their Socio-economic Connections, v katerem nam podaja genetsko tipologijo naselij v južnem delu Poljske. T udi prispevek J. M e i e r - j a (Probleme und M ethoden zur sozial geographischen Charakterisierung und T y p i­ sierung von Frem denverkehrsgem einden) in F. S c h a f f e r - j a (Die M obilität als raum verändernder Process) sta zaradi m etodoloških in nekaterih načelnih izhodiščnih utem eljitev izredno dragocena. B. S a r f a l v i iz Budim pešte ob­ jav lja le teze svojega referata , ki ga je imel na sim poziju (Regional D iffe ren ­ tiation and Geographical Interpreta tion o f the Social Structure o f Agrarian Regions), m edtem ko H. D. de V r i e s R e i l i n g h s prispevkom Untersu­ chungen zum funktioneilen und sozialen System des o ffenen Raum es in V er­ dichtungsgebieten, ki spom inja že bolj na sociološko usm erjeno raziskavo p red ­ mestnega vrtnarskega območja, zak ljuču je priču joči zbornik. Vse razp rave v zborn iku so op rem ljene s k ra jš im i povzetki v srbohrvat- skem jeziku . V ečina prispevkov , k i p o d a ja rezu lta te k o n k re tn ih p roučevan j, je op rem ljena z dragocenim i k a rto g ra fsk im i prilogam i. V ečina tu jih av to r­ jev je v uvodne dele svojih člankov, k i te m eljijo n a p rik az ih posam eznih socialno-geografskih problem ov, vnesla p rec e j d ragocenih načeln ih in m eto­ doloških razm išljan j in napotkov. T udi to d a je zborn iku še posebno veljavo . O b p rim e rja v i vsebine posam eznih p rispevkov z osnovno defin icijo »socialne geografije«, k a k ršn a je podana v p rispevk ih W. H artk e ja , K. R u p p e rta in F. Schafferja, p a ne vidim mnogo skupnega. To p a lahko pomeni, da p red ­ stavn ik i »socialne geografije« iz posam eznih dežel še niso p ro d rli v bistvo »nem ške šole socialne geografije« ali pa, k a r je v e r je tn e je , da jo v p ra k tič ­ nem delu že p reseg ajo in jo p o jm u je jo še širše. M ilan N atek Cvetko Kostič, Sociologija sela. Izdal Zavod za izdavan je udžben ika SR S rb ije . B eograd 1969, 256 stran i. V času. ko tud i n aša geog ra fija posveča p rec e jšn jo pozornost p rouče­ v an ju podeželja in ko se k aže jo vedno m očnejše težn je in po trebe po in te r ­ d isc ip linarnem p ro u čev an ju u strezn ih pojavov, je m orda koristno , da tudi na tem m estu opozorim o na K ostičevo kn jigo »Sociologija sela«. To se ini zdi še to liko bo lj po trebno, k e r tud i v našo geografijo p ro d ira jo n ek a te re m etode »socialne geografije«, k i se s svojim i načeln im i in m etodološkim i p r i­ jem i močno nag ibajo k poznavan ju sociologije ozirom a k uporab i ali v k lju ­ čitvi n je n ih rezu lta tov v svo je delo. V sebina K ostičevega učben ika je podana v devetih poglav jih . P rv a š tiri so po svoji vsebinski s tru k tu r i zelo obsežen uvod v sociologijo vasi ozirom a podeželja. V n jem sta podrobno označena položaj in vloga km ečkega slo ja v različn ih družbeno-gospodarsk ih form acijah . Za geografa sta še posebej za­ nim ivi pog lav ji o podeželju v sodobnem svetu in p rik az naše d an ašn je vasi. V drugem pog lav ju sta p rik azan a n as tan ek in razvo j sociologije vasi, n a ­ sledn ji pog lav ji pa p rin aša ta raz m iš ljan ja o p redm etu in p rik azu osnovnih m etod te m lade znanstvene discipline. D rugi del kn jige , k i je tud i za geografa — vsa j in form ativno — zelo dragocen, ima pe t poglavij. V p rvem so p rik azan i elem enti ru ra ln e družbe (te rito ria lne skupnosti). V tem delu k n jig e nas še posebej zanim ajo obseg ru ra ln eg a okolja , ko av to r zelo n a široko p rik az u je k r i te r i je za razm ejev a­ n je in raz ločevan je m ed vasm i ozirom a podeželjem in m esti ozirom a u rb a ­ nim i središči (jezikovni, zgodovinski, p ravn i, u rban is tičn i in statističn i k r i­ te r i j, m erilo socialno-poklicne s tru k tu re p reb iva lstva , kom binacija naveden ih k r ite r ije v ali pa sociološki k r i te r i j ; gl. str. 141—147). V drugem pog lav ju so razč len jen i ru ra ln i odnosi (prostorski, lastn insk i in sorodstveni, vezi med vasjo ozirom a podeželjem in m estom ali in d u strijsk im središčem ). T re tje po ­ g lav je d rugega dela k n jig e je nam en jeno osvetlitv i km ečke družine, nas led ­ n je p a p rin aša p rik az oblik v ed en ja in m iš lje n ja vaškega preb ivalstva . S k lep ­ no pog lav je govori o ru ra ln ih sprem em bah in procesih. N jegov p rv i del p r i­ naša vpogled v n ač rto v an je in nosilce sprem em b n a podeželju , m edtem ko so v drugem delu podrobno orisani » ruraln i procesi«: u rban izac ija , in d u stria li­ zacija. m odern izacija . P rik azan e so številne dev iacije in p rosto rske in te g ra ­ cije, ki so zakoniti in neposredni sp rem ljeva lc i p reobrazbe slehernega po­ deželja. Ob p reb ira n ju k n jig e dobimo m arsikdaj vtis, da nam av to r ne p red stav ­ l ja vedno p reveč sodobne p rob lem atike iz p reobrazbe našega podeželja, tem ­ več da se bo lj n as lan ja n a p rik az k lasičn ih oblik in odnosov v našem tra d i­ cionalnem vaškem naselju . K ljub tem u pa nam k n jig a d a je obilo grad iva in pobud za razm išljan je , opozori nas na štev ilne term ine, k i so p rece j natančno defin iran i. Zato se bo s to kn jigo m oral seznaniti vsakdo, k i se kak o rk o li bavi s p rob lem atiko našega podeželja. V n je j je nam reč zelo kom pleksno orisana podoba naše vasi. M ilan N atek K r a j š a p o r o č i l a Radovi geografskog- in s titu ta Sveučilišta u Zagrebu. Sv. Zagreb 1968, stran i 134. M o rd a z a m u d a še n i p r e v e l ik a , d a z a b e lež im o v seb ino z a d n je g a zv e zk a l e p u b l i k a c i j e , k i so g a u r e d i l i p r o f . 1. C r k v e n č i č , Ml . F r i g a n o v i č in j . R o g 1 i č. V zv e zk u so o b j a v ­ l j en e te le r a z p r a v e : I. C r k v e n č i č , U t j e c a j i n d u s t r i a l i z a c i j e i u r b a n i z a c i j e n a p r o s to r n i r a s p o r e d r a d n e s n a g e H r v a t s k e . — Is t i , T ip o v i k r e t a n j a b r o j a s t a n o v n i š t v a H r v a t s k e 1953—1961. — Ml. F r i g a n o v i c , N ek i e lem en t n e s k l a d a i z m e d u f u n k c i j e r a d a i f u n k c i j e s t a n o v a n j a z n a č a j ­ n ih c e n t a r a H r v a t s k e . — J. R i d a n o v i č , H id r o m o r f o l o š k e z n a č a j k e z a g r e b a č k e oko li ce . — Z. P e p c o n i k , S ta n o v n i š tv o d a r u v a r s k o - p a k r a č k o g a k r a j a . — S ven K u 1 u š i č , O to k M u r te r . Zbornik radova. P rirodno-m atem atičk i fak u lte t U n iverz ite ta u Beogradu, G eografski zavod. XVII. sveska. Beograd 1970, s tran i 203. Z a d n j i zvezek p u b l i k a c i j e g e o g r a f s k e g a z a v o d a b e o g r a j s k e u n iv e r z e v s e b u je t e le r a z p r a v e : D r a g u t i n P e t r o v i č , D e v o j a č k a p eč in a . D u š a n G a v r i 1 o v i č , M r a z n o - s n e ž a n ič k i obli ci u r e l j e f u k a r p a t s k o - b a l k a n s k i h p l a n i n a J u g o s lav i je . — D u š a n D u k i č , M eto d g r a f i č k e an a l iz e r e č n ih r ež im a . — T o m is la v R a k i č c v i č , K a r a k t e r i s t i č n e v od e n a J u ž n o j M o rav i . — S tev an S t a n k o v i č , K r u p a č k a m o č v a r a . — B r a t i s l a v A t a n a c k o v i č , O in t e n z i t e tu r e c e n tn e e r o ­ z i je t l a u s l ivu C r v c n e reke . — L j u b in k o S r e t e n o v i č , M e to d o lo g i ja k a r t i r a n j a n a s e l jen o s t i g r a d o v a . — Milovan R a d o v a n o v i č , Z n a č a j i s to r i j s k o - g e o g r a f s k ih f a k t o r a za g enezu i s is te ­ mizac i j i ! n a s e l j a v S rb i j i . S rečk o N i k o l i č , M etodo loške osn o ve s a s t a v l j a n j a k a r t e n a c io n a ln e s t r u k t u r e s t a n o v n i š t v a S A P V o jv od in e . — J o v a n M a r k o v i č , K a r a k t e r i s t i k e r e g io n a ln o g raz - i n e š t a j a e tn ičk i l i g r u p a u Ju g o s l a v i j i . — V la d i m i r D u r i č , U t ic a j d r u š tv e n o g f a k t o r a n a p ro iz - v o d n ju i r a z m e š t a j s u r o v in a . — B r a t i s la v J a č i m o v i č , I s k o r i š č a v a n je z e m l j i š t a u selu S r e m č ic i u b e o r a d s k o m m e r o k a r s t r u . — Z iv ad in J o v i č i č , K a r a k t e r i s t i k e i p r o b le m i p r im o r - skog t u r i z m a u J u g o s l a v i j i . — K osovka R i s t i č , U t i c a j P r i š t i n e n a ra z v o j n a jb l iž ih scoskih n a s e l j a . G eografsk i in s titu t »Jovan Cvijič«, Zbornik radova, k n j. 22. B eograd 1969, stran i 726. U rednik, dr. C edom ir S. Milič. T a zvezek p r i n a š a v g la v n em r e z u l t a t e s i s te m a ts k e g a p r o u č e v a n j a o s r e d n j ih de lov ož je S rb i je v o k v i r u m o n o g r a f s k e o b d e la v e do l in e V elike in J u ž n e M orave . D e lo , k i j e t e k lo od le ta 1961 do 1968. j e v k l ju č i lo r a z e n s o de lavcev in š t i t u t a » J o v a n C vij ič « t u d i p r e c e j z u n a n j i h s ode lavcev . Im e lo j e m a r s i k a t e r o po tezo k o le k t iv n e g a de la , n je go v i r e z u l t a t i p a k a ž e jo k l j u b de l i tv i d e l a m e d ož je s p ec i a l i s t e vse d o b r e s t r a n i k o o r d i n i r a n e r e g io n a ln e a n a l ize . T a n a č in d e l a se lep o z rca l i v s k u p n i u v o d n i p r e g l e d n i r a z p r a v i z n a s lo v o m » U d o l in a V elike i J u ž n e M orave« , k i v k l j u č u j e n a 92 s t r a n e h po leg u v o d n i h b esed B r a n i s l a v a P . J o v a n o v i č a p o g la v je »G eom orfo lo šk e od like« C e d o m i r a S. M i l i č a , »K l im a ts k e od like« M a r k a M i l o s a v l j e v i č a , »H id ro lo šk e od like« M iloša Z e r e m s k e g a , »B iog e og ra f ske od like« A le k s a n d r a G i g o v a in »Eko n om sko - g e o g r a f s k e od like« M ih a j la K o s t i č a . P o se b e j so še o b ja v l je n e š tu d i j e B r a n i s l a v a P . J o v a n o ­ v i č a , »R el je f s r e d n je g i d o n je g d e l a v e l ik o m o r a v s k e udo line« (s tr. 145—199), T o m is la v a L . R a - k I č e v i č a , » H id ro lo š k e o d l ik e J u ž n e M orave« (s tr. 202—225), M iloša Z e r e m s k e g a » H id r o ­ g r a f s k e o so b ine u d o l i n e V elike M orave« (s t r . 228—302), O lg e S a v i č , » K o m u n a Lesk ov ac , p r i l o g e k o n o m s k o g e o g r a f s k o m p r o u č a v a n j u J u ž n o g P o m o r a v l j a « (s tr. 503—452), M i h a j ä l a K o s t i č a , » A le k s in a č k a k o t l i n a , d r u š tv e n o g e o g r a f s k a p r o i i č a v a n j a (s tr . 453—591), R a d o v a n a R š u m o v i č a , M iro s lav a M i 1 o j e v i č a , M ir o s la v a P o p o v i č a in O lg e S a v i č , » K o m u n a S v e to z a rev o , p r i l o g p n v r e d n o j g e o g r a b f i j i P o m o r a v l j a « (s tr . 593—675), V la d i m i r a D a k i č a , » Is točn i deo P a r a c i n s k o -S v e t o z a r e v s k e ko t l in e« (st r. 6 7 7-706) in M ir o s la v a D . M i 1 o j e v i č a , » Isk o r išea - v a n j e z e m l j i š ta u k . o. K ača re v o« (s tr . 707—726).