0 1 0 Št. 72 (16.109) letoLIV. :imty K PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. f/M/r ^^8 ^8 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI ■ irJumAr\ m^k. dnevnik pa zt y nVMSkl GOPICA - Drevaed 24 magglo 1 -Tel. 0481/533382 BgpeHBgggH*gBPBBggeHgHHP8*HgMHffl8Hn*gHHHBweeHHg|ggHBBHeggg*H*g|| čedad - ui. Ristori 28 - Tei, 0432/731190_ 1500 lir SSS ČETRTEK, 26. MARCA 1998 y vicah, ne v nebesih Vojmir Tavčar Članstvo Italije v Evropski monetarni uniji že nekaj dni ni bilo več v dvo-mu, ostajala pa je kljub te-|Bu tista senca negotovosti, ki je italijanske voditelje si-{iia k previdnosti. Zato pa J6 bUo tem večje zadovoljstvo predsednika vlade Romana Prodija, ministra za gospodarstvo Carla Azeglia Ciampija in osta-jih članov ministrskega kabineta, ko je evropska komisija včeraj formalno Priporočila 11 držav - in Bled njimi Italijo - za član-stvo v monetarni uniji. Sk-["atka evro bo tudi tudi ita-Bjanska deviza. Kljub nekoliko strožji oceni guvernerjev osred-Bjih bank, so Prodi in nje-Sova ministrska ekipa tahko zadovoljni z vče-rajSnjo odločitvijo evropske komisije, ki je potrdi-la’ da je Italija naredila Bepričakovan napredek Pri saniranju državne bla-Sajne in razmerja med primanjkljajem in BDP, pri Brzdanju inflacije in pri gospodarski rasti. Pred RBim letom bi bdi le redki sfavili, da bo Italiji podvig Bspel. In v tem času je Marsikdo tudi poskusil mtijučiti Rim iz prvega kroga članov EMU. Toda Bapredek je bil tolikšen, aa tudi strogi nemški Bpravitelji niso mogli več vztrajati pri svojem »Ne«. Prodijeva vlada je torej osegla enega najpo-|Bfimbnejsih ctijev, ki si jih n ^a st a vila. Pripeljala je alijo v Evropo in to ob Pohvali evropskih part-Barjev. Toda z včerajšnjim v Pohom, kot sta večkrat Zadnjih mesecih že opo-jBr^a Prodi in Ciampi, je i kuja naredda samo prvi “rak, dosegla prvi cilj. edaj mora v Evropi tudi i mati, kar nikakor ni kaka naloga. Itahja si bo Brala prizadevati, da celotni primanjkljaj, zdati bo morala infla-JO’ skrbeti, da bo držav-sn raCun°vodstvo tran-Parentno. Itahjansko go- jj^Baarstvo in javne finan-^ B°do pod drobnogle-e Br neprizanesljivih u 0Pskih preglednikov, tov6 kodo dovoldi odklo-tjr ali bilančne kozme-daf r- le slikovit0 pove- st^ampi, Itahja je s pri-iPom k evru v vicah, ne-pa so še daleč. vCe r°(lijeva vlada je po tjCll aJSnjem uspehu polipa i'1 krepkejša, svojo moč h,, y° obdržala samo, če vEvr • oskladiti plovbo diU^Bp.i2 reševanjem hu-kj Socialnih problemov, ek^»Waj? zliLsti na jugu živ1! zavru. To je novi iz-kredji^ V/at^° in za levo-8a po^ko zavezništvo, ki EVRO / PO OCENI EVROPSKE KOMISIJE JE NA EVRO PRIPRAVLJENIH ENAJST DRŽAV Evropa korak bližje skupni valuti Posebno zadovoljstvo v Rimu Premier Prodi se je zahvalil državljanom za pomoč - Rekorden odziv na trgih BRUSELJ, RIM - Evropska komisija je včeraj istočasno z Evropskim monetarnim inštitutom v Frankfurtu ocenila, da je za uvedbo evra s 1. januarjem 1999 »zrelo« enajst držav članic Evropske unije, med njimi tudi Italija. Pričakovanja finančnih trgov so se tako v celoti izpolnila (v Milanu je prišlo do novega rekorda na borzi), v Rimu pa se je sprostila napetost in pustila prostor velikemu zadovoljstvu, pa čeprav z vsemu potrebnimi opozorili, da bitka še ni končana. Premier Prodi se je Italijanom javno zahvalil za pomoč pri prizadevanjih za vstop v območje evra. Na 3. strani KOSOVO / SKLEP KONTAKTNE SKUPINE PRIŠTINA, BONN -Medtem ko so zunanji ministri kontaktne skupine (na sliki AP) jugoslovanskemu predsedniku Miloševiču dali še štiri tedne odloga, preden bodo poostrili sankcije proti Srbiji, pa je včeraj po torkovih spopadih na Kosovu vladalo moreče zatišje. Albanke so v Prištini zahtevale »mirno ločitev od Srbije«, Srbi so protestirali proti »albanskemu terorizmu«, srbske oblasti pa so se trudile, da bi svetu dokazale kako so torkove incidente izzvali Albanci, da bi pogojevali ministrsko srečanje kontaktne skupine. Na 9. strani w j; i utTi ii -f i n i! i j 11 .i i ! i j ! r-rarm-. Sindikati pozivajo k zmernosti Tudi predsednik komisije za delo ponudil industrijcem dialog RIM - Sindikati pozivajo industrijce, naj ne zaostrijo spora o skrajšanem delovnem času, predvsem pa naj ne odpovedo dogovorov, ki so bili temelj metodi usklajevanja in dogovarjanja. Odpoved teh dogovorov, sta posvarila Ser-gio Cofferati (na sliki) in Ser-gio D’Antoni, bo pomenil tudi razkol s sindikatom. Vladin zaonski predlog o 35-umem delovniku je izzval veliko napetost, Confindu-stria je za petek sklicala izredno sejo vodstva. Poziv k zmernosti je naslovil tudi predsednik komisije za delo poslanske zbornice Renzo In-nocenti (Levi demokrati), ki je poudaril pripravljenost na dialog z vsemi socialnimi partnerji. Na 2. strani Slovenija ratificirala konvencijo o manjšinah STRASBOURG -Vodja stalne slovenske misije pri Svetu Evrope (SE), veleposlanica Magdalena Tovornik, je generalnemu sekretarju SE Danielu Tarchysu včeraj predala listino o ratifikaciji okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin. Slovenski parlament je konvencijo ratificiral 25. februarja letos. Konvencija je za države, ki so jo že ratificirale, stopila v veljavo 1. februarja letos, za Slovenijo pa bo začela veljati 1. julija. (STA) Tržaški odmevi na delovni čas TRST - Zakonski predlog o uvedbi 35-urnega tedenskega delovnega časa, ki ga je predvčerajšnjim odobril ministrski svet, je seveda močno odjeknil tudi med krajevnimi delodajalci in sindikati. Čeprav je bil ukrep že dalj časa pričakovan in tudi napovedan, se eni in drugi več ali manj zaskrbljeno sprašujejo o usodi dosedanje politike usklajevanja in sporazumevanja, na kateri so doslej sloneli odnosi med družbenimi silami. Najbolj glasni in kritični so v teh urah industrij ci. Na S.strani Občni zbor Društva slovensko gledališče TRST - Na torkovem rednem občnem zboru Društva slovensko gledališče so izvolili novi upravni odbor, v katerega sta bila na predlog dosedanjega predsednika Filiberta Benedetiča izvoljena tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik SSO Sergij Pahor. Poleg njiju so bili v vodilni organ izvoljeni Filibert Benedetič, Rafko Dolhar, Igor Tuta, Ace Mermolja in Damjan Paulin. Rednemu je sledil izredni občni zbor, na katerem so člani odobrili nov posodobljen statut Društva slovensko gledališče. Ustvarjalnost Corrada Rojaca TRST - Corrado Rojac, mojster koncertne harmonike je tokrat predstavil nekakšen zgodovinski prerez literature za to glasbilo. Mladi tržaški glasbenik je v torek zvečer v okviru koncertne sezone Glasbene matice koncertiral v dvorani Deut-scher Hilfsverein in z izvrstnim podajanjem ponovno dokazal, da je odličen interpret, v programu pa je bila tudi njegova skladba. Na 8. strani ^■■V.V.V.V.V/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VAV.V.V.V.^A1™"^^ Proti krčenju stroškov v zdravstvu GORICA - Na pobudo združenja civilnih invalidov, sindikatov upokojencev, društev in združenj, ki zastopajo interese oseb s posebnimi potrebami, je bila včeraj pred sedežem Zdravstvene ustanove protestna manifestacija proti klestenju izdatkov v zdravstvu, kar je doslej prizadelo zlasti osebe s posebnimi potreba- mi Na 11. strani ŽENSKA^PRICCI VABIMO VAS v Ulico delle Torri 1 v Trstu, kjer boste spoznale modne novosti za ženske Plus v merah Plus. Pri nas bogate obline naravno zaživijo z izbiro oblek in modnih dodatkov nad mero 46 Vsem strankam nudimo 10% popust ob nakupu med 14. marcem in 28. marcem ^PRICCI Ul. Torri 1 RIM / SKRAJŠAN DELOVNI CAS Sindikati pozivajo industrijce k treznosti Možnost dialoga je ponudil tudi predsednik komisije za delo RIM - Sindikati so spet ponudili možnost dialoga industrijcem. Potem ko v torek niso prisedli k omizju o skrajšanem delovnem urniku, ker ni bilo delodajalcev, so včeraj s tajnikom CGIL Sergiom Cofferati-jem in tajnikom Cisl Sergiom D'Antonij em spet ponudili roko industrijcem, obenem pa jih pozvali, naj v sporu z vlado ne nategujejo preveč vrvi in naj ne odpovedujejo vseh dogovorov, ki so v zadnjih petih letih urejali rast osebnih dohodkov odvisnih delavcev in odnose v podjetjih. Sindikat bo branil metodo usklajevanja proti vsem, ki jo skuSajo razvrednotiti, je dejal D’Antoni. Dodal je, da sindikat Čaka, kaj bo v petek sklenila Confindustria in na osnovi teh sklepov bo tudi sam odločal, kaj storiti. Izrekel je tudi upanje, da se bodo industrijci vrnili k omizju. Pomirjujoč je bil tudi Cofferati, ki pa je tudi opozoril, da bi morebitna odpoved dogovorov, ki so te- NOVICE melj metodi usklajevanja, pomenil spor tudi s sidnikatom. »Vemo, da je industrijci ostro nasprotujejo skrajšanemu delovnemu Času, vendar mi ni jasno, zakaj bi odpovedali vse tiste dogovore, ki so koristili zaposlenim, podjetnikom in tudi državi, saj je bila inflacija upočasnjena prav s tistimi dogovori,« je poudaril Cofferati. Sindikati so sklenili, da se bodo tajništva treh konfederacij sestala v soboto, da bo odločila o nadalnjih ukrepih na osnovi odločitev Con-findustrie. K umiritvi polemik, ki so se razplamtele, potem ko je v torek vlada odobrila zakonski osnutek o 35-umem delovniku, je skušal prispevati tudi predsednik komisije za delo poslanski zbornici Renzo In-nocenti (Levi demokrati). Innocenti je pozval industrijce, naj ne bodo preveč radiklani, ker bi prehuda zaostritev otežila tudi soočanje s poslansko komisijo. Dodal je, da misli komisija, ki bo prva morala preučiti vladin predlog, prirediti krog avdicij z vsemi socialnimi partnerji, predvsem pa je zagotovil, da je predlog mogoCe prediskutirati in izboljšati. Skratka, dialog, ki ni bil možen z vlado, ker je morala paC zadostiti političnim obvezam, je po Innocenzovem mnenju možen s parlamentom. zaenkrat ni signalov, da bi industrijci bolj popustljivi. Predsednik kovinarske industrije Pininfarina je sicer dejal, da ceni odprtost sindikatov, vendar je menil, da je treba metodo usklajevanja zgraditi na novo in na novuih temeljih. Proti ukrepu o skrajšanem delovnem Času so se izrekli tudi predstavniki zveze zadrug, male industrije, sindikata Cisal. Iz Bruslja pa je evropski komisar Mario Monti pozval k prožnosti. Vsiljen skrajšan delovni Cas po njegovem mnenju ni rešitev, vendar pa 35-urni delovnik tudi ni tako zlo, kot ga prikazuje Confindustria. ŽELEZNICE / PO IZTIRJENJU »PENDOLINA» Proga pri Firencah odprta za promet Izvedenci razsikujejo vzroke nesreče Zdravstveno stanje ranjencev boljše Od jutri v Milanu kongres Severne lige MILAN - Kongres Lige se bo formalno zaCel jutri popoldne, v resnici pa se bo pričel v soboto popoldne s posegom Umberta Bossija. »Senatur«, ki nima tekmecev na Čelu stranke, bo svojim somišljenikom najbrž posredoval pobtiCno strategijo za prihodnje pobticne in parlamentarne preizkušnje. Zanimivo bo videti, kako bo Bossi ocenil politične ponudbe, ki skoraj dnevno prihajajo iz vrst Berlusconijeve stranke, v zadnjem Času pa tudi iz nekaterih krogov Nacionalnega zavezništva. Bossi je na to »snubljenje« doslej odgovarjal vedno zelo pikro in polemično, v zadnjem Času pa kaže nekoliko večje zanimanje za odnose s FI«, manj zanimanja pa za odnose s Finijevo stranko. Občanom Aulle bodo zastonj reševali urokov AULLA (Massa Carrara) - Zaenkrat je samo predlog, vendar bodo morda še v kratkem občani Aulle imeh na voljo še eno občinsko službo in to brezplačno. Odbor, ki ga vodi župan Lucio Barani, je namreč presodil, da prihaja na dan preveč primerov uročenih, po drugi strani pa je zapazil množična romanja k nekaterim ženskam, ki odrešijo uročenega. Spretnost ene izmed njih je blagodejno okusil tudi sam župan, ki je izjavil, da ni vraževeren, vendar je bolje, da te rešijo uroka, če ga že imaš. Načrtovana služba naj bi delovala samo v pozitivno smer, se pravi, da bi nesrečneže reševala urokov in izganjala zb duhove, v »specialistični ekipi« pa naj bi bila predvidoma tudi vedeževalka. Pred davkarijo se branita z gladovno stavko ALESSANDRIA - Zakonca-kmetovalca Rosario Ta-bucchi in Vico Giovannini, ki sta bila vpletena v »afero soja«, oproščena, a so ju v pretres vzeli davčni uradi, sta vCeraj nadaljevala z gladovno stavko. Naložili so jima globo v višini 900 milijonov Ib, znesek pa se je kmalu zvišal na poldrugo mikjardo, ker nista plačala. Uradi pravijo, da po prvem izračunu kazni nista vložila priziva. Predstavili nagrado Marie Alpi RIM - Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi, se letošnja izvedba natečaja za televizijski prispevek, ki jo organiza Občina Riccione, deli v tri kategorije, prvi dve sta novinarski, betja pa je v spomin na Mirana Hrovatina namenjena snemalcev. Besedni boj v vodstvu SKP RIM- Med včerajšnjo sejo vodstva SKP so si tajnik Bertinotti, podpredsednica senata Ersiba Salvato in predsednik stranke Cossutta povedah nekaj gorkih. Bertinotti se je v svojem poročilu obregnil ob Ersi-bo Salvato, ki ga je javno imenovala za sektaša in ji namenil »proti-obtožbo« pobtiCnega servilizma do vladnih strank. Salvatova je tak naCin odgovarjanja na kritike označila za stalinistične metode, posegel je Cossutta rekoč, da je treba oznake kot je »političen sendlizem« izločiti iz strankinega besednjaka, nakar je spet prevzel besedo Bertinotti, ki je rekel, da ni želel žaliti Salvatove. Ersiba Salvato je sicer odobrila dokument večine s pripombo, da bo razmislila o svoji strankarski pripadnosti. METODA Dl BELLE / PROTI BREZPLAČNEMU RAZDELJEVANJU SOMATOSTATINA Dižavni svet podprl stališče Bindijeve O sporu se bo sedaj moralo izreči ustavno sodišče - Priznanje CNR ministrici RIM - Državni svet je vCeraj razveljavil sklep lacijskega deželnega upravnega sodišča, ki je odredil brezplačno razdeljevanje so-matostatina vsem terminalnim bolnikom. Po včerajšnji razveljavitvi sklepa Duša, se bo o vsej zadevi moralo izreci ustavno sodišče. Metoda zdravljenja raka prof. Di Belle, ki je v zadnjih mesecih izzvala že veliko polemik, se bo očitno nadaljevala. Za profesorja iz Modene, ki je na obisku v Argentini, je odločitev Državnega sveta precejšen udarec, medtem ko je ministrica za zdravstvo Rosy Bindi dosegla prvi pravni uspeh. Mnoga deželna upravna sodišča so odredila razdeljevanje so-matostatina bolnikom za rakastimi obolenji, lacijski Dus pa je bil še posebej dovzeten. Najprej je odredil brezplačno razdeljevanje somatostatina vsem terminalnim bolnikom, nato pa je imenoval še komisarja »ad acta«, ker je ministrstvo za zdravstvo vložilo priziv proti odredbi in ni hotelo sprejeti brezplačnega razdeljevanja, dokler ne bo eksperimentiranje potrdilo, ali je metoda Di Belle učinkovita. Državni svet je namreč ocenil, da Dus ne bi smel izsiliti udejanjanja ukrepa, dokler ni bilo še razrešeno vprašanje ustavnosti. Ministrica za zdravstvo Rosy Bindi je menila, da je državni svet s svojo razsodbo vrnil »vsakemu svoje pristojnosti«. Po njenem mnenju bo mogoCe spet vzpostaviti tisto vzdušje umirjenosti, ki lahko enino prispeva k uspešnemu eksperimentiranju. Bindijevi je vCeraj izrazil priznanje znanstveni svet pri vsedržavnem raziskovalnem sredinišCu CNR. Po oceni razsikovalcev je Bindijeva »pogumno vztrajala v zahtevi po znanstvenem eksperimentiranju in ni klonila pritiskom«. Zaradi tega ji gre objektivno priznanje. Medtem je vzbudilo precej polemik v Argentini dejstvo, da so spremljevalci skorajda »ugrabili« prof. Luigija Di Bell o, ki se lahko sreCa samo z obiskovalci, ki jih izberejo spremljeavalci. Se zlasti so proti takemu ravnanju protestirali zdravniki italijanske skupnosti v Argentini, ki so se zavzeli za za obisk in so bistveno prispevali, da je do njega prišlo. FIRENCE - Florentinski tožilec Alessandro Mencini, ki vodi preiskavo o železniški nesreči pri Firencah, kjer je pred nekaj dnevi hitri vlak »pendolino« iztiril po trčenju s krajevnim vlakom, bo v kratkem določil izvedence, ki naj bi ugotovili vzroke nesreče, v kateri je en potnik umrl, več pa jih je bilo huje ranjenih. Tožilec je doslej odredil zaplembo obeh vlakov, ki sta bila vpletena v nesrečo, ter ostalega gradiva, ki bi lahko izvedencem pomagalo pri njihovem delu-Zaslišane so bile tudi vse glavne priče. Sedaj pa bodo morali izvedenci odgovoriti na ključna vprašanja o vzrokih nesreče. Gre predvsem za vprašanje, kako so delovali semaforji in signalne naprave na pro' gi. Strojevodja »pendoli' na« Paolo Sini je v prvi izjavi dejal, da je takoj po odhodu iz Rifredija imel zeleno-zumen semafor, ki svetuje hitrost 30 km na uro, nato pa je dobil zeleni semafor in zato je pospešil. Analiza signalnih naprav in zabeležk o njihovem delu ter registracij na obeh vlakih bo verjetno odgovorila na to vprašanje in pojasnila morebitne odgovornosti vlakovodje-Medtem se je znantno izboljšalo zdravstveno stanje ranjencev in osebje železnic je delalo 5 pospešenim ritmom, da bi usposobilo progo, ki J bila po trčenju poškodovana. Od polnoči je Pr° ga spet odprta za Pr0®^n Na telefoto Ap naprogi pri florentins železniški postaji SLABO VREME V ITALIJI / NA SEVERU IZBOLJŠANJE Veter in sneg se znašata predvsem nad srednjim in južnim predelom V težavah potresenci v Markah in Umbriji, ki so v zasilnih »domovih« RIM - Z metereološkega vidika začetek letošnje pomladi ni bil najbolj spodbuden, vendar pa vremenoslovci trdijo, da je bilo bolj neobičajno zimsko toplo vreme kot pa trenutno slabo vreme, ki pesti predvsem srednji in južni predel države. Sneg, nizka temperatura in veter so predvsem prizadeli potresen; ce na območju Mark in Umbrije, katerim montažne hiše ali pa celo preurejeni kontejnerji in stanovanjske prikolice nudijo bolj skromno zatočišče. V predelu Mark Serravalle del Chienti je moCan veter, ki ga spremljal snežni metež, razkril vrsto kontajnerjev. Potresenci krajev Cesi, Taverne, Visso in Colfiorito, ki so jih namestili v kontenjerje, pa so bili več Časa odrezani od sveta, saj je sneg, zapadlo ga je do dva metra, zaprl vse dohode. Veter pa se je znesel tudi nad kontejnerjih potresencev v Umbriji. Veliko nevšečnosti sta sneg in veter povzročila tudi v Kampaniji, Bazilikati, Kalabriji in Apuliji. Sneg je pobelil tudi Vezuv, zveza z otoki pa je bila začasno prekinjena. Tudi veliko cest so morali zapreti zaradi snega, na primer avtocestni predel Salerno-Reg-gio Calabria, v Potenzi pa so bile vCeraj zaprte šole. Močno je zasnežilo gorske predele Kalabrije, v Apuliji pa so se morali zlasti boriti proti vetru. Težave so imeli tudi na Sardiniji, saj so morali zaradi močnega vetra letalski promet z letališč Olbia in Alghero preusmeriti na Cagliari. Kontejnerje, v katere so namestili potresence Mark in Umbrije, je zasul sneg (f.AP) BRUSELJ - Italija zadovoljuje pogoje za uvedbo skupne evropske denarne enote - s tem stavkom je Evropska komisija včeraj v celoti potrdila pričakovanja finančnih trgov in seveda tudi državljanov ter Italiji odprla vrata v klub enajstih držav »ustanoviteljic« evra. Komisija je svoja spričevala objavila ob 11. uri, v istem Času, ko je v Frankfurtu svoje, nekoliko strožje in bolj tehnično mnenje izrazil tudi Evropski monetarni institut (EMI), Predhodnik Evropske centralne banke (ECB). Evropska komisija je za Uvedbo evra s 1. januarjem 1999 priporočila 11 Članic Evropske unije. Maastrichtske kriterije po njeni oceni zadovoljivo Izpolnjujejo vse zainteresirane države, razen Grčije, medtem ko Velika Britanija, Danska in Švedska po lastni izbiri ne bodo med ustanovnimi Članicami Evropske monetarne unije (EMU). Priporočilo Evropske komisije bo služilo kot podlaga za dokončno odločitev ° skupini, ki bo prva Uvedla evro. To bodo 2. Utaja letos na vrhunskem zasedanju v Bruslju sprejeli voditelji držav Povezave. Predsedniki vlad in držav bodo najverjetneje potrdili mnenje komisije in se odločili, da bodo ustanovne Članice EMU Avstrija, Belgija, finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portu-galska in Španija. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je v predstavitvi poročila Pred odborom Evropske-ga parlamenta za gospo- Evropska denarna enota sad skupne vizije Evrope tretjega tisočletja ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I I 1 ■ J is ■ ■ j| ■ ■ ■ 1 darsko in monetarno politiko včeraj v Bruslju izjavil, da se unija bliža koncu dolgega zgodovinskega procesa. Z intenzivnimi prizadevanji so vlade petnajsterice dokazale svojo sposobnost, da ustvarijo podlago za trdno in zdravo skupno valuto, je izjavil Santer in voditelje unije hkrati opozoril, da jih na majskem vrhu Čakajo pomembne odločitve, tudi o imenovanju predsednika in uprave prihodnje Evropske centralne banke. Uvedba evra s 1. januarjem prihodnje leto bo zgodovinski dogodek, ki pa ne pomeni konca nrocesa. Evro bo instru- ment, ki bo služil državljanom, utrjevanju gospodarstva, zaposlovanju in mednarodnemu položaju Evrope. Evro je sad skupne vizije. Evropa, ki je sposobna izvesti takšen projekt, je Evropa, ki bo z zaupanjem in trdnostjo stopila v novo tisočletje, je menil predsednik Evropske komisije Santer. Dokončna - sicer že nekaj dni napovedovana -odločitev Evropske komisije, da za uvedbo evra priporoči enajst držav, je pomirila bojazni tistih kandidatk, ki so se zaradi težav z izpolnjevanjem fiskalnih kriterijev zadnje mesece soočale s precejšnjo kritiko kolegic iz petnajsterice, najbolj Nizozemske in Nemčije. Med »kritičnimi« državami je Italija, katere javni dolg veC kot dvakrat presega po Maastrichtu ciljni 60-odstotni delež vrednosti bruto domačega proizvoda. Tudi belgijski javni dolg se giblje okrog 120 odstotkov vrednosti BDP, vendar pa komisija za obe državi meni, da je trend zniževanja njunega dolga zadovoljiv. Nekoliko strožji je bil Evropski monetarni inštitut, ki je v svojem konvergenCnem poročilu izrazil zadržke do položaja javnih financ v omenjenih dveh državah. Maastrichtskih krite- rijev je pet: povprečna raven inflacije ne sme za veC kot 1, 5 odstotka presegati inflacijskih rezultatov treh najboljših članic povezave, stabilnost menjalniškega teCaja, stabilnost obrestnih mer, pri Čemer dolgoročne obrestne mere ne smejo za več kot dva odstotka preseči dolgoročnih obrestnih mer v treh po rezultatih najboljših Članic, proračunski primanjkjaj ne sme presegati treh odstotkov vrednosti BDP, javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov vrednosti BDP oziroma se mora trajno bližati tej ciljni vrednosti. Poročila o izpolnje- vanju konvergenCnih kiri-terijev bodo v prihodnjih dneh predvidoma izdale tudi nekatere centralne banke držav petnajsterice, med njimi nemška Bundesbank. Ta poročilo pripravlja na pobudo kanclerja Helmuta Kohla, ki se v državi sooCa z evru nenaklonjenim javnim mnenjem. Ocene centralnih bank in Evropskega monetarnega inštituta sicer niso obvezujoče za voditelje, ki bodo sprejemali dokončno odločitev, vsekakor pa lahko vplivajo na Evropski parlament in nacionalne parlamente, s katerimi se morajo voditelji petnajsterice pred odločitvijo na maj- Premier Podi, podpremier Veltroni in ministra Ciampi in Visco med včerajšnjo »slovesno« tiskovno konferenco v palači Chigi skem vrhu posvetovati. Na vrhunskem zasedanju v prvih dneh maja bodo šefi držav in vlad petnajsterice poleg uradnega seznama evrodržav sprejeli tudi odločitev o imenovanju predsednika Evropske centralne banke. Po vsej verjetnosti bo prvi predsednik ECB z osemletnim mandatom Nizozemec z moCno nemško podporo Wim Duisenberg, sedanji predsednik EMI. Na majskem vrhu bodo znana tudi menjalniška razmerja med nacionalnimi valutami in evrom. Evropska komisija je vCeraj izdala tudi spomladansko gospodarsko napoved, po kateri naj bi letošnja gospodarska rast dosegla 2, 8-odstotno (lanska je bila na 2, 7%) in leta 1999 3-odstotno stopnjo. Napoved je nekoliko nižja od jesenske, predvsem zato, ker je obnova rasti v Nemčiji počasnejša od pričakovane, poleg tega pa je imela do določene mere vpliv na gospodarske razmere v uniji azijska finančna kriza. Evropska komisija sicer ocenjuje, da so gospodarski temelji EU zelo pozitivni; nizka inflacija, ugodni monetarni pogoji, visoka profitnost investicij in naraščajoče zunanje povpraševanje bi morali zagotoviti nadaljevanje okrevanja in v obdobju 1997-99 zagotoviti 3, 4 milijona novih delovnih mest. Intenzivne priprave Članic petnajsterice na evro so torej obrodile sadove, ocenjuje Evropska komisija v svojem gospodarskem poročilu. (Mihela ZupanCic/STA + CR) Z evrom nastaja gospodarski velikan, ki se merizZDA Z uvedbo evra v enajstih državah Evrope se na svetovni sceni pojavlja nov gospodarski velikan, ki bo enakopraven z ZDA in daleč nad Japonsko. Ekonomske razsežnosti »območja evra« je izmerila Evropska komisija in jih opremila še z dm-guni podatki: prebivalstvo 11 držav evra Šteje 290 milijonov Judi (ZDA 268 milijonov, Japonska 126 bilijonov). Seštevek bruto domačih proiz-vodov držav evra Predstavlja 19,4-od-stotni delež svetov- ________ITALIJA / VELIKO IN SPLOSNO ZADOVOLJSTVO________ Prodijeva zahvala državljanom in institucijam Italija je v območju evra in bo v njem ostala - Politična okrepitev za vlado in premiera RIM - Ce se je evforija na milanski borzi vCeraj še stopnjevala, je bilo v Rimu zadovoljstvo prav tako otipljivo. Po uradnih potrdilih iz Bruslja in Frankfurta, da je Italija zanesljivo med enajstimi evrodržavami, se je napetost v vladnih palačah sprostila, Čeprav seveda bolj zadržano, da ne bi bilo videti, kot da je zdaj vseh težav konec. Italija bo stopila v Evropsko monetarno unijo od vsega začetka in bo dokazala, da »zna s ponosom zmagati v boju na dolgi rok«, je dejal predsednik vlade Romano Prodi, ki je po uradnem sporočilu iz Bruslja sklical tiskovno konferenco in takoj na začetku opozoril, da »zdaj ne smemo zmanjšati pozornosti«. Prodi, ki so fa spremljali podpredsednik vlade Veltroni, podtajnik v predsedstvu Micheli in ministra Ciampi in Visco, je v eni do svečanih dvoran palaCe Chigi (tiskovne konference so navadno v bolj skromnih pritličnih prostorih) želel podati svojo svečano izjavo s primesjo velikega zadovoljstva in do neke mere tudi ganjenosti. »Toplo se želim zahvaliti italijanskemu narodu,« je dejal, »kateremu smo predlagali svojo usmeritev in Italijani so nas podprli.« Predsednik vla- de se je zahvalil tudi vsem parlamentarnim silam, tako večinskim kot opozicijskim, sindikatom in podjetnikom, ker so razumeli, da je cilj skupne evropske denarne enote cilj vseh Italijanov. Po koncu uvodnega procesa pristopa v evroklub, se zdaj po Prodijevem mnenju začenja drugi zgodovinski proces, tisti, ki vodi v združeno Evropo. Zanj bo treba pozabiti na laži in napake, ki so bile narejene takrat, ko se je govorilo zgolj o valuti. Skratka, za Prodija ne bo obstajala le »Evropa bankirjev«. Potem se je premier povrnil na etape, ki jih je morala Italija prehoditi od takrat, ko je ta vlada začela delovati in ko ni bilo niti približno izpolnjeno niti eno od petih maastrichtskih meril. »Priti do te točke je bilo zelo težavno za vseh enajst držav,« je dejal, »toda še posebej težko je bilo za Italijo, ki je bila prisiljena premagati najvecjo razdaljo. Takrat smo državljane zaprosili za pomoč, za velike žrtve in danes morda prvič natančno vedo, kam so bile njihove žrtve vložene.« Zdaj, le nekaj tednov pred 3. majem, ko bo uradno potrjen seznam evrodržav, in prav na dan obletnice Rimskega traktata (25. marca 1957), ki je položil temelje skupni Evropi, pa je napočil tudi Cas za veselje nad doseženim. »Proslavljali bomo,« je dejal Prodi, »vendar bomo morali negovati doslednost z zastavljenimi cilji tudi v prihodnje.« Na to so opozorili tudi številni drugi komentatorji, politične sile, sindikati, podjetniki. Ni bilo malo takih, ki so opozorili, da se mora zdaj začeti novo poglavje v boju proti brezposelnosti, ki ni le italijanski, ampak evropski problem. Veliko zadovoljstvo sta izrazila tudi evropska komisarja Mario Monti in Emma Bonino, ki sta kot Italijana ponosna predvsem na to, da je Italija naredila tisto, kar je le malokdo smatral za uresničljivo. Monti je dodal, da gre zasluga Prodijevi vladi in javnemu mnenju, ki je razumelo pomen boja za evro, razvojna politika pa bo po njegovem mnenju odslej lažja. Pohval je bilo včeraj res veliko, nekaj zadržanih priznanj pa je vlada požela tudi v opozicijskih vrstah. Na dlani je, da se je vlada Oljke skupaj s položajem njenega predsednika okrepila, še posebno, ker je Prodi v pogovoru z novinarji namignil, da bi bil v primeru negativnega spričevala o evru gladko odstopil. H TRGI / EVFORIJA V MILANU h Na milanski borci poslov za skoraj 8.000 milijard Mibtel napredoval tudi za 3%, saj je v finalu očitno prevladala želja po vnovCenju velikih, naravnost zgodovinskih zaslužkov zadnjih dni. Poleg evra, ki je borzo »vlekel« že nekaj dni, se je med investitorji spet pojavilo pričakovanje po znižanju uradne obrestne mere, kar naj bi Milanu zagotovilo še nekaj vročih dni. Poznavalci razmer zagotavljajo, da so za italijanske finančne trge perspektive še naprej ugodne. Analitiki mednarodne brokerske hiše Morgan Stanley so na primer prav vCeraj napovedali, da ostaja trend milanske borze pozitiven kljub možnosti manjših popravkov navzdol, nadaljnje višanje cen delnic pa bo odslej bolj selektivno in usmerjeno po sektorjih, med katerimi Morgan Stanley najbolj ceni bančnega. MILAN - Tako kot na skoraj vseh evropskih delniških trgih -v Frankfurtu, Parizu, Amsterdamu, Bruslju, Stockholmu, Madridu - je evro povzročil novo evforijo tudi v Milanu. Piazza Affari je ustvarila najveCji obseg dnevnih poslov vseh časov, za skoraj 8.000 milijard lir (natančno 7.886 milijard), kar je za majhno milansko borzo, na kateri kotira komaj 220 družb, skoraj neverjetno. Skozi trg je tekla reka denarja z ritmom 1.127 milijard na uro, skoraj 19 milijard na minuto in 320 milijonov na sekundo. Prejšnji rekord, ki ga je milanska borza ustvarila pretekli petek, je znašal 7.693 milijard vrednosti poslov. KonCni rezultat borznih indeksov (Mibtel +1%) pa vendarle ne odraža burnega sestanka, na katerem je 4 Četrtek, 26. marca 1998 MNENJA, ALPE JADRAN, TRST GLOSA ali Miloševič in njegov »jolly v igri pokerja« Jože Pirjevec Na široki in položni poti, ki pelje v pogubo, je Miloševič z vključitvijo Vojislava Seslja v srbsko vlado storil še en korak naprej. Kot na Brueghlo-vi sliki s slepcem, ki vodi vrsto drugih slepcev v prepad, bo potegnil za seboj cel srbski narod. Koliko spominov vzbuja Sešljevo ime! Spominjam se, kako smo bili sredi osemdesetih let vsi na njegovi strani, ko je bil še docent na sarajevski univerzi in so ga aretirali zaradi teksta, ki so ga našli v njegovem stanovanju, a ni bil nikoli objavljen. V njem je Šešelj predlagal ukinitev titoistične Jugoslavije in oblikovanje Velike Srbije z Vojvodino, Črno goro, Kosovom in delom Bosne in Hercegovine. Preostali del Bosne in Hercegovine je »dal« Hrvatom, medtem ko naj bi bili Muslimani, o katerih je menil, da so »izmišljeni narod«, razkosani med ene in druge. Za te ideje, ki jih je pred procesom javno obsodil na televiziji sam zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc, je sarajevski docent dobil 22 mesecev zapora. Mislim, da se nimamo kaj kesati, ker smo obsojali takratne jugoslovanske oblasti, da zaradi njegovih osebnih mnenj preganjajo Šešlja na podlagi zloglasnega člena 133. Ko pa je isti SeSelj, ki je medtem postal četniški »vojvoda«, leta 1991 začel udejanjati svoje zamisli v politični praksi in to na nadvse brutalen način, tudi nismo zgrešili, ko smo ga ožigosali kot nevarnega zločinca. Kako pozabiti na strahote, ki so jih počenjali člani njegove paravojaške skupine, skupaj z Arkanovimi »Tigri« in z »Belimi orli«, najprej na Hrvaškem, pozneje pa v Bosni in Hercegovini? Odnos med Miloševičem in Šešljem je po svoje nadvse zanimiv, saj jasno kaže v kolikšni meri je ciničen in spreten srbski »vodž«. Dokler mu je Šešelj koristil, je njega, njegovo Radikalno stranko in soldatesko brez pomislekov uporabljal. Ko pa je sredi leta 1993 razumel, da se je začel sen Velike Srbije nevarno krhati in da je treba najti kompromisno rešitev z Zahodom, je Seslja zavrgel kot iztisnjeno limono in ga začel obtoževati najhujšega fašizma in vseh mogočih zločinov. Slednji mu seveda ni ostal dolžan, tako da smo v naslednjih letih slišali poglavitne predstavnike srbskih »patriotičnih sil«, kako se obkladajo z vsemi možnimi psovkami in razkrivajo skupno krvavo preteklost. Ko mu je postal preveč nadležen, je Miloševič ukazal Šešlja tudi dvakrat aretirati, obenem pa ni imel poguma, da bi razpustil Radikalno stranko in njegove četnike. Čeprav ga je slednji poleti 1995 obtoževal, da je »največji srbski izdajalec« in je skušal organizirati v Beogradu meeting, s katerim naj bi ga spodnesli, se je po prestanem zaporu lahko vrnil v politično življenje, kot da se nič ni zgodilo. Očitno je SeSelj za Miloševiča »jolly«, ki ga potegne iz rokava, kadar ga potrebuje v vrtoglavi igri pokerja, v kateri so se mu do sedaj vse poteze posrečile. Mislim pa, da se ne motim, če pričakujem, da so vsaj v VVashingtonu razumeli njegove trike in da mu jih ne bodo več zlahka spregledali. Vsekakor je jasno, da se na Balkanu z zaostrivijo kosovskega vprašanja spet odpira žarišče napetosti, ki je potencialno nevarno za celotno področje. Vsa stvar ima določen pomen tudi za Slovenijo, saj si je težko predstavljati, s kakšno logiko jo bodo Američani Se silili v obnavljanje vezi z bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so vse iz tega ali iz onega razloga na robu vulkana. POLITIKA / POMEMBEN UKREP Priletni občani: dolga debata v deželnem svetu Težave s številom navzočih TRST - Deželni svet se je včeraj ves dan ukvarjal z zakonom v korist ostarelih občanov, ki najbrž predstavlja najpomembnejši ukrep pred iztekom zakonodajne dobe. Sinoči so sejo prekinili zaradi pomanjkanja legalnega števila navzočih svetovalcev, nakar so se sestali načelniki skupin, da se sporazumejo o nadaljnem poteku soočenja. Do prekinitve je skupščina odobrila nekaj pomembnih členov tega zakonskega predloga, za katerega je bilo predloženih tudi več popravkov. Med drugim so odobrili vlogo in pristojnosti Dežele in občinskih uprav na področju oskrbe priletnih občanov, medtem ko so enostavno ukinili člen o vlogi pokrajinskih up- rav na tem področju. Člen št. 9 določa pristojnosti zdravstvenih podjetij, a v obliki, ki je precej različna od tiste, ki jo je svojčas odobrila pristojna" svetovalska komisija. Sporazumeli so se tudi za ustanovitev posebnega deželnega opazovališča za probleme ostarelih, ki bo, med drugim, tudi strokovno proučeval to problematiko. Pričakovati je, da bo deželni svet v doglednem času odobril ta pomembni zakonski normativ, ki ga podpirajo vse sindikalne organizacije upokojencev ter tudi ostale družbene sile in komponente. Razpravo je nedvomno pospešila njihova množična manifestacija pred sedežem deželnega sveta. TRST / POSVET NA TRGOVINSKI ZBORNICI Priložnost za nove zaposlitve Zakon o mladinskem podjetništvu TRST - Včeraj popoldne se je v glavni dvorani Tržaške trgovinske zbornice odvijal zanimiv seminar z naslovom, ki bi ga v slovenščino vsebinsko lahko prevedli »Veselje pri izmišljanju novih zaposlitev«. Predmet posveta je bil v bistvu zakon De Vito St. 44 z dne 28.2.86, ki je bil prvotno namenjen spodbujanju, promociji in razvoju mladinskega podjetništva v južni Italiji. Z odobritvijo zakona št.95 z dne 29.3.95 pa je vlada njegove ugodnosti razširila tudi na industrijsko nerazvita območja, ki jih zaobjema evropski program Objektiv 2 in torej tudi na glavnino Tržaške in Goriške pokrajine. Sedeže velike dvorane Trgovinske zbornice je skoraj popolnoma zasedla pretežno mlada publika, kar jasno izpričuje veliko zanimanje za ta zakon, saj se mladi očitno že od zdavnaj zavedajo, da je pot do prve zaposlitve nadvse grebenasta. O vsem tem je včeraj spregovoril tudi rimski ekonomski izvedenec Massimo Mametto. V Trst ga je povabila posebna ustanova ARIES, ki je po nalogu same Trgovinske zbornice zadolžena, da preko posebnega okenca “Punto Impresa” nudi mladim potencialnim podjetnikom vse možne informacije. »Zakon 44/86 ne more reševati perečega problema brezposelnosti, vendar lahko veliko pomaga pri ustanavljanju novih podje- GORICA / ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE ZA VODNO GOSPODARSTVO Skupno urejanje porečja Soče GORICA - Meddržavna komisija Italije in Slovenije za vprašanja vodnega gospodarstva je včeraj v Gorici določila postopke za razpis natečaja za izdelavo študije o hidrogeološki ureditvi porečja Soče. Delegacijo italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je vodil amba-sadni svetovalec Fabri-zio Santurro, slovensko delegacijo pa sekretar na ministrstvu za okolje Franc Steinman. Komisija je po skoraj celodnevnem zasedanju in poglobitvi raznih tehničnih vprašanj sklenila, da se bodo za dodelitev študije o celovitem urejanju Posočja lahko potegovale mešane naveze, ki jih bodo sestavila italijanska in slovenska podjetja. To velja tako za načrtovanje posegov na slovenski kot na italijanski strani meje. Za pripravo študije o hidrogeološki ureditvi vsega porečja Soče sta vladi predvideli investicijo v vrednosti 5 milijard lir, četudi pričakujejo, da bo dejanski strošek za načrtovanje manjši. Včeraj sprejete odločitve bodo formalno ratificirali na prihodnjem zasedanju meddržavne italijansko-slo- tij«, je dejal Mametto, ki je pristavil, da izvajanju in učinkom tega zakona pazljivo sledijo tudi iz tujine. Zakon namreč nudi možnost javnega finansiranja najrazličnejših podjetniških načrtov na področju kmetijstva, obrtništva in industrije ter nudenja servisov podjetjem. Prav zaradi svoje izvirnosti zakon podpira izključno podjetja z mladinskim pečatom, ki jih morajo ustanoviti člani, katerih starost niha med 18. in 35. letom. Najvišja predvidena investicija pa ne sme presegati petih milijard lir. Sam Mametto je priznal, da je selekcija finansiranih projektov izredno stroga, saj zadolženo investicijsko podjetje »Imprenditorialith gio-vanile Sp a« zavrne kar dve tretjini predstavljenih načrtov. Iz tega sledi, da preostalo tretjino predlagatelji uresničijo s 60-odstotno javno kapitalsko pomočjo v obliki nepovračljivega prispevka in posebno ugodnih kreditov. O učinkovitosti tega »instrumenta« seveda najbolje priča podatek, po katerem je bilo preko zakona 44/86 doslej v Italiji ustvarjenih kar sedem tisoč novih podjetij. Svoje predavanje je Marnetto zaključil z navedbo osnovnih značilnosti tudi zakona št.236, ki je namenjen predvsem ustanavljanju servisnih podjetij. Sledila je debata, med katero so s konkretnimi vprašanji i11 pojasnili posegli razni udeleženci posveta. (GB) venske komisije, ki se bo sestala v prvem tednu maja v Novi Gorici. Uvodnega dela včerajšnjega srečanja sta se udeležila tudi predsednik Goriške pokrajine Giorgio Brandolin in župan Gaetano Valenti, ki sta potem, skupaj z novogoriškim županom Crtomirom Špacapanom, sodelovala tudi na delovnem kosilu. Vsi trije so poudarili željo, da bi v meddržavnih pogajanjih na ravni vladnih delegacij bili v večji meri prisotni in upoštevani interesi krajevnih uprav. (mm) oddaja VERDI ^FORMA ki jo vodi Paolo Ghersina nocoj od polnoči do 1. ure na TELEOUATTRO, bo posvečena vprašanju ALI OBSTAJAJO SLOVENCI V ITALIJI? Gledalci lahko telefonirajo na številko 381555 ________ODLOK ČEDAJSKEGA ŽUPANA Kolesarska steza skozi Čedad Steza do meje bo speljana po trasi nekdanje železniške proge no. Potem je bila železnica opuščena, preda; lani železniški nasip pa bo sedaj skoraj idealna podlaga za kolesarjenje. Za prvi del steze je bilo namenjenih 1 nU' lijarda 470 milijonov lir. Strošek sploh ni sporen, saj je furlansko javno mnenje takim pobudam zelo naklonjeno, tudi upoštevajoč navado in veselje ljudi do kolesarjenja Dejstvo je tudi, da je večina evropskih držav dobesedno prepredenih s kolesarskimi stezami. To ima Se zlasti v nekaterih državah (Avstrija je zgovoren primer) ne le blagodejne učinke na okolje in zdravje ljudi, pač pa tudi na razvoj specifičnih oblik turizma in z njim povezanih gospodarskih dejavnosti. Zato tudi ni dvoma, da bo kolesarska proga Videm-Kobarid ljudem v Benečiji prinesla več pretoka ljudi, 5 tem pa tudi nove možnosti zaslužka. (D.U.) ČEDAD - Vse kaže, da se bo naposled uresničila zamisel o kolesarski stezi, ki bo speljana od Vidma skozi Čedad do slovenske meje. In seveda bi bilo logično in zaželjeno, da bi se na slovenski strani nadaljevala do Kobarida. O načrtu je bil govor dolgo časa, dokler ni ustrezen sklep sprejela videmska pokrajinska uprava, ki se je zanj vneto zavzemala in je izdelala tudi tehnični načrt. Sedaj je izredni komisar na čedajski občini Colli z odlokom odprl pot izvedbi prvega dela trase, ki sta jo izdelala arhitekt Savonitto in inženir Gentilli. Predviden rok za izgradnjo prvega dela steze, ki bo šla od Čedada do videmskega predmestja, je približno eno leto, dolžina naj bi znašala okrog 13 kilometrov, širina pa v povprečju 3 metre. Trasa je speljana med polji, po lepi ravninski pokrajini ob vznožju furlanskih severovzhodnih Predalp. Vendar bo Se pomembnejši drugi del steze, ki bo zgrajen pozneje in bo speljan od Čedada, skozi Nediške doline do slovenske meje. Steza bo torej dobila mednarodni značaj in glede na to, da je zanjo veliko pričakovanje, je tudi zelo verjetno, da z gradbenimi deli ne bo zamud. Od Čedada do slovenske meje bo steza speljana na trasi nekdanje železniške proge, ki je za časa Avstrije peljala v Kobarid in je Se po drugi svetovni vojni nekaj desetletij redno služila za prevažanje kamene surovine iz Nediških dolin v čedajsko cemenatar- Sodišče oprostilo župana Palettija TRST - Tržaško prizivno sodišče je včeraj povsem oprostilo župana iz Rezije Luigija Palettija, ki so ga obtožili* da je prekršil nekatera pravila krajinske zaščite, ki zadevajo uničevanje odpadkov in upravljanja smetišč. S io odločitvijo je sodni dvor spremeni razsodbo preture iz Tolmeča, ki je julija lani obsodilo Palettija na mesec dni aresta in 400 tisoč lir globe. POLEMIKA / SKRAJŠANI DELOVNI CAS EKONOMIJA Sindikati so previdni, industrijci pa kritični Vsi vsekakor zavračajo nepotrebne nove napetosti Vlada podpira projekt za luko Zakonski predlog o uvedbi 35-urnega tedenskega delovnega Časa, ki ga je predvčerajšnjim odobril ministrski svet, je seveda moCno odjeknil tudi med krajevnimi delodajalci in sindikati. Čeprav je bil ukrep že dalj Časa pričakovan in tudi napovedan, se eni in drugi bolj ali manj zaskrbljeno sprašujejo, kakšna usoda Čaka politiko usklajevanja in sporazumevanja, na kateri so doslej sloneli odnosi med družbenimi silami. Najbolj glasni in kritični so v teh urah industrijci. Pokrajinski predsednik Francesco Pacorini je trdno prepričan, da zakonska uvedba skrajšanega delovnega Časa ne bo zmanjšala brezposelnosti, prav nasprotno. Tako zasnovani in zastavljeni ukrep bo po mnenju podjetnikov ustvaril velike težave italijanskemu gospodarstvu in verjetno prisilil mnoge industrij-ce, da »izvozijo« svoje obrate v države s ceneno delovno silo. Pacorini in kolegi očitajo Prodijevi vladi, da se je s tem ukrepom odpovedala politiki usklajevanja in sporazumevanja, ki je leta 1993 npr. obrodila znani sporazum o ceni dela s pozitivnimi učinki za vso državno skupnost. Vlada je bila v to prisiljena s strani SKP, kljub temu pa bi lahko v zakonskem osnutku vsaj zaščitila politiko družbenega sporazumevanja, kar pa žal ni naredila. Predsednik tržaške Zveze industrijcev izraža na koncu popolno soglasje s stališči, ki jih o tem vprašanju zagovarja vsedržavni predsednik Confindustrie Giorgio Fossa. Sindikati, ki kot znano niso ravno navdušeni nad predlogom ministrskega sveta, so previdnejši. Zlasti v krogih zveze CGIL podčrtujejo, da odklanjajo vsakršno ideološko vojno o tem sicer kočljivem vprašanju in da torej zavračajo togo usmeritev, za katero se je odločil predsednik Confindustrie. NajveCja sindikalna orga- nizacija se vsekakor ne namerava odpovedati sporazumevanju in politiki pogajanj z delodajalci, upoštevajoč tudi dejstvo, da je sedaj na potezi parlament, ki bo moral hoCeš noCeš upoštevati tudi stališča družbenih komponent, torej tudi sindikatov in industrijcev. Nobenih dramatizacij tega vprašanja torej, tudi zato, ker vladni predlog ne bo odobren jutri, v vsakem primeru pa bo stopil v veljavo leta 2001 in vrh tega še postopno. Sindikati vsekakor oporekajo trditvam Zveze industrijcev, da bo skrajšani delovni urnik zaostril problem brezposelnosti, njegovo smotrno izvajanje bo nasprotno ustvarilo nova delovna mesta. Glede groženj industrijcev, da se ne bodo veC pogajali o ničemer, pa so tudi tržaški sindikati prepričani, da bi to prizadelo obe strani ter istočasno izničilo tudi ukrepe (npr. o fleksibilnosti delovnih razmerij), ki so jih predlagali in izbojevali prav delodajalci. Vlada je s podtajnikom na prevoznem ministrstvu Sorierom podprla projekt »Trieste Futma«, ki ima za cilj splošno urbanistično in gospodarsko ovrednotenje predvsem starega pristanišča, a tudi nekaterih območij novega. Soriero je to stališče posredoval predstavnikom združenja Pacori-niju in Susmelu, ki sta ga obiskala na ministrstvu. Vladni podtajnik je pozval predstavnika »Trieste Futura«, naj združenje pospeši izdelavo tega važnega naCrta, pri Čemer lahko računa tudi na strokovno pomoč ministrstva. Pacorini in Susmel sta izrazila zadovoljstvo nad to obvezo in tudi nad zanimanjem, ki ga Rim izkazuje temu projektu. OB IZIDU KNJIGE O KRETI / NA LADJI TALOS Grški poklon županu lllyju Pobuda župana Hanie, družbe Anek Lines in Eurepean Pressa iHREPEN / DELOVNI SESTANEKh Skrb pokrajinske uprave za zdravo kmetijstvo Na sedežu Konzorcija vin z zaščitenim poreklom Kras v Repnu je bil delovni sestanek, posvečen »zdravstvenem stanju« krajevnega vinogradništva in oljkarstva, ža katerega je dala pobudo Pokrajina. Na srečanju so prišli do izraza nekateri pozitivni podatki, ki zaznamujejo ti dve kmetijski panogi. Pokrajina nudi nekaterim kmetijskim podjetjem strokovno pomoč, s katero hočejo omejiti uporabo kemičnih derivatov in tako zaščititi naravne značilnosti vinogradov. Vinogradnikoih so tudi pojasnili delovanje nove službe za nadzorstvo vremenskih razmer na teritoriju (vsega skupaj so postavili osem »informacijskih« naprav), s katero lahko zainteresirani prilagodijo posege proti boleznim in parazitom, ki lahko napadejo trto. Predsednik Renzo Codarin je potrdil prizadevanja za razvoj in ovrednotenje celotnega kmetijskega sektorja. Dejal je tudi, da je Pokrajina na osnovi podpore Sklada za Trst v višini 500 milijonov lir okrepila svojo proračunsko postavko za kmetijstvo, ki po novem znaša dve milijardi lir. Ob državnem grškem Prazniku so župan Hanie Tzanakakis, pomorska družba Anek Lines in združenje European Press rta ladji Talos priredili sprejem v Čast tržaškemu Zupanu Riccardu Illvju, ki )e med drugim prispeval Članek za novo publikacijo o Kreti. Knjigi oz. sta-todavni zgodovini in mitom Grčije in Italije (Rima) je bilo na včerajšnji slovesnosti namenjenih se naj-vec besed s strani grških gostiteljev. Ob izmenjavi daril pa je bil naglasen Pomen povezave med Trstom in Grčijo, s tem v zvezi je bila izpostavljena vloga ladij-trajektov druž-oc Anek Lines, ki redno Vozijo na progi Trst-Patras Ipoleti s postankom na Krfu). V odgovor na izredno pohvalne besede, ki so )ui v imenu gostiteljev iztekli Calfelis (European f^ess), Mariakakis (Anek kines) in Tzanakakis (Ha-rda. v tem mestu Krete je Sedec družbe), je Illy Pfedvsem podčrtal po-ftien mednarodnega sode-cvanja. Za Trst pa sta po-gtavitvenega pomena povezovanje z državami sfednje Evrope in drugimi Hdranskimi-sredozemelj-skimi pristanišči. UL. DEL VELTRO / PO EKSPLOZIJI Ni jasno, kje je plin puščal Zdravstveno stanje 63-letne Erike Basti je še nespremenjeno Po ocenah izvedencev zavoda za ljudske hiše lacp, ki so bili vCeraj ves dan na delu, je škode v poslopju v Ul. del Veltro 63, kjer je predvčerajšnjim prišlo do silovite eksplozije plina, za veC kot 300 milijonov lir, saj so štiri stanovanja povsem uničena. Za njihovo obnovo bo razumljivo treba precej Časa, medtem ko naj bi se ostalih dvajset družin morda že v kratkem lahko vrnilo domov. Pri zavodu so tudi dali na razpolago posebno telefonsko številko (3999403), tako da bi lahko kontaktirali zainteresirane stanovalce, ki so se zatekli k sorodnikom ali prijateljem. Za pet družin pa so začasno rešitev našli v domu Bartoli v Ul. Mar-chesetti (in ne Serena, kot smo zapisali vCeraj). Nekateri stanovalci so se včeraj vrnili v Ul. del Veltro, na lastne oci so se želeli prepričati, kako je z njihovim domom, s povratkom pa zaenkrat ni še nic. Med ranjenci je še vedno najbolj zaskrbljujoče zdravstveno stanje 36-letne Erike Basti, prebivala je zraven stanovanja, kjer je eksplodiralo. Njeno 10-letno hčerko Jessico, ki so jo opazili, kako je na balkonu klicala na pomoč, so odpeljali v Burlo Garofolo, z njo ni nic hudega. Tudi priletna Ottilia Rebek si bo kmalu opomogla’, imela je še najveC sreCe, plin je pušCal prav v njenem stanovanju. Tako Rebekova kot četrta ranjenka, 76-letna Santa Sion, bosta okrevali v 20 dneh. Istočasno z delom izvedencev lacp pa je stekla tudi preiskava policije, saj morajo še natančno ugotoviti, kako je sploh prišlo do eksplozije in kdo nosi morebitno odgovornost. Včerajšnji dan ni prinesel razjasnitve. Policija je zaslišala sina 83-letne Ottilie Rebek, Silvia, njegovo pričevanje pa se ne ujema s tistim, kar so povedali gasilci. Uhajanje plina so zaznali že v ponedeljek popoldne, prišli so tako gasilci kot tudi osebje Acegasa. Gasilci in uslužbenci Acegasa so ugotovili, da je bil štedilnik Rebekove že star, na grelnih plošCah sicer ni bilo sicer nobene okvare, puščala pa je peCica. Sneli so stikalo, poklicali Silvia in mu povedali, da bo štedilnik treba zamenjati, začasno pa lahko uporabljajo grelne plošCe, ne pa pečice. Moškega je vCeraj zaslišala policija, kateri naj bi izjavil, da je plinsko cev zamenjal in da je kupil manjši plinski gorilnik. Prepričan pa naj bi bil, da so gasilci ali uslužbenci Acegasa zaprli glavno cev, ki je od števca v pritličju speljana v stanovanje, tako da gorilnika ni uporabil. Kje je torej pušCal plin, Ce je cev zamenjal in gorilnika ni prižgal? Postavilo bi se tudi vprašanje, Ce je cev pravilno priključil, saj je plin od nekje moral puščati. Nejasnost je torej precejšnja, morda bomo kaj natančnejšega izvedeli po zaslišanju Rebekove. Drevi zadnji koncert v kriškem 0xisu Drevi ob 21. uri bo v kriškem Oxisu zadnji koncert sezone. Tudi letos se je lastnik lokala Igor GuštinCiC potrudil, da je občinstvu ponudil zanimive koncerte tako tržaških kot tudi tujih skupin. Danes se bo predstavila skupina »Nuovi amici«, za katero bo to krstni nastop. Člani skupine so dobro znani glasbeniki Mojmir Koko-rovec (glas in kitara), Aljoša Saksida (kitara), Marko Corsi ( klaviature in vokali), Lorenzo Savo-rani (bobni) in Mauro De Paolis (baterija). Z vadbo so pričeli šele decembra, a na sporedu imajo že obširno izbiro rockovskih komadov. Izvajajo raje trši rock, kot npr. popevke skupin Red Hot Chili Peppers, Lenny Kravitz, Radiohead, U2 idr. Igrajo tudi originalne skladbe, ki jih pišejo Kokorovec, Saksida in Corsi. Prav izvajanje lastnih popevk je cilj skupine, a po dobrih treh mesecih življenja je teh še premalo za celoten koncert. (Pan) NOVICE Pristaniško poveljstvo ima nov sedež V soboto, 28. t.m. ob 11.15 bodo ob bivšem »hi-droskalu« o tvorili novi sedež pomorske direkcije FJK ter tržaškega pristaniškega poveljstva. Slovesnosti se bodo udeležili glavni poveljnik pristaniškega poveljstva, admiral inšpektor Renato Ferraro, najvišje deželne in mestne oblasti ter poveljnik jadranskega pomorskega vojaškega okrožja, admiral Paolo Mancinelli. Istra in soočanje z novo Evropo Na sedežu Ljudske univerze na Trgu Ponterosso 6 bodo jutri ob 11.15 predstavili ciklus predavanj o evropski integraciji, ki se bodo odvijala v Istri. Pobuda je sad skupnih prizadevanj Ljudske univerze, Italijanske unije in združenja »Evropski dialogi«. Na jutrišnji predstavitvi bo sodeloval tudi predsednik deželnega sveta Antoni one. Predavanje Miloša Pahorja Glasba je Čustvenost, izraznost, sporočilnost. Danes pa se nanjo ne gleda z emocionalnega vidika, temveč se ljudje zanimajo zgolj za tehniko. S temi besedami je sinoči glasbenik prof. Miloš Pahor uvedel predavanje o stari glasbi, ki je bila na sedežu Assicurazioni Generali. 'Kot je povedal, je važno zgodaj približati otroke glasbi (4 - 8 let), za kar sta kljunasta flavta in viola da gamba najprimernejši. Bistveni so poslušnost, ljubezen in trdo delo, starši pa lahko violo sami izdelajo (Pahor je tudi obrazložil postopek). Po obsodbi akustičnega onesnaženja je Pahor poudaril, da je treba spet ovrednotiti občutljivost in Čustvenost, ter se nenazadnje vprašal, ali bodo študentje, ki jih usposablja, dobili službo. A.G. Joyce Lussu gostja Univerze Pisateljica in prevajalka Joyce Lussu bo danes ob 10. in ob 17.uri na Filozofski fakulteti (Ul. Universita 7) govorila o prevajanju poezije. Na obeh srečanjih bosta sodelovala tudi prevajalca Nives Fedrigotti in Michele Petrantoni. Podpore ustanove »Ananian« V torek, 31. marca ob 13. uri nepreklicno zapade rok za predložitev prošenj za podpore, ki jih podeljuje dobrodelna ustanova »Ananian«. Podelili bodo 10 podpor po 3.000.000 lir mladim dvojicam, ki živijo v skromnih gospodarskih razmerah in ki se letos nameravajo poročiti ali so se poročile, bodisi civilno kot cerkveno. Nadalje bodo 10 podpor po 1.500.000 lir namenili mladim in revnim zakoncem, ki čakajo na rojstvo otroka (ali ki se jim je rodil po 13.12.1997), in sicer do Cetrto-rojencka. Ustrezni oglas in obrazec, na katerem je treba izpolniti prošnjo, sta na razpolago v uradu v Ul. Pascoli 31 (tel. 3736303), in sicer ob delavnikih od ponedeljka do petka v jutranjih urah. Razpis za delovna mesta V uradu za delo v Ul. Fabio Severo 46/1 bodo v ponedeljek, 30. in v torek, 31. marca od 8.30 do 12. ure sprejemali prošnje za nastop na selekcijah za delovna mesta, in sicer: pri inštitutu za nuklearno fiziko (1 tehnični pomočnik, vozniško dovoljenje B - »Dorino« in »panda«, kurir - šofer, določen Cas 3 meseci) in pri Občini Trst (1 mesto v upravi, določen Cas 6 mesecev; 1 mesto v upravi - strojepisec, določen Cas 6 mesecev). Potrebno je predstaviti mod. C/l ali roza izkaznico, delovno knjižico, potrebna je diploma nižje srednje šole, dokumentacija o dohodkih v letu 1996 in družinski list. Zasedanje o gospodarstvu Deželni sindikat CGIL prireja danes v hotelu Sa-voia Excelsior zasedanje na temo Internacionalizacija gospodarstva in pogajanja: tržaški primer. Deželni tajnik CGIL Bruno Zvech bo govoril o »kulturnih različnostih« v soočenju med sindikatom in podjetjem. Sledili bosta poročili Arielle Cuk in Franca Del Čampa, predvideni pa so med drugimi tudi posegi tržaškega župana Riccarda II-lyja, predsednika pristaniške oblasti Micheleja Lacalamite, predsednika industrijcev Federica Pacorini j a in predsednika industrijske cone Roberta Cosolinija. Posvet se bo zaCel ob 9.30. 120 let trgovske šole Revoltella Danes se bo v konferenčni dvorani ekonomske fakultete zaCel posvet ob 120-letnici ustanovitve visoke trgovske šole Pasquale Revoltella. Predavatelji bodo spregovorili na temo »negotovosti«. Jutri in pojutrišnjem se bo posvet nadaljeval v laboratoriju šole za uporabne študije SISSA. SKRBSTVO / AKCIJA KARITASA TEDEN ZNANSTVENE KULTURE Stara oblačita za potrebne ljudi V enem letu nabrali 4.500 stotov oblačil V nedeljo odprta vrata v znanstvenem paiku pri Padričah Nadaljujejo se prireditve Laboratorija znanstvenega imaginarija Pred številnimi cerkvami na Tržaškem že nekaj časa stojijo rumeni zabojniki za zbiranje starih, dotrajanih oblačil, ki jih je dala postaviti škofijska Karitas v sodelovanju s tržaško občino. Občani so v zabojnike odlagali vsakovrstna oblačila in obutev, ki jih je nato Karitas razdelila potrebnim ljudem. Akcija je požela popoln uspeh, kot so zadovoljno poudarili njeni organizatorji na včerajšnji tiskovni konferenci v občinski palači. Trst se je v tej vse-deželni akciji še posebno izkazal, saj so v mestu nabrali še največ ponošenih oblačil in drugih kosov blaga (seveda v primerjavi s številom prebivalstva). V enem letu so Tržačani odložili v zabojnike več kot 4.500 stotov oblačil za skupno vrednost kakih 66 milijonov lir. Ravnatelj tržaškega Karitasa msgr. Mario Del Ben je bil nadvse zadovoljen s takim rekordnim dosežkom. »Za tako zadovoljstvo imam vsaj tri tehne razloge. Prvič: stara oblačila ne romajo v upepeljevalnik in niso torej zaman uničena, temveč ponovno uporabljena. Drugič: akcija je pripomogla k ustanovitvi določenega števila novih delovnih mest. Tretjič: z oblačili in obutvijo smo konkretno pomagali revnim in manj premožnim, ki jih je v mestu še kar precej. To je tudi poglavitni aspekt akcije, to je bil njen namen,« je ocenil ravnatelj tržaškega Karitasa. Podobno zadovoljstvo Zabojniki za rabljena oblačila in obutev je izrazil tudi tržaški občinski odbornik za upravljanje teritorija in imetja Uberto Fortuna Drossi. »Navdušen sem s tem načrtom. Njegov uspeh dokazuje, da je bila akcija dobro pripravljena in tudi potrebna. Mesto je pokazalo veliko sočutje do problemov revnih someščanov. Gre za nekakšno moralno senzibilnost, s katero smo lahko zadovoljni. Želel pa bi poudariti tudi, da se s takim načinom nabiranja uveljavlja tudi kultura ločenega odbiranja predmetov in materiala, ki je v moderni potrošniški družbi potrebna. Občanom je bila dana možnost ločenega nabiranja, kar so ljudje tudi izkoristili in s tem pomagali someščanom v stiski,« je poudaril odbornik Fortuna Drossi. Laboratorij znanstvenega imaginarija nadaljuje s prireditvami ob letošnjem 8. tednu znanstvene in tehnološke kulture. Danes ob 9.30 bo v veliki dvorani visoke šole za uporabne študije SISSA na Miramaru srečanje za višješol-ce z naslovom: Lov na fotografije: morje. Dijakom bosta predavala profesorja Renzo Mosetti in Paola Del Negro. V popoldanskih mah (ob 16. mi) pa bodo - vedno v veliki dvorani šole SISSA - prišli na svoj račun profesorji višjih srednjih šol. Na srečanju z naslovom Multi-medialnost in izobraževanje bo Francesco Di Tolla predstavil CD rom o fizikalnih lastnostih materije Edu-mat. V okviru tedna znanstvene in tehnološke kultme bodo v nedeljo, 29. marca, odprli vrata obiskovalcem laboratoriji znanstveno-tehnološkega parka pri Padričah. Udeležence bodo sprejeli sami tehniki in raziskovalci, ki bodo obiskovalcem obrazložili namen in delovanje posameznih laboratorijskih struktur. Na ogled bo 19 laboratorijev, obiske pa bodo razdelili v tri z različnimi barvami označene »znanstvene sprehode«: sinjega, rumenega in rdečega. Udeleženci si bodo ogledali biotehnološke laboratorije, laboratorije za fiziko, za vesoljske raziskave, elektroniko, telema-tiko in druge. Poleg tega si bodo lahko ogledali tudi fotografsko razstavo o gradnji svetlobnega pospeševal-nika pri Bazovici. Znanstveni park bo odprt od 9.30 do 13. me. Avtobusi ACT bodo vozili do parka vsake pol me z odhodom s Trga Oberdan. DREVI V SALEŽU Film o sarajevskem peklu Filmski večer prirejata Občina Zgonik in KD Rdeča zvezda Danes zvečer ob 20.30 prirejata Občina Zgonik ter KD Rdeča zvezda v društvenih prostorih v Saležu predvajanje filma VVelcome to Sarajevo režiserja Michaela VVinterbot-toma. Film spada v niz filmskih večerov, ki jih Zgoniška občina v sodelovanju z domačim kulturnim društvom prireja že vrsto let in ki spadajo v program, ki ga finansira Pokrajina v okviru zakona 15 o kulturi miru in sožitja. V prejšnjih letih so v Saležu predstavili filme raznih režiserjev iz bivše Jugoslavije, kot sta na primenKustmica in Babič. VVelcome to Sarajevo pa je prvi zahodni film, ki so ga vrteli po zaključku dolgega obleganja mesta. Zgodba je resnična in je povzeta po knjigi Michaela Nicholsona Nata-sha’s Story. Resnične pa so tudi slike, bratomorna vojna, nezmožnost mednarodnega posega ter obča brezbrižnost. Protagonist Micahel Henderson je eden izmed mnogih novinarjev, ki so se znašli v prvi liniji v začetku obleganja Sarajeva, leta 1992. Tu je priča zapuščenim truplom na cestah, grozovitim obrazom jetnikov koncentracijskih taborišč, porušenim hišam in sirotišnicam. Henderson si na da miru, dokler iz tega pekla ne reši vsaj enega nedolžnega življenja, desetletne Emire. Smisel VVinterbottomovega filma je predvsem spodbuditi gledalca k globljemu razmišljanju, ga prisiliti, da se za uro in pol sooči z že poznanimi, a kmalu pozabljenimi slikami, da bi se dolgotrajno zatisnile v spomin in bi nas spominjale, da se kaj takega lahko spet ponovi. (BiS) JUTRI V VINSKI GORI PRI VELENJU TEKMOVANJE ZA »NAJ SLOVENSKO POLKO IN VALČEK« Kraški kvintet tekmuje z najboljšimi ansambli Že petič v novejši zgodovini slovenske narodnozabavne glasbe se bo v jutri, 27. t. m., odvijalo tekmovanje za »Naj slovensko polko in valček«: gre za dovolj važno prireditev s tega glasbenega področja, ki v ljubezni do poskočne polke in igrivega valčka združuje mlajše in starejše občinstvo, navdušuje godce, plesalce, pa tudi »samo« poslušalce. Tokrat se bo tekmovalno srečanje odvijalo v Vinski gori pri Velenju, med ansambli, ki se bodo potegovali za končno nagrado pa je prvič tudi zamejski sestav; prireditev bo druga slovenska TV mreža predvajala v živo (od 20. ure dalje), točke pa bodo »prispevali« gledalci s telefonskim klicem. Vsakemu od sodelujočih ansamblov bodo prireditelji dodelili lastno telefon- sko številko, gledalci pa bodo svoje odobravanje oziroma izbiro najboljše predstavljene skladbe izrazili z klicem. Pri tem lahko sodelujemo tudi tostran meje; še posebej letos, ko je med izbranimi ansambli tudi »naše gore list«! Kraški kvintet poznamo iz številnih okoliščin; gre za skupino, ki redno igra na naših šagrah, za plesno zabavo ob najrazličnejših priložnostih, gostuje pa po bližnji in daljni okolici. Nastal je pred osmimi leti skoro iz želje, da bi ponudil možnost zabave tedanjim elanom, stvar pa je kmalu postala nadvse resna: danes gre za ansambel, ki ima za seboj že svojo kaseto in CD ploščo, od katere se je marsikatera pesem uveljavila tudi na raznih radijskih lestvicah, ne nazadnje tudi vrsto nastopov na raznih TV od- dajah. S Kraškim kvintetom poje Braco Koren, eden najbolj priznanih pevcev zabavne in narodnozabavne glasbe po Slovenskem, v njem pa so še trobentač Miran Kante, klarinetist Diego Ivančič, baritonist in basist Martin Andolšek, harmonikar Je-nez Beličič, kitarist in obenem vodja ansambla Goran Kocman. Izbira za sodelovanje v sami končnici tekmovanja za »Naj slovensko polko in valček ’98« daje Kra- škemu kvintetu kar precejšen ugled. V neposrednem prenosu se bo za naslov pomerilo ducat slovenskih ansamblov, ki so bili izbrani med 60 prijavljenimi. Po ugodnem mnenju ocenjevalne komisije pa bodo »naši« skušali navdušiti še TV očinstvo s polko, ki jo je za kvintet po besedilu Ivana Sivca napisal Ivan Prešern, ljubiteljem tega glasbenega področja dobro znan kot bivši trobentač Alpskega kvinteta, (dam) Odbor proti odlagališču azbesta V prejšnjih dneh se je dvakrat sestal ljudski odbor, ki mu načeljujejo g. Eramo, Šuligoj, Pascolutti, Bo-schieri, Carli, Spadaro in Tagliaferro, da bi imenovah pripravljalni odbor in določili referendumsko vprašanje za ljudsko glasovanje proti odprtju odlagališča materiala, ki vsebuje azbest v devinsko-nabrežin-ski občini. Vprašanje, se bo glasilo tako: Ste za odprtje odlagališča materiala, ki vsebuje azbest, v občini Devin Nabrežina? V prihodnjih dneh bo odbor začel pobirati podpise za ustanovitev odbora in za predstavitev referendumskega vprašanja. Odbor poziva občane, naj po možnosti tudi finančno podprejo pobudo. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 26. marca 1998 EVGENIJA Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 18.25 - Dolžina dneva 12.28 - Luna vzide ob 5.04 in zatone ob 16.26 Jutri, PETEK, 27. marca 1998 AVGUST VREME VČERAJ OB 18. URI: temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1026 mb ustaljen, veter 40 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 15-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila se je Frida Ca-rena. Umrli so: 84-letna Bruna Carli, 91-letna Madda-lena Perelda, 75-letni Ga-stone Rovatti, 65-letni Romano Picco, 86-letna Caterina Lettich, 72-letni Antonio Marchesich, 92-letni Antonio Martin, 94-letni Albino Sgorbissa, 86-letna Marinella Se-miz, 71-letna Maggiolina Russignan, 88-letni elemente Lorenzi. ^ , LEKARNE Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. marca 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj-, nim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Son-nino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. musicola Andrewa Lloy-da Webbra JESUS CHRI-ST SUPERSTAR v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcev in pevk iz Dravelj in okolice jutri, 27. marca in sredo, 1. aprila ob 20. uri v Mušičevi cerkvi v Dravljah. V KRALJESTVU PALČKOV - Združena dramska skupina iz Brega vabi v občinsko gledališče France Prešeren v Boljunec na ogled glasbene pravljice Josipa Ribičiča in Ivana Grbca, v režiji Bože Hrvatič in Su-zi Bandi. Premiera bo v soboto, 28. marca 1998, ob 20. uri, ponovitev pa v nedeljo, 29. marca 1998, ob 18. uri. KD ROVTE-KO-LONKOVEC - Ul. Monte Sarnio 27 - vabi v soboto, 28. t. m. ob dnevu kulture na VEČER NAREČNE PESMI IN GLASBE. Sodelujejo Atilij Kralj s svojo novo zbirko UOČE NAS, Oskar Kjuder - violina in Andrej Pegan - klaviature. Začetek ob 19.30. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled veseloigre v narečju »Kašne kašne, same tašne« v izvedbi dramske skupine Mladinskega krožka iz Bazovice. Režija Tatjana Turco. Predstava bo v nedeljo 29. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče iz Čedada z igro JUR, ZANIČAN MOŽ. Po Molierovem besedilu je komedijo v narečje prelila in predelala Marina Cernetig. Za režijo je skrbel Marjan Bevk. Vsi ste toplo vabljeni na približno 80-minutno prijetno zabavo! GLASBENA MATICA TRST - Koncertna sezona 97/98 - V sredo, 1. aprila ob 20.30 v Luteransko-evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili: Mešani pevski zbor HRAST iz Do--berdoba. Dirigent Hilarij Lavrenčič. Na sporedu Rahmaninov, Mendelssohn, Bruckner, Durufle, Thompson in slovenski avtorji. KINO NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. HI PRIREDITVE NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST in KD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC vabita jutri, 27. t. m. v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljunec, na predstavitev knjige Borisa Kureta in Salvatorja Žitka ZASTAVA SVETA BODI TI NAM VEZ -Društveni prapori na Tržaškem in v Istri pred prvo svetovno vojno. Avtorja in knjigo bo predstavil Milan Pahor. Sodelovala bo tamburaška skupina KD F. Prešeren. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3) obveščajo, da bo ponovitev ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »WiU Hunting - Genio ribelle«. i. Robin VVilliams, Matt Damon. EKCELSIOR AZZUR' RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »In & «Out«, i. K®' vin Kline. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »FuU Monty«, r. Peter Catta-neo, i. Robert Carlyle. AMBASCIATORI ' 15.20, 18.40, 22.00 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio, Kate VVinslet. NAZIONALE 1 ' 17.30, 19.50, 22.1° »Qualcosa e cambiato«, L Jack Nicholson. NAZIONALE 2 ' 16.30, 18.15 »Flubber«, !• Robin VVilliams; 20.00, 22.15 »L. A. Confiden-tial« i. Kirn Basinger. NAZIONALE 3 ' 17.30, 19.50, 22.15 »The Game«, i. Michael Douglas, Sean Penn. NAZIONALE 4 ' 16.30, 19.00, 21-30 »Amistad«, r. Števen Spielberg, i. Morga Freeman. MIGNON - 16.00, 22.00 »Le fatiche eroti-che di Ercole«, prepove^ dan mladini pod l8-tom. „n CAPITOL - I7'0”’ 19.30, 22.00 »L’avvocat del diavolo«, i. Al PaC1 Ob dnevu slovenske kulture prireja KD IGO GRUDEN v nedeljo, 29. marca 1998 pevsko srečanje io m mm® ter vabi na odprtje razstave fotografij MARIA MAGAJNE STARA NABREŽINA Pevsko srečanje bo ob 16. uri na Kržadi, odprtje razstave pa ob 17. uri v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini Razstavo bo predstavil Jože Koren SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje SKRIVNOSTI ZIMSKEGA PLEZANJA Ledni vzponi v Julijcih in centralnih Alpah danes, 26. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. Sv. Frančiška 20 ■e™ . - » S pomočjo diapozitivov bosta predavala Tadej in Urban Golob. §____________jZLETI MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK iv organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.J, v GARDA-LAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUN-ČHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. č), v ISTRO (v organizaciji MMM, 1. 5.), v BRATISLAVO (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.J, v NEAPELJ, CAPRI (v organizaciji SOU, 29. 4. -3- 5.), v AMSTERDAM (SOU, 27. 4. - 3. 5.J, v pariz (sou, 24. - 30. ■M, na KONCERT ROL-blNG SONESOV (SOU, 28. 5.). Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Doni-fetti 3, tel. št. 370846 lAlenka). KRIŠKA SEKCIJA vsedržavnega ZDRUŽENJA partizanov ITALIJE organizira 30' in 31. maja dvodnevni izlet v Iseo in Lumez-2^He. Za vpis se lahko javite Zofici Sirk (tel. št. 320251), najpozneje do aprila. 5 SOLSKE VESTI _ urad sindikata slovenske SOLE, Ul. ^arducci 8, tel./fax 320301, posluje vsak to-^ek in Četrtek, od 16. do U.30. IT ČESTITKE Jelka! Vse najboljše in naj-lepSe ti iz srca želimo in obenem nazdravljamo Sklad in VZS . Mitja Cuk Danes praznuje okroglih 50 let naS dragi sin Boris Vse najboljše in mnogo zdravih in srečnih let mu želita mama Lidija in oCe Anton Danes slavi rojstni dan naSa draga Bruna VoSCimo ji zdravja veselja in Se mnogo aktivnih let med nami mož Gigi, Igor z Darjo ter Erika z Bogdanom želi naša banda: Tadjan, Janika, Tajda, Aljaž in Nastja. Danes praznuje 50. rojstni dan BORIS GLA-VINA. Se mnogo zdravih in srečnih let mu želita žena Norma in hči Katja. □ OBVESTILA draga nona bo danes uganila ... svečk. Da bi hiela še dosti potrpljenja z nami, da bi Haih Se naprej pripove-in > ji uvala pravljice lvljenjske izkušnje STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja danes, 26. marca,*ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini javno debato na temo »Skrčeni de- AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA V deželnem vestniku St. 12 z dne 25. marca 1998 so bili Plavljeni popravki, ki se nanašajo na naslednje razpise, že “Plavljene v izredni prilogi št. 3 deželnega vestnika št. 10 z dne ./■ marca 1998, za sprejem v službo osebja z univerzitetno “‘Plomo. '1 Razpis za sprejem v službo v skladu z 8. Členom dež. zakona 20/1996 20 svetovalcev s poklicno usmeritvijo inženirja. ^ Razpis zs sprejem v službo v skladu s 13. Členom dež. zakona 31/1997 26 oseb s poklicno usmeritvijo statističnega programskega svetovalca, za izvajanje programov Evropske skupnosti. " ^ Razpis za sprejem v službo v skladu s 13. Členom dež. zakona 3l/i997 23 oseb s poklicno usmeritvijo sodnega upravnega svetovalca, za izvajanje programov Evropske skupnosti. ^ Razpis za sprejem v službo v skladu s 13. Členom dež. zakona 31/1997 3 oseb s poklicno usmeritvijo kmetijskega svetoval-Ca> za izvajanje programov Evropske skupnosti. ‘Jazpis za sprejem v službo v skladu s 13. Členom dež. zakona 31/1997 8 oseb s poklicno usmeritvijo urbanističnega sveto-valca, za izvajanje programov Evropske skupnosti. nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na urade, . edene v 3. Členu posameznih razpisov. UPRAVA OBČINE ZGONIK v sodelovanju s KI) RDEČA ZVEZDA vabi danes, 26. t. m. ob 20.30 v prostore društva v Saležu na predstavitev filma MICHAELA VVINTERBOTTOMA Toplo vabljeni! lovni čas 35 ur«. Vabljeni! SKD GRAD - Bani vabi danes, 26. t. m. ob 20.30 v zadružno dvorano na predstavitev knjige, ki govori o težkih razmerah povojnih let v Benečiji z naslovom »Gli anni bui della Slavia«. Knjigo bo predstavil g. Božo Zuanella. OBČINA ZGONIK obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - srečanje danes, 26. marca 1998, ob 20. uri. Rafko "Dolhar: KRAŠKA SIMFONIJA -knjigo bo ob prisotnosti avtorja in založnika predstavila prof. IVANKA HERGOLD. Ob zvokih kitare Aljoše Sakside bodo odlomke iz »kraških« črtic brali Drago Gorup, Kostanca Filipovič, Olga Lupine, Lidija Sosič, Armando Skerlavaj in Loris Tavčar. Veselila nas bo vaša prisotnost. MOSP vabi na ogled 6. in 7. filma serije Lear-ning English with Films. Danes, 26. t. m. bo na vrsti film THE FIFTH ELEMENT (režira Luc Bes-son, igra Bruce VVillis). V četrtek, 2. aprila pa bomo predvajali film THE FULL MONTY. Začetek ob 20. uri. VAŠČANE iz MAVHINJ in CEROVELJ vabimo na informativni sestanek o novem občinskem regulacijskem načrtu, ki ga prireja jutri, 27. 3. ob 20.30 pri Pepiju Antoniču v Cerovljah št. 44 sekcija Slovenske skupnosti Devin-Na-brežina. FOTO TRST 80 sklicuje OBČNI ZBOR jutri, Loterija BARI 5 CAGLIARI 89 FIRENCE 55 GENOVA 40 MILANO 73 NEAPELJ 6 PALERMO 62 RIM 17 TURIN 20 BENETKE 38 27. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju z običajnim dnevnim redom. OBČINA REPENTA-BOR obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti. STARSI, ki nameravajo vpisati otroke v slovenske jasli, nas lahko obiščejo jutri, 27. marca, od 16. do 17. ure v Ul. Valmaura 69, tel.: 826464. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI EVALD ANTONČIČ vabi predstavnike vseh vaških organizacij na srečanje v soboto, 28. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ljudskem domu v Križu. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. marca t. 1. bo na vrsti še tretje srečanje" z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanje se bo odvijalo v Gregorčičevi dvorani od 16. do 19. ure, tokrat bo posebej posvečeno improvizaciji mizanscene. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Doni-zetti 3 vabi v soboto, 28. marca, na predavanje z naslovom KOSOVO -ZGODOVINSKE OSNOVE SEDANJE KRIZE. Govoril bo univerzitetni profesor Jože Pirjevec. Začetek ob 18.30. NA LETALIŠČU v Ronkah razstavlja tržaški slikar Miha Renko. Razstava KRAŠKI MOTIVI bo odprta do 31. marca 1998. VABILO K POSTNIM SREČANJEM - Župnija sv. Jerneja na Opčinah, družinska in duhovna skupina vabijo v petek, 3. aprila, ob 20. uri v cerkev, kjer bo govoril župnik iz Pirana g. Bajan Ravbar s sodelavci o duhovnem gibanju Marijino delo. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo Flajbanove nagrade in študijske podpore za akademsko leto 1997-98 v petek, 3. aprila t. 1. ob 18. uri na sedežu društva v Ul. Mazzini št. 46,1. nadstropje. ZDRUŽENJE ARCI-RAGAZZI obvešča, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici St. 124, ki bo nudila 25. marca 1998 10 40 2 73 79 2 38 62 90 56 78 82 88 21 76 65 38 20 25 76 74 90 22 14 87 73 77 50 41 30 61 25 90 59 15 43 89 55 82 3 otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Če imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-let-nici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. KMEČKA ZVEZA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. št. 362941, in v Gorici, Ul. Malta 1, tel. št. 531644 v delovnem urniku. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, Se neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena Sola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roia-no, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. na- Nagradni sklad 7.664.797.021 lir Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 4.320.926.010 lir 21 dobitnikov s 5 točkami 91.247.600 lir 2.402 dobitnikov s 4 točkami 797.700 lir 92.825 dobitnikov s 3 točkami 20.600 lir OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka do sobote od IV. do ure grada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAM klavir, harmoniko, midi, solton, MS 40 in mixer z ojače-valno opremo. Tel. št. (0481) 884107. PRODAM motor Ya-maha XT 600, letnik ’87, cena 3.500.000 lir. Tel. St. (0481) 884107. OKULIST Dr. Marjan Spetič sporoča cenjenim strankam, da odslej opravlja okulistične preglede v novih prostorih na Opčinah, na Proseški ulici št. 39 (nasproti cerkve), tel. St. 214161. PRODAM belo in črno domače vino. Tel. 822884. MIZE 80x80, upogljive, primerne za dvorišče, terase ali poletne šagre prodam po ugodni ceni. Tel. 040/575145. ŠTEDILNIK na drva s pečjo, 60 cm prodam. Tel. 040/575145. STANOVANJE pri Sv. Jakobu (Čampo S. Giaco-mo), 3. nadstropje, dvigalo, avtonomno ogrevanje, 68 kv.m. Za informacije tel. 572585 v opoldanskih urah. PRODAM ALFA ROMEO GIULIETTA 1.8 letnik ’82 v dobrem stanju. Taksa za leto '98 poravnana. Cena po dogovoru. Tel.: 040/213518. SLOVENEC, tvoja zemlja je blaga. Za njega 63/66-letnega, resnega, ekonomsko dobro-stoječega, prostega družinskih obveznosti, je lega prava. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »ZASPAN«. PRODAM VOLVO 460 SE v dobrem stanju, prevoženih 55.000 km, letnik ’92 za 11.000.000,- lir. Tel. (040) 410476 (tel. tajni- PRIVATNI ZBIRALEC išče stilno pohištvo, slike in dragocene predmete. Tel. na St. 040-634941 od 18. do 20. ure. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383. OSMICO sta odprla v Samatorci St. 17 Mario in Ondina Gruden. OSMICO bo odprl 27. marca Markuza, Trnovca 9/A. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO sta odprla v Dolini št. 147 Ladi in Miran Kocjan. Točita belo in črno vino. OSMICO so odprli Sancinovi v Puljah pri Domju. V MEDJE VASI imata odprto osmico Bojana in Gianna. PRISPEVKI V spomin na drago Meri Colja daruje Alojz Bukavec 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Milke Grilanc, Marije Škabar in Mira Škabarja darujeta Olga in Vinko 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Matejo Fachin darujejo kolegi DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. IACP 1.155.000 lir za Občinsko knjižnico občine Zgonik. V spomin na Martinino mamo darujejo sošolci 100.000 lir za odbor za obnovitev Stadiona 1. maj. Na praznovanju 8. marca so gropajske žene nabrale 80.000 lir prostovoljnih prispevkov za KD Skala iz Gropade. t Zapustila nas je naša draga Slava Tretjak por. Košuta Žalostno vest sporočajo sinova Silvano in Boris z ženama in vnuki, Diego z družino, Maja in Martina Žalovanju se pridružita sestri Marička in Pepka z družinama Pogreb bq v soboto, 28. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev. Križ, Sesljan, Gorica, 26. marca 1998 Ob smrti Slave Košuta izrekajo pevci MoPZ Vesna iz Križa sinu Silvanu iskreno sožalje 26. 3. 1988 26. 3. 1998 Pred desetimi leti nas je zapustil naš dragi Jožef Milič Vedno boš v naših srcih žena Marija, hčeri Suzana in Irene z družinama Repen, 26. marca 1998 Ob smrti drage mame in none Gizele izreka iskreno sožalje bivšemu predsedniku Bertu, bivšemu igralcu Fulviu in svojcem SD Primorec Ob smrti mame Gizele izreka sožalje odborniku Bertu Čuku in svojcem SKD Primorec Trebče KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE / ZGODOVINSKI PREREZ HARMONIKARSKE LITERATURE Z izvrstnim harmonikarjem je njegovo skladbo odpelo Evo Mobellini Z izvrstnim izvajanjem v dvorani Deutscher Hilfsverein v Trstu je priznani tržaški harmonikar Corrado Rojac v torek zvečer predstavil občinstvu zgoščen, a nadvse pomenljiv zgodovinski pregled skozi harmonikarsko literaturo (f. KROMA). Na enournem koncertu abonmajske sezone Glasbene matice v sodelovanju z deželnim sedežem RAI se je publika na ta način seznanila z vidnejšimi umetniškimi dosežki sodobne koncertne harmonike. Corrado Rojac je v tržaškem glasbenem okolju splošno priznana in cenjena osebnost, saj je s svojim izvajalnim mojstrstvom že večkrat očaral tako izvedence kot preproste ljubitelje harmonike. To glasbilo je Rojac študiral na tržaški Glasbeni matici, kjer je diplomiral leta 1986. Ko pa so pred petimi leti uvedli pouk klasične harmonike na italijanske konservatorije, je postal leta 1994 prvi državni diplomiranec, in sicer na konservatoriju v Firencah. Leta 1991 je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz klavirja, leto kasneje pa v Vidmu iz violončela. Med tremi instrumenti se Corrado Rojac še posebej zavzema za koncertno harmoniko, s katero je stopil na številne odre tako na tekmovanjih kot na samostojnih koncertih. Leta 1985 je dosegel drugo mesto na XXXV Svetovni trofeji v Caldas da Rainhi pri Lizboni, zmagal pa je na tekmovanjih v Recanatiju (1978), v Castelfi-dardu (1983) in v Perugii (1987). Nato se je mladi harmonikar udeležil pomembnih glasbenih prireditev, kot so bile Mittelfest v Čedadu (1992, 1997), Aspekte v Salzburgu (1992), zagrebški Bienale (1993), The New Musič Week v Bukarešti (1993), Koncert v galeriji v Beogradu (1995), Nuove sincronie in Novurgia v Milanu (oba 1996). Snemal je tudi za številne radijske in televizijske postaje. Trenutno se Rojac izpopolnjuje v kompoziciji s sk- ladateljem Davidom Anzaghijem na milanskem konservatoriju, poučuje klasično harmoniko na konservatoriju v Fermu in občasno vodi izpopolnjevalne tečaje (Bočen, Ascoli). Svoj abonmajski koncert je Corrado Rojac začel s poklonom baročni glasbi. Ubrano atmosfero je mladi harmonikar obudil s "Toccato VII" Girolama Fresco-baldija (1583-1643), ki jo je italijanski skladatelj namenil orglam ali čembalu. Sledil je "Contrapunctus I" iz "Umetnosti fuge" (1749-50) Johanna Seba-stiana Bacha (1685-1750); to ciklično skladbo pa ni avtor posvetil nobenemu glasbilu. Gre za primer kompozicije, ki nima točno opredeljene zvočne dimenzije, kar dopušča harmoniki kot glasbilu s klaviaturo, da izvaja skladbo neposredno iz originalne partiture. Tretja skladba na torkovem sporedu nas je popeljala na pot originalne literature za harmo- niko. Po drugi svetovni vojni je ljudstvu priljubljeno glasbilo začelo polagoma vzbujati zanimanje tudi kot koncertni instrument. Med prvimi pomembnejšimi italijanskimi skladatelji, ki so se takrat približali koncertni harmoniki in ji posvetili primerna in dostojanstvena originalna dela je bil Ettore Pozzo-li (1873-1954). Njegova "Tema in variacije" (1954) je napisana v manierističnem, povsem tonalnem slogu, ki sega po tradicionalnih klasicističnih in romantičnih prvinah. V istem obdobju je na skrajnem evro- pskem vzhodu pisal številna harmonikarska dela ukrajinski skladatelj Nikolaj Čajkin (r. 1915). Corrado Rojac je iz številnega Čajkinovega kataloga izbral zadnji stavek "Sonate v h-molu" (1944), pri katerem je glasbenik v začetnem hitrem delu pokazal vso svojo tehnično spretnost, v osrednjem delu stavka pa izredno spevnost. V drugem, nedvomno zanimivejšem delu torkovega koncerta je občinstvo prisluhnilo sodobnemu komponiranju za koncertno harmoniko, pri katerem dobiva to glasbilo nove izvajalne tehnike in vse širšo zvočno paleto. Rojačeva skladba "Dentro il cuore agitarsi", ki velja za predelavo kompozicije "Drammatico" (1994) za harmoniko solo, je doživela krstno izvedbo. Napetim sodobnim notam harmonike se je pridružila občutena brezhibna interpretacija mezzosopranistke Eve Mabellini. Slednja prihaja iz Firenc, kjer je dopolnila študije solopetja, nastopala pa je že na prestižnih odrih tudi izven Evrope. Svojo pot skozi harmonikarski repertoar je Rojac sklenil z razburljivo "Partito" (1968) ruskega skladatelja Vladislava Zolotarjova (1942-1975). Konec šestdesetih let, ko je še krepko vladal sovjetski režim, je bila ruska resna glasba še trdno navezana na tradicijo in na ljudsko izročilo. Zolotarjov pa je spadal med prve ruske avtorje, ki so skušali modernizirati glasbeno izrazoslovje v originalni literaturi za harmoniko. V "Partiti" smo tako zasledili prepletanje tonalnosti s sodobnimi disonancami in križanje zvočnih efektov z liričnimi vložki, pri katerih je Rojačevo izražanje doseglo vrhunec. Tržaški harmonikar je s svojo interpretacijo dokazal, da odlično obvlada vse glasbene sloge, ki so se zvrstili v stoletni zgodovini originalne literature za harmoniko. Rojačev namen (kot je tudi sam izjavil), da bi občinstvu predstavil kronološki pregled resne literature za koncertno harmoniko, je povsem uspel, kot tudi dokaz vsem morebitnim skeptikom, da ima ta instrument vsestranske umetniške zmogljivosti. Aleksi Jercog OB GOSTOVANJU SSG V goriškem Kulturnem domu so v zadnjih dneh odigrali tri predstave igre »Ma-ster class«, ki so sodile v okvir abonmajske ponudbeSSG. Prav gotovo je dogodek prekoračil meje običajne gledališke predstave, saj je ravno s to predstavo igralka Bogdana Bratuž proslavila 40 let gledališkega dela (f. Bumbaca). Bratuževa je goriška rojakinja, zatorej je bil dogodek praznovanja okrogle obletnice dela v Gorici že posebno doživetje tako za igralko samo, kot tudi za publiko, ki jo je za njeno umetniško delo nagradila z dolgim in toplim aplavzom. Po ponedeljkovi predstavi je bila namreč v Kulturnem domu krajša slovesnost. V imenu goriških kulturnih organizacij (Kulturni dom, Kulturni center L. Bratuž, ZSKD in ZSKP) sta se Bogdani Bra- tuža za njeno dosedanje delo zahvalila ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in predsednik centra Bratuž Franko Žerjal. Poleg šopka rož sta ji v spomin na ta dogodek podarila poseben pladenj. Bratuževa je bila deležna tudi posebnega priznanja s strani goriške občine oziroma goriškega župana Valentija, ki se zaradi drugih obveznosti slovesnosti ni mogel udeležiti. Priznanje goriške občine je, tokrat v svojstvu občinskega svetovalca, Bratuževi predal Igor Komel. Za zaključek pa se je številna publika ponovno s toplim aplavzom zahvalila Bratuževi. V mali dvorani doma je bila nato krajša družabnosti, ki jo je igralka Bratuževa označila za srečanje »v domačem okolju in med domačimi znanci«. GORIŠKI CENTER »BRATUŽ« / DREVI Prikaz Lorcove ustvarjalnosti Pobuda centra »Komel« ob 100-letnici umetnikovega rojstva Ob 100-letnici rojstva pesnika, dramaturga, režiserja, slikarja in tudi skladatelja F. Garcie Lorce (1898 - 1936) vabi Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici drevi ob 20.30 na zanimivo multimedialno predstavitev ustvarjalnosti tega vsestransko nadarjenega španskega umetnika. Enega najbolj branih svetovnih pesnikov, ki je globoko proniknil v ljudsko dušo, bodo v večeru z naslovom »Skica brez naslova« v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici predstavili ustvarjalci iz različnih kulturnih okolij in zanimanj. Zamisel in inscenacija goriškega poklona Lorci sta delo Diega de Bree, novogoriškega študenta Akademije za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani na oddelku za režijo, ki je v spremnem tekstu med drugim zapisal, da je »... potrebno pi Lorci govoriti o slepcu-vidcu, ki vidi bolje zato, ker gleda drugam. Ker so njegove oči usmerjene drugam. Ker je njegov pogled tisti, ki varčuje z gledanjem. Slepec-videc zato, ker fizično vidi manj, hkrati vidi več. In takih primerov imamo v kulturni zgodovini evropske civilizacije kar nekaj. Če omenim samo Ojdipa, Teiresia-sa, Homerja, Kristusovega ozdravljenega slepca, zgodbo o Rebeki in Izaku ter Tobiasa. Tu nekje, na tem mestu, pa postavim tudi F. Garcia Lorco.« Lorcovemu glasbenemu talentu bodo obiskovalci lahko prisluhnili v izvedbah 13 ljudskih pesmi, ki jih je Lorca harmoniziral za glas in klavir. Španski umetnik, ki je bil še za življenja »priljubljen kot kitara«, je namreč skupaj s prijateljem, skladateljem Manuelom de Fallo leta 1922 ustanovil tekmovanje »Can-to jondo« z namenom, da bi rešili pozabe stare andaluzijske ljudske pesmi in jih ponesli med ljudstvo. Ob Lor-covih pesmih so na programu še štiri pesmi M. de Falle, ki se po izvoru in vsebini ujemajo z zamislijo goriške predstavitve. Pesmi bodo predstavili sopranistka Veronica Vascotto, basist Luka Debevec Mayer in kitarist Giulio Chiandetti. Na goriškem Srečanju z ustvarjalnostjo F. Garcie Lorce bo z gibom sodelovala tudi Anna Krauthaker, študentka ljubljanske Akademije za gledališče, film, radio in televizijo. (tg) LIKOVNA UMETNOST / OB RAZSTAVI NA OPČINAH Vedrina Luciana Plehana Luciana Plehan kot zvest krajinar skrbno izbira izseke iz naravnega okolja, ki vzbujajo umirjenost ter ob pogledu utešajo človekovo žejo po lepoti. Obširnejša osebna razstava slik, ki jo je kulturno društvo Tabor priredilo v obnovljenih prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, je žela tolikšen odziv s strani publike, da so jo podaljšali (f. KROMA). Kdor Plehana pozna ve, da je izredno ploden ter da se za vsako razstavo posebej pripravi. Predstavlja se nam tako z najnovejšimi slikami večjega, a tudi manjšega formata; skupno 33 slik. Barvno so ubrane s poudarkom na svetlobnih igrah in bleščečno-sti barve; spretno nizanje barvnih skladov z impresionistično vizijo, ustvarja globinske efekte, ki jih oko gledalca doživi kot celoto iz določene razdalje od slike same. Vzdušje, ki preveva celotno razstavo, izžareva posebno vedrino: saj so čisto vse slike živo razsvetljene z bleščečo sončno svetlobo, kar posreduje posebno optimistično atmosfero. Močnejše kontraste kraške gmajne omilijo pejsaži s Tridentinskega, kjer stik zemlje z nebom skrivnostno prehaja iz obrežja v prosojnost vode vse globlje proti obzorju. Drevesne krošnje in debla zvesto spremljajo zvočje barv v tihem objemu narave. Čeprav je avantgarda utrla pot naj si bo še tolikšnim novim likovnim strujam, nam usP^a Plehanove razstave potrjuje, ostajajo klasične estetske vredn^ in želja po spoznavnosti figur® o_ KOSOVO / VČERAJ JE V POKRAJINI VLADALO MOREČE ZATIŠJE Srbija poskuša dokazati vpletenost Albanije v sedanjo kosovsko krizo Kosovski Albanci se ne zadovoljijo več z avtonomijo in sedaj zahtevajo neodvisno Kosovo PRIŠTINA, BEOGRAD -Kljub temu da je predsednik Demokratične zveze Kosova Ibrahim Rugova že sestavil 15-Clansko komisijo, ki naj pripravi »platformo za pogajanja s Srbi«, pa so predstavniki kosovskih Albancev tudi včeraj bojkotirali pogajanja s srbsko vladno delegacijo. Ibrahim Rugova je v pismu zunanjim ministrom kontaktne skupine vztrajal, da mora biti na pogajanjih prisoten tudi mednarodni posrednik, ker Priština ne zaupa Beogradu. Poudaril je tudi, da bi bilo najbolj koristno ameriško posredovanje, vsekakor pa je izrazil pripravljenost, da se albanski predstavniki tajno in brezpogojno sestanejo z Miloševičemi odposlanci na nevtralnem ozemlju. Kaj se bo iz tega izcimilo, bo morda jasno danes, ko bo v Prištino iz Beograda na pogovore z Ibrahimom Rugovo prispel Clintonov posebni odposlanec Robert Gelbard. Zahodna diplomacija ob pritiskih na Miloševiča sedaj pritiska tudi na kosovske Albance. Tako je francoski predsednik Jacques Chirac včeraj po telefonu Rugovo pozval, naj prevzame pogajalsko pobudo. Za francoskega predsednika je treba kosovsko vprašanje rešiti s statutom najširše avtonomije, a v okviru mednarodno priznanih mejah. Sodec po dogajanjih na Kosovu, se kosovski Albanci ne zadovoljijo veC z avtonomijo. Po ulicah Prištine je včeraj spet demonstriralo več tisoč albanskih žensk in deklet, ki so se mimo sprehodile mimo ameriškega informativnega centra v Četrti Dragodan. Zenske so nosile albanske in ameriške zastave ter transparente, na kate- rih je bilo med drugim zapisano, da želijo mimo ločitev od Srbije, neodvisnost ter mednarodno posredovanje, pa tudi: »Mir, neodvisnost in svoboda«, »Ustavite srbski terorizem« in »Srebrenica, Drenica, katera bo naslednja?«. Srbska policija ni posegla in kot kaže so srbske oblasti postale pametnejše, saj so včeraj tujim novinarjem dovolila dostop na območje Dečanov in Djakovice, kjer so v torek divjali spopadi z »albanskimi teroristi«. Policija je obenem novinarjem razkazovala orožje, ki so ga zaplenili v vasi Dubrava, in sicer tri mitraljeze, pet avtomatskih in polavtomatskih pušk, deset granat in veliko strehva kitajske izdelave, ki je bila svojCas v lasti albanske vojske. Srbi se trudijo, da bi dokazali vpletenost Albanije v krizi na Kosovu, kar je ta že zanikala. Tako naj bi v Glodjanih aretirali nekega Rasima Selimanija, ki naj bi bil krajevni predsednik Demokratične zveze Kosova. Aretiranec naj bi -priznal, da je bil v stiku s 30 teroristi, ki so prispeh iz Albanije. Srbi seveda poskušajo tudi dokazati, da so torkove incidente namenoma sprožili kosovski Albanci, tako da bi pogojevali ministrski sestanek kontaktne skupine v Bonnu. Teh srbskih trditev ni mogoče preveriti. Neki italijanski Častnik, ki je bil po nalogi italijanskega veleposlaništva v Beogradu na Kosovu, pa je povedal, da je bil v Klini priča, kako so albanski teroristi napadli cestno zaporo srbske pohcije in šele nato naj bi policija odgovorila z vsem razpoložljivim orožjem. Kaj se je v resnici v torek dogajalo na območju Dečanov in Djakovice, bo jasno šele v prihodnjih dneh. Že sedaj pa je po podatkih Visokega komisarjata OZN za begunce (UNHCR) jasno, da je iz svojih domov na Kosovu zbežalo kakih 20 tisoč kosovskih Albancev. 15 tisoč se jih je zateklo v Cmo goro, drugi pa na varnejša kosovska območja. Kot zadnje naj omenimo, da je srbski parlament osvojil deklaracijo o »nacionalni enotnosti«, ki naj bi utrdila kohezijo med vsemi srbskimi političnimi silami. Ne da bi omenili Kosova so srbski parlamentarci poudariti, da je treba zaščititi pravice srbskega ljudstva. Albanske ženske so manifestirale po prištinskih ulicah (Ap) Kontaktna skupina ni sprejela novih ukrepov BONN - Zunanji ministri šestih držav članic kontaktne skupine (-ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija, Nemčija in Italija) so na včerajšnjem srečanju v Bonnu od jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča zahtevati, naj v roku štirih tednov izpolni vse pogoje, ki so jih postavili na srečanju 9. marca v Londonu, predvsem zahtevo po takojšnjem umiku posebnih policijskih enot s Kosova in po začetku brezpogojnega dialoga s predstavniki kosovskih Albancev. Do takrat bodo izvajali le sankcije, ki so jih sprejeti na londonskem srečanju in ne novih. Po izteku štiritedenskega roka se bodo ponovno sestali in sprejeti dodatne sankcije, in sicer: zamrznitev madnega jugoslovanskega premoženja v tujini in prenehanje izdajanja vizumov za jugoslovanske diplomate in člane vlade. Po takem rezultatu je popolnoma jasno, da je bila ameriška sekretarka Madeleine Albright v svojih zahtevah po dodatnih sankcijah osamljena. Prevladale so teze Italije, Francije in Nemčije, ki smatrajo, da bi bile takojšnje dodatne sankcije proti Srbiji nekoristne, tako da so dovolj grožnje z novimi sankcijami in dodatni pritiski. Rusija seveda ostaja pri svojem prepričanju, da je Kosovo notranjejugoslovanska zadeva in da je Beograd storil že dovolj za zbližanje z Albanci. Kontaktna skupina je včeraj pozvala tudi vodjo kosovskih Albancev Ibrahima Rugovo, naj zavrne nasilje in obsodi terorizem, obenem pa ponovila željo po veCji avtonomiji Kosova znotraj meja ZR Jugoslavije. Ameriška državna sekretarka Albrightova je na kasnejši tiskovni konferenci poudarila, da bodo Miloševiča smatrali za krivca, če bo prišlo do zamud pri reševanju kosovskega vprašanja. Albrightova je priznala, da je bilo »storjenih nekaj korakov«, ki pa so po njenem še vedno »nezadostni«. Vztrajala je pri grožnjah, da bodo proti Srbiji uvedli dodatne sankcije, če Miloševič ne bo izpolnil zahtev z londonskega srečanja. Kontaktna skupina se je popoldne sestala tudi s kolegi iz držav, ki jih kosovska kriza tako ali drugače zadeva. Poleg vodij diplomacij Albanije, Grčije, Turčije, Makedonije, Romunije, Bolgarije in Madžarske je bil na srečanju tudi slovenski zunanji minister Boris Frlec. ZDA / ZARADI ZLOČINSKEGA DEJANJA DVEH NAJSTNIKOV____ Zaprepadenost po umom štirih deklic in učiteljice Clinton zahteval skrbno proučitev vseh podobnih primerov, da bi v bodoče preprečili podobne tragedije VVASHINGTON Amerika se Se ni opomogla od šoka zaradi torkovega umora štirih dijakinj in neke učiteljice, ki sta ga zagrešila dva dijaka pred neko osemletko v arkansaškem Jonesbom, mestecu s 46.000 prebivalci 200 kilometrov se-vero-vzhodno od glavnega mesta Little Rock. Vsi se zaprepadeno sprašujejo, kako in zakaj se je kaj takega zgodilo. Preiskovalcem pa je že sedaj jasno, da je šlo za skrbno načrtovan umor in ne za brezglavo in nepremišljeno dejanje neprisebnih najstnikov. Morilca sta 13-letni Mitc-hell Johnson in njegov H-letni bratranec Andrevv Golden. Johnson se je pred dnevi sprl s s voj im 12-letnim dekletom. Kim Candace Porter tnu je med prerekanjem zagrozila, da ga bo zapu-stila, fant pa je takoj segel Po nožu in ji začel groziti’ da jo bo ubil, če ga za- pusti. Posegla je učiteljica, ki je preprečila najhujše. Mitchell Johnson je zato sklenil, da se bo maščeval. Svojega dve leti mlajšega bratranca je prepričal, da mu pri tem pomaga. V torek sta dečka uresničila svoje maščevanje. Najprej sta sprožila protipožarni alarm in nato iz nekega bližnjega gozdiča s puškami streljala na dijakinje in šolnike, ki so zapustili poslopje. Dečka sta bila oblečena v maskirne uniforme, oborožena pa sta bila do zob. Pod njihovimi streli so obležale štiri deklice in neka učiteljica, drugih deset pa sta lažje in težje ranila. Policija jih je prestregla, ko sta poskušala zbežati s kraja zločina. Ameriški predsednik Clinton je pravosodni ministrici Janet Reno že poveril nalogo, da izbere izvedence, ki bodo poskušali najti odgovor na vprašanja, ki po tej trage- diji tarejo ljudi, tako da bi lahko v bodoče preventivno preprečili podobne drame. Clinton je spomnil, kako je torkov že tretji podoben primer in da je sedaj skrajni čas, da s podrobno analizo vseh teh dogodkov preprečijo nove. Lani sta bila namreč dva podobna primera. V kentuckyjs-kem Paducahu je 14-letni Michael Carneal streljal na svoje vrstnike, ki so molili pred šolo in pri tem ubil tri osebe, drugih pet pa ranil. V misisipij-skem Pearlu pa je 16-le-tni Luke VVoodham najprej z nožem ubil mater, nato streljal na svoje sošolce, dva ju je ubil, sedem pa ranil. Končna verzija Evropske komisije BRUSELJ - Evropska komisija je sprejela končno verzijo pristopnih partnerstev za vseh deset srednjeevropskih kandidatk za članstvo. Ta poleg prednostnih nalog pri pripravi prosilk na članstvo v uniji vsebujejo tudi določila o pridobivanju finančne pomoči za izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Na podlagi pristopnih partnerstev bodo kandidatke oblikovale nacionalne programe usklajevanja zakonodaje z unijino. Medtem ko bodo nacionalni programi zaveza kandidatk, so po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Hansa van den Broeka pristopna partnerstva zaveza unije, da ima resne namene o izvedbi širitve. Prioritetni cilji v po meri posamičnih kandidatk izdelanih pristopnih partnerstvih pokrivajo področja od demokracije, zaščite manjšin, gospodarskih reform, krepitve institucionalnih in upravnih kapacitet do priprave na članstvo na področju notranjega trga, pravosodja, notranje politike, kmetijstva, okolja, transporta, socialne politike in regionalne politi-ke.(STA) Pred moskovskim vrhom MOSKVA - Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac sta odpotovala v Moskvo, kjer se bosta danes v bližini Moskve sestala z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. Sogovorniki bodo razpravljali o možnostih boljšega sodelovanja med tremi državami, med drugim o skupnem projektu izgradnje transportnega letala, pa tudi o vprašanjih evropske varnosti in razmerah na Kosovu.(STA) Danes v Budimpešti konferenca o minah BUDIMPEŠTA - V Budimpešti se bo danes začela regionalna konferenca o protipehotnih minah, ki se je bodo udeležili predstavniki držav Vzhodne Evrope. Srečanje organizirata Mednarodni odbor Rdečega križa in mednarodno gibanje za prepoved protipehotnih min, ki ga vodi letošnja Nobelova nagrajenka za mir Američanka Jody VVilliams. Udeleženci tridnevne konference želijo prepričati države v nujnost ratifikacije mednarodne konvencije o prepovedi uporabe protipehotnih min, ki jo je lani decembra v Ottavvi podpisalo 124 držav. Sporazum bo stopil v veljavo potem, ko ga bo ratificiralo 40 držav. Doslej ga je ratificiralo le šest podpisnic. Po podatkih mednarodnega Rdečega križa vsako leto zaradi pehotnih min umre ali se rani 2000 ljudi, večinoma civilistov. (STA) Clintonovo opravičilo KIGALI - Ameriški predsednik Bill Clinton je med obiskom v Ruandi priznal, da so ZDA in celotna mednarodna skupnost soodgovorne za ruandsko tragedijo iz leta 1994. V govoru pred preživelimi žrtvami genocida je izrazil obžalovanje, da mednarodna skupnost ob pokolih ni pravočasno ukrepala, zločinov pa ni takoj poimenovala s pravim imenom: genocid. Napovedal je, da bodo ZDA odobrile dva milijona dolarjev pomoči za odškodninski sklad, ki ga je ustanovila ruandska vlada. Medtem je ameriški predsednik iz Kigalija že odpotoval v Entebbe (Uganda), kjer se je udeležil srečanja z voditelji Ugande, Kenije, Tanzanije, Ruande, Demokratične republike Kongo, Eritreje, Zimbabveja, Etiopije ter z generalnim sekretarjem Organizacije afriške enotnosti. (STA) 1«... od 26. Marca W§r z nadevom krema vanilja r 300 gr., 9.967 lir/Kg. Dessert kakav/vanilja J Sirupi in vanilja/kakav * ______________ okusi 4x125 gr., pomaranča, 3.180 lir/Kg. višnja, limon in menta 0,75 L, 3.933 lir/l. za osebe - 1 leto garancije, avtomatična povratek na nulo in odklop, bele barve, nosilnost do 120 Kg., delitev na 500 gr., deluje na baterije Digitalna vaga * ZNIŽANE CENE VELJAJO OD 26./3./9S DO 8./4./9S Prekajene hrenovke v vakumski vrečki, A -2«99CT 3x100 gr, 8.300 lir/Kg. 4,490 Zenska polo H Otroška majica majica s patenti * Hz rizbami * 100% bombaž, s 3 gumbiči, enobarvna, barvi: zelena in plava, mere: S/L JiB 100% bombaž, barve: rumena, rdeča Jopič s kapuco zunanjost iz bombaža in poliesterja, prevleka 100% Nylon, z zapirljivo kapuco, odtisom in belimi gumbi na sprednji Moška polo majica s patenti barve: siva-melange: 98% bombaž, 2% poliester; ecru-melange: 75% bombaž, 25% poliester, s kratkimi rokavi, s patenti, mere: S/XL Polsezonska pernica podloga: 70% naravna svila, 30% volna, obloga: 80% viscoza, 20% poliamnii mere: 135x200 cm. Set izvijačev iz cromo-vanadiuma* 18 oglatih ključev, o od 10 do 32 mm 2 kosa, o od 16 do 21 mm 6 ključev za vijake Menage iz akrilične plastike s kromiranimi deli, posode za sol, poper, kis in olje, barve: modra, _ ^ bela, 17* Otroška majica 100% bombaž, enobarvna, z odtisom in vezenjem na sredini, barvi: plava in rdeča, mere: 116/152 H H \ 1 M |_^ .900 14.900 MiK m® ^3] ESI ■E-OUTJDBA igra.ce: Voziček za punčke rdeče ogrodje odeto z blagom s medvedčki iz 100% bombaža, kolesca iz rdeče plastike, zložljiv Predlog predstavitve Set kuhinjskega pribora za otroke* |Set miniaturnega pohištva* 60 kosov iz plastike, v 2 različnih verzijah: za kavo in za kuhinjo leseno, 4 različni kosi .900 Otroški obešalnik * lesen, s štirimi kljukami za obešanje oblek, mere: 34x14,5 cm debelost 1,2 cm. ___ dve vrsti: vrtalnik, prožna in navadna žaga; vrtalnik, prožna ž. in rezalnik PONUDBA ZA VRTNARSTVO Orodje za vrtnarstvo * lopatica, kultivator, grablje, krevlja, strgalnik in 2 podaljšljiva ročaja Vrtni palček keramični, ročno barvan, pastelne barve, višina 30 cm, 4 različni tipi Torba za vrtnarska dela * iz nylona, mere 43x31 cm, 17 žepov na pahljačo, s pasom Vrtni toplomer skala: -30°C, +50°C, kovinski črno lakirani, višina 115 cm 49.900 4. Anatomska sanda- podplat EVA, podloga iz pfute, barve: rjava/siva, lava/rumena, eige/črna, številke: 36/41 Oblikovalne hlačnice "Caresse" 40 den, 72% poliamnid, 18% lycra, oblikovalni in zadržujoči model, barve v modi, mere: A /mA 38-40/52-54 Unisex telovadne copate* GORICA, ULICA III. AR IVI ATA Mix bromelij v vazi/ rastlina Tillansia * PROTEST / PRED ZDRAVSTVENO USTANOVO Dovolj klestenja na račun invalidov Odmevna manifestacija invalidov, bolnikov, upokojencev - Danes srečanje v Podgori Včerajšnja protestna si (eden je bil še posebej stotki preklicev, proti 36,7 manifestacija, ki so jo okli- zbodljiv: »Oprostite, ker v Kampaniji) je le eden od cali predstavniki združenj nismo še umrli«), predv- vidikov. Očitki letijo tudi civilnih invalidov in bol- sem pa umirjeno in disci- na odnos, ki ga imajo člani nikov, sindikati upokojen- plinirano. Pred sedežem so raznih komisij Zdravstve- cev, prostovoljska stali približno eno uro, ne ustanove pri obravnavi združenja in organizacije, nakar so se omikano razšli, posameznih primerov, pridružili pa tudi pred- prepričani, da bo treba po- pojasnjuje Tasca, ki opo- stavniki odborov za go- dobnih manifestacij še več. zarja na potrebo po bolj riško in gradeško bolnišni- Med množico smo humanem obnašanju, co, pred sedežem Zdravst- srečali starejši osebi iz So- Protestne manifestacije vene ustanove v Ul. Vitto- vodenj. »Sin je 76-odstotni so se udeležili tudi predrlo Veneto je bila le prva invalid; imel je pravico do stavniki odborov za go- pobuda proti klestenju delovnega mesta. Znižali riško in gradeško bolnišni- stroškov za javno zdravst- so mu stopnjo invalidno- co in z razdeljevanjem levo. sti, izgubil je pravico do takov opozarjali na bistve- »Ce bo treba bomo šli delovnega mesta«. Druga, ne probleme zdravstva na naprej, pred sedež deželne podobna zgodba: »Imam Goriškem. Pridružili so se uprave v Trst«, napove- nečakinjo, staro 40 let, in- nekateri občinski svetoval- duje občinska svetovalka validko; odvzeli so ji doda- ci, deželni svetovalec Lari- Tasca, ki te probleme poz- tek za spremljevalca«. Dve se, odgovoren za zdravstvo na iz vsakdanjega dela pri izmed tolikih, podobnih, pri SKP Maurizio Bolteri. združenju civilnih in de- tragičnih, ali, kakor nam je Opazna je bila odsotnost lovnih invalidov (ANMIC). povedala občinska sveto- predstavnikov inštitucij. Na protestu se je kljub valka Tasca, naravnost ne- O zdravstvu bodo danes hladnemu vremenu zbrala verjetnihzgodb, »da smo se ob 18. uri razpravljali na množica oseb, ki dodatne- morali v določenih prime- javnem srečanju, na pobu-ga klestenja ne sprejema rih obrniti neposredno na do rajonskega sveta v Pod-vec. To so “vrhovom” ministrico za zdravstvo«. gori, v prostorih nekdanje Zdravstvene ustanove, ki Klestenje priznavalnin osnovne šole. Srečanja se so vprašanja zdravstva in in invalidnin (čeprav smo bo udeležil poslanec Prepasti oseb s posebnimi po- v deželi FJK pri repu lest- stamburgo. trebami reševali zgolj s vice glede odvzemanja Na sliki (foto Bumbaca) knjigovodskim pristopom, neupravičenih pokojnin in nekateri med demonstran-Povedali s številnimi napi- priznavalnin s 13,9 od- ti pred sedežem ZU r GORICA-NOVA GORICA - Postno srečanje za zbliževanje med verniki Tudi Cerkev presega mejo Postni čas in z njim povezana molitvena srečanja bodo danes priložnost za pomembno srečanje med verniki go-riških župnij in štan-dreškega dekanata ter dekanatov iz Solkana in Šempetra. Verniki z obeh strani meje se bodo namreC nocoj ob 20.30 zbrali na skupni “postni postaji” v cerkvi sv. Odrešenika v Novi Gorici. Srečanje sodi v sklop petih postnih srečanj goriškega dekanata, ki se vrstijo po raznih mestnih župnijah in se bodo sklenila 2. aprila v goriški stolnici. Za nocojšnje srečanje čez mejo so se odločili upoštevajoč vrsto priložnosti za sodelovanje in skupno pot, ki so jih v zadnjem času ubrale nekatere obmejne župnije, z namenom da bi prispevale k približevanju vernikov na obeh straneh meje. Podčrtati gre, da je kljub številnim skupnim verskim momentom, kot so bila skupna romanja na Sveto goro in druga srečanja, tokrat prvič po letu 1947 da se verniki z obeh straneh meje zberejo na takem skupnem razmišljanju in molitvi v postnem času. Srečanje, poudarjajo v goriških nadškofijskih krogih, naj bi bilo nov korak na poti medsebojnega odpiranja, odpuščanja in krščanskega pričevanja, ki jo želita goriška in koprska škofija prehoditi skupaj. TRŽIČ / TEŽAVE ZA BOLNIŠNICO Podjetje Zoraltini predložilo sodišču vlogo za stečaj Podjetje Attilio Zorattini je v ponedeljek na sodišCu v Vidmu (v Vidmu je namreč sedež podjetja) predstavilo vlogo za stečaj in izročilo zadevno knjigovodsko dokumentacijo. S tem aktom se začenja novo poglavje v dve desetletji trajajoči zgodbi o gradnji nove bolnišnice v Tržiču. Poudarjamo začenja, kajti, kako se bo zaključilo je danes pravzaprav težko reci. Nakazuje se sicer možnost, da bi našli neko kompromisno rešitev, v smislu, da bi podjetje Attilio Zorattini vzeli v najem dve drugi podjetji, De Eccher in Intercantieri. Po nekaterih vesteh, naj bi predstavniki omenjenih podjetij zahtevali določena jamstva, predvsem kar zadeva obseg del, ki jih je podjetju Zorattini poverila dežela in katerih vrednost se suče okrog 35 milijard lir. Nakazana rešitev (najetje podjetja) je pravzaprav edina, ki bi v doglednem času omogočila dograditev bolnišnice v San Polu. Proglasitev stečaja bi pomenil avtomatično tudi prekinitev vseh pogodbenih obveznosti. To pa bi pomenilo nekajletno zaustavitev del na gradbiščih, vključno na tistem v San Polu. Odločitev naj bi sodišče sprejelo v prihodnjih dneh. _ KLUB GORIŠKE MLADINE »Zakaji« zaščite Ječanje s predstavniki manjšinskih komponent »Zakaji zaščitnega ^onaeali vse, kar si želi-te vedeti o zaščitnem zakonu... To je mikavna terna srečanja, ki ga jutri, 27. marca, ob 18. uri v tirali dvorani Kulturnega doma v Gorici prireja Mub goriške mladine. Go-stje veCera bodo predstav-tijki manjšinskih politiC-tiih in družbenih kompo-tient Martin Brecelj, Miloš jtndin, Sergij Lipovec, Jo-j® Namor, Sergij Pahor, dudi Pavšič in Igor Tuta. . Člani KGM so se od-°tili, da povabijo ti. sku-Ptio predstavništvo Predvsem zato, da bi bili 2astopani različni intere-l’ ki se prepletajo v tiranjsini. Namen organi-Zatorjev je sprožiti veCpla-sttio in zanimivo disku-.1)°» ki bi pomagala mla-titi, da si razjasnijo poj-T^e o teh vprašanjih. ^Mocno si želimo, da bi ' o Cimveč vprašanj, tudi Preprostih ali banalnih, aako je koristno za razu-evanje«, pravijo. Med temi je seveda vprašanje vsebine zakonskega osnutka, ki ga trenutno »sestavlja« vladni poročevalec Maselli na osnovi do danes predloženih zakonskih predlogov posameznih strank. Mladi hočejo preveriti, katere so skupne točke, ki so pomembne za vso našo skupnost, pa tudi razumeti, kaj je tehnično globalni zaščitni zakon. »V manjši meri bomo posegli v našo bližnjo zgodovino, da razumemo zakaj je pomembno imeti zaščitni zakon«še pravijo v vabilu. »Za nas, mlajšo generacijo, je malo težko razumeti, v čem smo prikrajšani pri rabi slovenskega jezika. Točneje povedano je to problem mestnih otrok, za katere je normalno se izražati v italijanščini z javno upravo. Srečanje bo priložnost, da o vsem tem diskutiramo, konstruktivno seveda, in da si marsikaj povemo. Vabljeni« RAZSTAVA / V GALERIJI AVDITORIJA Trije veliki iz Španije Grafike S. Dalija, J. Mirčja in P. Picassa V razstavnih prostorih ob Deželnem avditoriju v ul. Roma so predsinpči odprli razstavo grafik treh velikih španskih likovnikov. Na ogled so grafike Salvadorja Dalija (12 del ciklusa»Il cantico dei cantici«), Joana Miro j a (13 litografij »Ubu roi«) in Pabla Picassa (12 grafik ciklusa»Le cocu magnifique«). V imenu občinske uprave je ob odprtju pozdravil odbornik za kulturo Devetag in podčrtal, da je razstava uvod v pomladanski niz prireditev za kulturno-turistiCno promocijo Gorice, dela treh umetnikov pa je predstavila dr. Emanuela Uccello in podala nekaj koristnih smernic za njihovo razumevanje in vrednotenje. Razstava bo na ogled do 3. maja od 10. do 13. in od 16. do 19. ure (nedelje in prazniki samo dopoldne, v ponedeljek zaprto). CENTER KOME! Nocoj poklon Garcii Lorca V zadnjem letošnjem Srečanju z glasbo, ki bo danes ob 20.30 v veliki dvorani KG L. Bratuž, se Center Komel spominja 100-letni-ce rojstva F. Garcie Lorca, ki ni bil le pesnik in se je rad zatekal tudi v svet glasbe in podobe. Dragoceno je njegovo delo pri zbiranju andaluzijskih ljudskih pesmi, ki jih je tudi sam zapisal in armoniziral za glas in strument. Današnji poklon bo zanimiv glede na neobičajno- glasbeno literaturo in glede na pisano paleto izvajalcev. Ob kitaristu Giuliu Chiandettiju bosta pela tržaška sopranistka Veronica Vascotto in argentinski Slovenec basist Luka Debevec-Mayer; nastopila bosta še študentka AGRFT v Ljubljani Anna Krauthaker in igralec Bruno Toffid, scensko postavitev pa je oskrbel Novogoričan Diego de Brea, študent režije na AGRFT, ob sodelovanju Igorja Devetaka, Nika Klanjščka in Hijacinta Jusse. ■ lili- 11 i 9 ili NOVICE Nocoj na Vrhu 50. občni zbor planinskega društva V prostorih športnega in kulturnega središča Danica na Vrhu bo drevi redni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Občni zbor je 50. po vrsti, vendar pa društvo neprekinjeno deluje že 53. leto. Zaradi težav, ki jih je vnesla razmejitev leta 1947, ni bilo mogoče zadostiti statutarnim obveznostim leta 1947 in'1948. Nasledpji občni zbor je bil tako šele leta 1949. Društvo pa je v tem Času kljub vsemu delovalo. Na današnjem obenem zboru bomo prisluhnili poročilom o dejavnosti v lanskem letu, ki je bilo zlasti na področju smučanja zelo uspešno, izvolili bodo novi društveni odbor, ogledali si bomo filmski zapis o 4. srečanju zamejskih planinskih društev 8. junija 1975 na Vrhu. Občni zbor se bo sklenil, po planinski navadi, z družabnostjo. Rajonski svet v Štandrežu Nocoj ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. sv. Mihaela 153 sestal rajonski svet za Standrež. Na dnevnem redu je med drugim odstop svetovalke Valentine Pavio in njena nadomestitev s prvim neizvoljenim. Sicer pa bo največja pozornost spet namenjena problemu širjenja industrijske cone. Na sejo so povabili tudi odbornika za urbanistiko Renata Mattiussija. Zasedanje italijansko-avstrijske komisije za potniški promet V Gorici je vCeraj zasedala meddržavna italijan-sko-avstrijska komisija za potniški cestni promet. Gostitelj je bil goriški župan dr. Valenti. Sefa delegacij, dr. Alessandro Dente za italijansko stran in Arnvid Unger za avstrijsko stran, sta izrazila zadovoljstvo nad potekom zasedanja in se zahvalila za izredno gostoljubnost ter poudarila pripravljenost, da bi v Gorici sklicevali tudi nadalnja zasedanja komisije. Srečanja z županom sta se udeležila tudi predstavnika družbe SDAG Luciano Zanotto in Mario Giglio. Tržič: Katrak je verjetno utonil Vse kaže, da je 24-letni Slovak Karol Katrak padel v morje in utonil, Čeprav uradnega izvida še ni na razpolago. Na truplu, ki so ga našli v ponedeljek pod večer v morju, nedaleč stran od kraja, kjer je Katrak stanoval, v bungalovu v kampingu Panzano, izvedenci niso opazili znakov nasilja ali drugačnih znakov, ki bi utemeljevali sum, da gre za nasilno dejanje. KINO H OBVESTILA GORICA KULTURNI DOM Gorica kinema 20.45 »Genealogia di un crimine«. Rež. Raoul Ruiz, i. Catherine Deneuve in Michel Piccoli VITTORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 18.10-20.15-22.20 »Alien - la clonazio-ne«. I. Sigourney VVeaver, Wynona Ryder. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Flubber, un professore tra le nuvole«. I. Robin VVilliams. TRŽIČ COMUNALE 20.30 »Ra-gazze«. M. Leigh. \M PRIREDITVE KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev v uradu ul. Malta, 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30, tel. 531644. KD OTON ZUPANČIČ v Štandrežu prireja šahovski tečaj za otroke in odrasle. Srečanja so ob četrtkih ob 15. uri v domu Andreja Budala na Pilošču. Informacije pri Sari (tel. 537525). SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ DOBERDOBA je na razpolago za informacije in izpolnjevanje obrazcev 730 in 740 vsak če-. trtek na sedežu društva krvodajalcev ali v trgovini pri Mili. KD OTON ZUPANČIČ vabi na predvajanje diapozitivov Marca Culota - Potovanje po Indiji in Nepalu (Katmandu) - v ponedeljek, 30. marca, ob 20.30 v kulturnem domu A. Budal v Štandrežu. KGM vabi jutri ob 18. uri v Kulturni dom na srečanje s predstavniki enotne delegacije. Govorilo se bo o zakonu za zaščito slovenske manjšine. PD PODGORA in ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabita v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri v cerkev sv. Justa v Podgori na mašo zadušnim ob prvi obletnici smrti Bogomira Špacapana. moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 Pe KONCERTI GLASBENA MATICA -GORICA prireja jutri ob 20.30 v Kulturnem domu koncert pianistke Tatjane Jer-cog. Spored: Beethoven, Brahms, Rahmaninov, De-bussy, Liszt. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANOM, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 11.00, Pietro Ma-rizza iz splošne bolnišnice v Vileš. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 SLOVENIJA / MINISTER IGOR BAVČAR O VKLJUČEVANJU V EVROPSKO UNIJO h Slovenija se bo v pogajanjih z Brusljem opirala na lastne sile in sposobnosti Vlado bo 9-člansko pogajalsko skupino sestavila s strokovnjaki in ne politiki KOPER - »Pogajanja za polnopravno članstvo Slovenije v Evropski uniji (EU), ki se bodo formalno začela 30. marca z medvladno konferenco v Bruslju, na kateri bova z zunanjim ministrom Frlecem evropskim partnerjem predstavila stališča Slovenije pred začetkom pogajanj, bodo gotovo težka. Pričakujem pa, da bo večji del razprav in pogajanj pred vstopom v Evropsko unijo potekal kar med nami, v Sloveniji,« je v pogovoru za Radio Koper - Ca-podistria dejal minister za evropske zadeve Igor BavCar. Minister BavCar je pojasnil, kako je Slovenija pripravljena na pogajalski proces -ki se bo dejansko začel proti koncu letošnjega leta oziroma v zaCetku prihodnjega leta in bo trajal do leta 2002 - in na katerih področjih je mogoCe pričakovati najveCje težave. Med drugim je povedal, da bo slovenska vlada na današnji seji obravnavala veC prašanj, o katerih bodo konec meseca govorili v Bruslju: izhodišča za delo slovenske delegacije, državni program prilagajanja evropski ureditvi in imenovanje devetčlanske pogajalske skupine. Po Bavčarjevih besedah so v zadnjih nekaj mesecih na področju priprav na pogajanja storili veliko tako v tehničnem kot tudi v političnem smislu. Kmalu pa naj bi tudi kadrovsko okrepili službo za evropske zadeve, ki bo v nadaljevanju v skupine za posamezna področja, teh je zdaj petindvajset, skušala pritegniti najširši krog strokovnjakov. Do parlamentarnih počitnic se bo tako izoblikovala jasna slika o tem, na katerih področjih je Slovenija sposobna takoj sprejeti evropsko ureditev, kje zaostaja in kje bo za prilagoditev morala v pogajanjih zahtevati določeno prehodno obdobje, morebiti celo izjemno pravno ureditev. To pa bo seveda odvisno predvsem od pogajalskih sposobnosti slovenskih pogajalcev. Jeseni bodo ugotavljali skladnosti predpisov za vsako pridruženo državo posebej. Takrat naj bi Slovenija tudi napovedala vsa področja oziroma vprašanja, o katerih se želi z Evropsko unijo pogajati. Slovenska stališča za pogajanja bodo oblikovana šele v tej drugi fazi in bodo za Slovenijo najpomembnejši dogodki proti koncu letošnjega leta. V slovensko devetčlansko pogajalsko skupino, ki jo bo imenovala vlada, bodo po besedah ministra Bavčarja imenovani strokovnjaki in ne politiki, njihov mandat pa bo daljši od mandata sedanje vladajoče politične koalicije. Glede sestave skupine bodo zato opravljeni predhodni pogovori tudi z opozicijskimi strankami v parlamentu. Njen vodja še ni določen, bo pa ekonomist, človek z veliko izkušnjami pri dosedanji pripravi strokovnih izhodišč za projekt vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. BavCar je ob tem še poudaril, da bo pogajalska uspešnost Slovenije odvisna od tega, ali bo v državi doseženo soglasje o vseh bistvenih reformah, ki jih je treba izpeljati za vstop v Evropsko unijo in ki so posebej navedene v pristopni strategiji. To po drugi strani pomeni, da se bo Slovenija v pogajanjih opirala predvsem na lastne sile in sposobnosti, ne pa da bo računala na večjo ali manjšo naklonjenost posameznih držav, Članic evropske petnajsterice. Njeno delovanje bo torej podobno tistemu, ki je bilo značilno za proces osamosvojitve. (STA) NOVICE Prihodnji teden v Ljubljani sejem Alpe Adria - Kulinarika LJUBLJANA - Prihodnji teden bo odprl vrata zadnji in hkrati »najslastnejši« sejem v sklopu Alpe Adria, in sicer sejem kulinarike. Od torka do nedelje bo 310 razstavljalcev iz 17 držav predstavilo svoje kulinarične dobrote, vina, gostinsko opremo in še marsikaj drugega. Tudi letos bo dogajanje na sejmu popestrila Poslovna skupnost. Na stojnicah bodo organizirali vesele urice, ko bodo obiskovalcem ponudili brezplačno pokušino slovenskih jedi, hkrati pa jim bodo podarili še recept za jed in priporočen izbor vin, ki se podajo zraven. Pri oživitvi tega zahtevnega projekta jim bodo pomagali dijaki Srednje gostinske šole iz Ljubljane. Tokratni sejem bosta zaznamovali tudi nacionalni predstavitvi Avstrije in Nizozemske, popestrile pa ga bodo tudi številne predstavitve, pokušnje in zabavni programi. Slovenski avtomobilski salon odpovedan LJUBLJANA - Organizatorja Slovenskega avtomobilskega salona, Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev ter Ljubljanski sejem, sta se po pregledu priprav na letošnji salon odločila, da ga odpovesta. Slovenski avtomobilski salon je bil leta 1993 zasnovan kot bienalna prireditev, ker pa letos poteka stoletnica prvega avtomobila v Sloveniji, sta se organizatorja odločila pripraviti prireditev tudi letos. Namen so jim preprečile gmotne težave in dejstvo, da Članice Združenja niso uspele pridobiti finančne pomoči in so zato odpovedale sodelovanje na prireditvi. LETALSKI PREVOZ / OBRAČUN ADRIE AIRVVAIS LETALSKI PREVOZ / PO NAČRTIH JOSPINOVE VLADE Leto 1997 je bilo za slovenskega letalskega prevoznika prelomno in prvič z dobičkom LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je lani prepeljal 628.565 potnikov, kar je za 6% veC kot leta 1996, prihodek družbe pa je po nerevidiranih podatkih znašal približno 105 milijonov dolarjev, kar je za 23% več kot leto prej. Po osmih letih izgube (ta je leta 1996 dosegla 10,9 milijona dolarjev bmto) je Adria Airways lansko poslovno leto prvič sklenila s pozitivnim rezultatom, in sicer naj bi dobiček znašal nekaj veC kot milijon dolarjev bmto. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril glavni direktor Adrie Peter Grašek, je bilo leto 1997 v marsičem prelomno: poleg uspešnega poslovanja so posodobih floto, ki bo konec leta štela šest sodobnih letal. Trem airbusom A320 sta se januarja pridružili dve reaktivni letali Canadair Regional Jet - CRJ, ki sta zamenjah letali Dash 7, do konca leta, predvidoma decembra, pa naj bi prevzeli še tretje letalo CRJ, s katerim bodo nadomestili letali DC 9. Z nakupom novih letal je Adria izboljšala ekonomiko letenja, razširila mrežo poletov in povečala njihovo frekvenco. Za letos načrtujejo 14-odstotno rast prihodka, že v prvih treh mesecih pa so v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili za približno 11% veC potnikov. Zadovoljni so tudi z zasedenostjo nove povezave Ljubljane z Brusljem (uvedena je bila 3. marca), ki je bila doslej več kot 40-odstotna Letos naj bi se predvidoma spremenila tudi lastniška struktura Adrie. Medtem ko ima Nova Ljubljanska banka v rokah 11,5-odstotni lastniški delež, je preostalih 88,5% delnic v lasti Agencije za sanacijo bank, ki bo letos najverjetneje prenehala obstajati. Po Graškovih besedah so možni trije scenariji: lastniški delež bi lahko prenesli na Slovensko razvojno dražbo, lahko bi ga uporabih za zapolnitev privatizacijske vrzeh, ne gre pa izključiti niti možnosti neposredne prodaje investitorjem. Direktor Adrie je poudaril, da si tudi zaposleni že od začetka lastninjenja prizadevajo za pridobitev lastniškega deleža (približno 10%), kar je sicer praksa v večini letalskih dražb. Ali jim bo to uspelo, bo najbrž znano do konca aprila, ko se bo sestala skupščina lastnikov, ki bo med drugim obravnavala poslovne rezultate. Med problemi Adrie, je Grašek omenil visoke cene goriva, ki so kljub dogovoru s Petrolom tudi do 35% višje kot na drugih evropskih letališčih. Ob uvozu letal pa je morala družba plaCati 5-odstotni prometni davek, kar znaša skoraj milijon dolarjev na letalo. Oboje postavlja Adrio v podrejen položaj v primerjavi s konkurenco, je dejal Grašek, ki je napovedal, da bodo letos izpeljali projekt refinansiranja najetih posojil za airbuse. Z 29. marcem bo začel veljati poletni vozni red, po katerem bo Adria bo tako do 24. oktobra letela na 17 rednih progah, 7 rednih Čarterskih in 16 Čarterskih progah, ki so jih zakupile turistične agencije. (STA) Delnice Air France bodo kmalu na trgu Država, ki ima 94% kapitala, bo v dveh fazah prodala 41% ter ohranila večino PARIZ - Sedanja francoska vlada bo najbrž še letos ponudila na trgu del delniškega paketa letalskega prevoznika Air France. Tudi francoska vlada, kot številne druge v Evropi, prodaja podjetja, ki so bila ali so še v državni lasti in ki so bila v preteklosti pojmovana kot strateška. Že desnosredinske francoske vlade so prodale, predvsem bankam in velikim finančnikom, veliko bank in drugih državnih podjetij. Vlada Lionela Jospina, v kateri sodelujejo socialisti in komunisti, pa opušCa izraz »privatizacija« in ga nadomešča z »odprtjem kapitalu«. Med izrazoma seveda ni velike razlike, paC pa je vsebinska razlika v tem, da hoCe Jospin ohraniti večinske delniške deleže v tistih podjetjih, ki so še državna. Na trgu naj bi začeli najbrž že letos prodajati delnice velikih podjetij Gan, Cie, Thomson, Uredit Foncier, Uredit Lyonnais in Air France. Na vidiku je nadaljnja prodaja delnic avtomobilske grupe Renault, kjer ima država še ved- no 44 odstotkov kapitala in v kar je vlada prisiljena tudi zato, da bi se izognila političnim sporom s tistimi državami, v katerih so Renaultove tovarne. Tako kot se je primerilo lani, ko so se odločili zapreti tovarno v Belgiji, zaradi Cesar je ostalo na cesti veC tisoč delavcev. Francoska država je lastnica 94 odstotkov delniškega paketa Air France. Po novih načrtih naj bi v dveh fazah prodali 41 odstotkov delnic, tako da bi država ohranila 53 odstotkov. V prvi fazi naj bi svojo prisotnost znižala na 67 odstotkov, v drugi pa bi prišla na omenjenih 53 odstotkov. V obeh primerih bi določen delež delnic podarili zaposlenim, ki bi imeli tudi prednost pri nakupu tistih delnic, ki jih bodo dali v prosto prodajo. Uslužbenci - teh je trenutno 45.850 - so seveda zadovoljni s pridobitvijo delnic, ne pa tudi z načrtom, da bi njihove visoke plaCe znižali za 15 odstotkov. Upravitelji Air France so že pod prejšnjimi vladami plaCe nekoliko znišali in zdaj to politiko nadaljujejo ob polni podpori Jospinove vlade in še zlasti ministra za prevoze, komunista Gayssota, in finančnega ministra, socialista Strauss-Kahna. Do leta 1993, ko so zaceli izvajati sanacijski načrt, je Ah France poslovala z izgubo. Družba ima 200 letal in je lani prepeljala 16, 7 milijona potnikov, od Cesar je iztržila 42, 7 milijarde frankov in si prislužila tudi Cisti dobiček. Ah France je na osmem mestu svetovne lestvice letalskih prevoznikov. Lani so si prizadevali, da bi navezali sodelovanje z italijansko družbo Ali' talia, vendar je načrt kljub zavzemanju Prodija in Jospena propadel. Alitalia si je za strateškega partnerja izbrala nizozemsko družbo KLM, Francozi pa si prizadevajo za partnerstvo z eno od ameriSkih letalskih družb. S tem bi si porazdelili letalske prevoze, še zlasti na najbolj donosni svetovni liniji, med Evropo in ZDA. Marko VValtritscb 25. MAREC 1998 v URAH JŽ valuta nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1787,00 1813,00 OQ n nemška marka 977,00 993,00 2 jj N K- funt šterling 2985,00 3040,00 švicarski frank belgijski frank 1196,00 46,72 1221,00 48,72 < ffl (0 5 oc francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 233,00 243,00 < L. švedska krona 221,00 231,00 Z 'O kanadski dolar 1250,00 1290,00 IM (0 portugalski eskudo 9,11 10,01 2 N nizozemski gulden 858,00 883,00 DC avstrjski šiling 137,90 142,25 španska pezeta 11,10 12,20 S grška drahma 5,34 6,14 irski šterling 2432,00 2512,00 japonski jen 13,36 14,26 avstralski dolar 1155,00 1225,00 madžarski florint 7,00 9,00 7 / hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,30 10,55 25. MAREC 1998 v Ul »AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1782,00 1812,00 nemška marka 977,00 995,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 46,90 48,70 funt šterling 2957,00 3047,00 irski šterling 2427,00 2522,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,50 6,10 kanadski dolar 1249,00 1284,00 švicarski frank 1196,00 1221,00 avstrijski šiling 137,80 142,30 slovenski tolar 10,15 10,40 25. MAREC 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1804,150 EKU 1956,960 nemška marka 985,230 francoski frank 293,960 funt šterling 3017,980 nizozemski gulden 874,150 belgijski frank 47,760 španska pezeta 11,615 danska krona 258,460 irski šterling 2476,020 grška drahma 5,647 portugalski eskudo 9,623 kanadski dolar 1277,820 japonski jen 13,880 švicarski frank 1205,980 avstrijski šiling 140,040 norveška krona 238,060 švedska krona 227,190 finska marka 324,660 MILANSKI BORZNI TRG 25. MAREC 1998 delnica cena var. % Alleanza Ass. 28.012 +6,34 Bca di Roma 3.078 +3,25 Bca Fideuram 13.269 +1,84 Bca Pop.Ml 16.908 +1,63 Benetton 39.218 +3,54 Comit 8.959 +2,78 Credit 8.240 +6,14 Edison 15.552 +3,37 Eni 13,045 +2,31 Fiat 7.754 +2,12 Generali 57.666 +4,05 Imi 27.309 +2,41 Ina 6.215 +6,53 Italgas 8.163 +5,66 INDEKS MIB 30: +0,96 delnica cena var. % La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pireili Spa.731 Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 13.339 12.202 23.920 2.613 2.505 3.832 6.547 26.666 39.892 11.320 24.032 9.554 14.380 +3,44 +3,72 +5,09 +2,91 +4,H +3,28 +9,00 +4,31 +4,25 -1,01 +3,87 +4,43 +4,78 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOGOMET / ŠTEVILNE PRIJATELJSKE TEKME ROKOMET NOVICE »Generalko« z Nemčijo dobili svetovni prvaki Za Brazilijo uspešen tudi Ronadlo - Poraz Slovenije Genertel zmagal s 5 goli razlike Včeraj so odigrali številne prijateljske tekme v okviru priprav na bližnje svetovno noigometno prvest-vo v Franciji. Osrednja tekma je bila v Stuttgartu, kjer je svetovni prvak Brazilija premagal evropske prvake Nemčije. Včeraj je igrala tudi Slovenija, ki je po pričakovnaju izgubila proti Poljski. Nemčija - Brazilija 1:2 (0:1) STUTTGART - Ne preveč »prijateljska« tekma (zlasti gostitelji so igrali precej trdo) se je končala z zmago Brazilcev, ki so povedli v 27. minuti s Cesarjem Sampaiom. Izenačil je Kirsten v 20. min. drugega polčasa, dve minuti pred koncem je zmagoviti gol dal Ronaldo. V prvem polčasu je bil izključen Kobler, v drugem Dunga. Poljska - Slovenija 2:0 (1:0) VARŠAVA - Kot je bilo pričakovati, je Poljska včeraj v prijateljski tekmi zasluženo premagala Slovenijo z goloma, ki sta ju dosegla Kowalczyk v 36. minuti in Iwan v 55. minuti. S prikazano igro so slovenski nogometaši zadovoljili. Švica - Anglija 1:1 (1:0) BERN - Švicarji so prvi pvoedli z Vego v 38. min., izenačil je za goste Merson v 25. min. drugega polčasa. Belgija - Norveška 2:2 BRUSELJ - Po dokaj zanimivi in živalmi tekmi sta se Belgija in Norveška razšli pri neodločenem izidu. Gostitelji so povedli s Van der Elstom (8) in Wil-mostom (65), gostje pa so |zenačili z Risethom (11) in Solskjaerom (70). Rusija - Francija 1:0 MOSKVA - Z azdetkom, ki ga je že v drugi minuti igre dosegel Juran, je Ru- sija premagala Francijo. Makedonija - Bolgarija 1:0 SKOPJE - Makedonija je presenetljivo premagala Bolgarijo z zadetkom, ki ga je dosegel Gjorgij Hristov. Avstrija - Madžarska 2:3 DUNAJ - Avstrija je nepričakovano izgubila proti Madžarski. Za gostitelje sta bila uspešna Vastic in Amerhausen, za goste pa Horvat in Illes (2). VVales - Jamajka 0:0 CARDIFF - Valežani so v Cardiffu igrali z Jamajko le neodločeno brez gola. Under 21 Malta - Italija 0:1 (0:1) LA VALLETTA - V priajteljski tekmi reprezentanc pod 21. letom je Italija z avtogolom Aquiline premagala Malto. Na sliki AP: Brazilec Cafu in Nemec Ziege. Genertel - Forst 27:22 (16:10) TRST - Tržaški Genertel je včeraj doma v prvi polfinalni tekmi končnice italijanskega rokometnega prvenstva povsem zasluženo premagal Forst iz Brbcna. Tržačani so začeli odlično in po nekaj minutah že vodili s 7:1. V 14. minuti je bil izid kar 11:3. Gostje so si nato malo opomogli, predvsem z odličnim strelcem in bivšim Ge-nertelovim igralcem Schmidtom, ki je dal skupno 7 golov. Vsa tržaška ekipa je igrala zelo motivirano in požrtvovalno. Najboljši strelec je bil Tarafino s 7 zadetki, 6 jih je dal Fusina, po 5 pa Guerrazzi in M. Lo Duca. Povratna tekma bo v soboto v Brbcnu. ___________KOŠARKA / KORAČEV POKAL___________ Beograjska C. zvezda uspešna v Veroni V pokalu pokalnih zmagovalcev hud poraz milanskega Stefanela v Atenah Mash - Crvena zvezda 68:74 (38:43) MASH VERONA: Bullara 5, Boni 7, luzzolino 27, Dalla Vecchia, Jerichovv 2, Gnad 2, Brown 8, Keys 17, Soave, Savio. CRVENA ZVEZDA BEOGRAD -Benčič 4, Rakočevič 17, Stanojevič 7, Bolič 18, Topič 9, Kuzmanovič 3, Popovič 14, Miškovič, Topalovič 2, Perovič. SODNIKA: Brazauskas (Latvijaa) in Koukopulekidis (Grčija). PM: Mash 20:26; C. zvezda 22:22. 3T: Mash 6:22 (Bullara 1:4, luzzolino 4:10, Dalla Vecchia 0:2, Brovm 0:3, Keys 1:3). C. zvezda 4:15 (Rakočevič 1/2, Bolič 2:3, Topič 0:3, Kuzmanovič 0:2, Popovič 1:5). PON: Dalla Vecchia (33), Topalovič (35), Gnad (40). VERONA - Beograjska Crvena zvezda si je z zmago na prvi finalni tekmi v Veroni skoraj zagotovila letošnji Koračev pokal, saj je malo verjetno, da bi moštvo iz Verone lahko nadoknadilo razliko na povratnem srečanju, ki bo 1. aprila v Beogradu. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Panathinaikos - Stefanel 77:58 (35:18) PANATHINAIKOS ATENE: Al-vertis 28, Kalaitzis 6, Koch 1, Pata-voukas, Ekonomou 13, Radja 19, Christodoulou 10. NE: Vurtzoumis, Hupmann, F. Martinez. STEFANEL MILAN: Gentile 18, Portaluppi 4, Jovanovič 6, Sigalas 3, Ruggeri, Kidd 8, Sambugaro 8, Cantarello 5, Bailey 6, Sahlstrom. SODNIKA: Virovnick (Izr) in Mitjana (Spa). PM: Panathinaikos 18:26, Stefanel 16:24. PON: 34.47 Portaluppi, 39.05 Radja. 3T: Panathinaikos 9:20 (Alvertis 6:11, Kalaitzis 1:3, Koch 0:2, Christodoulou 2:4), Stefanel 4:17 (Gentile 2:6, Portaluppi 0:3, Jovanovič 0:1, Sigalas 0:3, Sambugaro 2:3, Bailey 0:1). GLEDALCEV: 15.000. ATENE - V včerajšnji prvi polfinalni tekmi je atenski Panbathi-naikos visoko premagal milanski Stefanel, ki je zlasti razočaral v prvem polčasu. Dosegel je namreč samo pičlih 18 točk. Na povratni tekmi v Milanu, 1. aprila bo zares težko nadoknaditi 19 točk. Ostali izid: Zalgiris Kaunas (Latvija) - Saratov (Rusija) 96:74. Povratna tekma 31. t.m. Krasu srebro v Neaplju NEAPELJ - Krasovki Jasmin Kralj in Irena Rustja sta sinoči v Neaplju na državnem namiznoteniškem prvenstvu 3. kategorije osvojih srebrno kolajno v ženskih dovijicah. Potem ko sta v polfinalu premagah par Pastori - Parisi (Genova), sta v finalu z 1:2 izgubili proti dvojici Crespi - Gomati (Ange-ra). Policija priprta 29 huliganov LONDON - Britanska policija je včeraj v sever-noangleškem mestu Sunderland priprla 29 huliganov in zaplenila večjo količino orožja. Policija je sporočila, da so akcijo speljali po večmesečnih preiskaviah nasilja na angleških stadionih. Skoraj istočasno pa je britanska vlada v Londonu sprožila kampanijo, s katero bo skušala preprečiti, da bi britanski huligani odpotovah na nogometno svetovno prvenstvo poleti v Franciji. Notranji minister Jack Straw je na novinarski konferenci predstavil televizijski spot, ki ga bodo do sredine maja dnevno predvajali na vseh britanskih televizijah. Straw je istočasno napovedal, da bodo že kaznovanim huliganom enostavno prepovedali odpotovati v Francijo in da so to možnost v preteklih letih vse prevečkrat opustih. Cmyff s sanjskimi pogoji v Inter BARCELONA - Po odhodu iz Barcelone, aprila 1996, je nizozemska in svetovna nogometna legenda Johan Cmyff trenersko delo postavil v kot. To mirovanja pa se lahko za 51-letnega Cruyffa kaj kmalu konča. Kot je namreč danes poročal španski časopis "El mundo" in Cruyff že potrdil, je Nizozemec dobil "sanjsko" ponudo iz Milana, kjer naj bi si ga vodilni možje Interja že predstavljali na trenerski klopi. Po pisanju zgoraj omenjenega časnika naj bi dal predsednik Interja Massimo Moratti pri oblikovanju moštva Cruyffu neomejena pooblastila. Po mnenju Morattija naj bi sedanji trener Gigi Simoni "prakticiral" starodaven nogomet in naj bi imel premalo posluha za novitete, kar pa, kljub brazilskemu zvezdniku Ronaldu, ni všeč domačim navijačem. Za enoletno trenersko pogodbo naj bi mu Italijani tako ponudili kar 7, 5 milijona nemških mark, s čimer bi se uvrstil na prvo mesto najbolje plačanih trenerjev na svetu. Disciplinski ukrepi: 12 izključenih MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je vse za eno kolo diskvalificirala 12 igralcev v A ligi. Ti so: Vergassola (Sampdoria), Baldini (Napoli), Bonacina, Lucarelli in Piacentini (Atalanta), Candela (Roma), Conte (Juventus), Antonio Filippini (Brescia), Neqrouz (Bari), Paramatti (Bologna), Stanič (Parma) e Viviani (Vicenza). Kaznovanih več nogometašev naših društev Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v v promocijski ligi diskvalificirala za eno kolo Roberta Klaca (Zarja/Gaja). Kar za tri kola pa je bil v l.AL izključen Fabio Sambo (Sovodnje), za eno kolo pa Sergio De Rota, Fabio Sambaldi in Matej Sirca (vsi Vesna).Prepoved igranja za eno kolo sta dobila David Gergolet (Mladost) in Stefano Santi (Primorec). TENIS / TURNIR INTERCAS Mladi Gajini predstavniki ugnali tudi ATO z Opčin Tudi preteklo soboto so ma-u Gajini tenisači, ki nastopajo v okviru ekipnega deželnega tekmovanja Intercast, pripravi-k lepo presenečenje, saj so na domačih igriščih z rezultatom 3:2 premagali favorizirano ekipo društva ATO z Opčin. Tok-rat sta bili končno obe ekipi Popolni in tekmovalci so tako jahko odigrali srečanja v vseh kategorijah. Po nastopu vseh posameznikov je bilo stanje izenačeno. Gaji sta točki zagotovila "latej Ciguj in Daniele Morossi, medtem ko sta Aliče I Pangaro (na sliki) ter Veronika Daneu morali, kljub so-odnima nastopoma, priznati premoč nasprotnic. Za sončno zmago je bilo tako odločilno srečanje dvojic v kategoriji fantov do dvanajstih let. Matej Ciguj in Erik 6rtot nista začela najbolje in predstavnika ATO sta že v°dila s 6:3. Takrat pa sta se naša predstavnika, pod v°dstvom Cirile Devetti, zbrala in sta z bolj premišljeno gro, občasno pa tudi z nekoliko posrečenimi potezami, ^acela manjšati razliko in ob koncu povedla do zmage z ■7- Tako je Gajina ekipa kolo pred koncem prvenstva vrhu lestvice brez poraza. V soboto jo čaka gosto-^atije v Gorici pri AT Campagnuzza, prav zadnja tekma 0 odločala o končnem zmagovalcu. Gaja - ATO 3:2 .Aliče Spangaro - Maria Zini 1:9, Daniele Morossi -attia Buratto 9:3, Veronika Daneu - Pamela Zoch 5:9, p atei Ciguj - Stefano Germani 9:5, Matej Ciguj in Erik ortot - Stefano Germani in Nicolo Benussi 9:7. NOGOMET / KOLIBRI Brežani nezadržni Cicibani: naše ekipe v glavnem zadovoljile Breg - San Luigi 2:0 (2:0) BREG: Klun, Zobec, Carli, Skerlavaj 1, Rosso-ne 1, Kraljič, Mezzaroba, Segulin. Bila je to dobra igra Brežanov, ki so povsem zadovljili tudi glede borbenosti in požrtvovalnosti. Premagali so namreč dokaj močnega nasprotnika. S to zmago so naši mladi prestavniki spet potrdili, da v tej konkurenci skoraj nimajo enakovrednega tekmeca. CICIBANI Muggia A - Breg 2:1 (0:1) BREG: Slavec, Ghez-zo, Di Donato, Romano, Merlak, Cheber 1 gol, Carli, Zennaro. Brežani so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi in so nerodno izgubili proti enakovredni ekipi. Čeprav so imneli kar lepo število priložnosti za gol, jih niso znali izkoristiti. Primorje Tehtal -Chiarbola B 1:1 (1:0) PRIMORJE: Dobanovi-ch, Doronzio, Beltram, Pipan, Bullo, Rosso, Kante 1, Ziani, Druscovi-ch. Prosečani so zamudili lepo priložnost za zmago. Po zelo dobrem prvem polčasu, ko so povedli z Vasilijem Kan-tejem, ki je bil tudi najboljši nogoemtaše na igrišču, so v drugem delu povsem odpovedali. Tako so tudi prejeli gol. MLAJŠI CICIBANI Primorje Tehtal -Muggia 0:4 (0:2, 0:0, 0:2) PRIMORJE: Dedenaro, Hrovatin, Candotti, Cok, Škabar, Kante. Primorje je igralo samo s šetimi igralci (kar štirje igralci so zboleli za gripo), vseeno pa se je odlično upiralo močnim in starejšim gostom. Za požrtvovalnost in borbenost si prav vsi zaslužijo pohvalo. KOŠARKA / MLADINSKO PRVENSTVO Borovci tudi vdrugič zmagali V izenačenem derbiju so zasluženo premagali jadranovce Jadran - Bor Friulexport 106:117 (54:61) JADRAN: Guštin 29, Se-nizza 14, Sancin, Slavec 38, Valente 18, Jakomin 5. Baldi 2, Kocjančič, trener: Vatovec. PM: 16:22. SON: 24. PON: Guštin in Valente. TRI TOČKE: Slavec 5, Guštin 3, Jakomin 1, Valente 1. BOR: Brazzani 18, Stefančič 20, Vidah, Velsnki 25, Fonda 4, Hrovatin 15, Caser 21, Stokelj 14, trener: Furlan. POM: 15:23. SON: 25. PON: Hrovatin. TRI TOČKE: Hrovatin 3, Stokelj 2, Stefančič 1. Tudi povratni derbi prvenstva mladincev so dobili borovci. Tokrat pa je bila tekma vseskozi izenačena in privlačna. V telovadnici srednje šole Fran Levstik na Proseku so bili v torek zvečer tako Jadra-novi kot Borovi strelci odlično razpoloženi. Obrambi pa sta bili dokaj nepazljivi in popustljivi. Vsekakor so gostje, kljub uravnovešenemu poteku, stalno rahlo vodili. Jadra-novci pa so se zelo dobro upirali in niso nikoli zaostajali za več kot deset točk. V drugem polčasu so celo dohiteli borovce, ki pa so ob koncu zbrali dovolj moči, da so srečanje zaključili v svojo korist. Za dobro igro je treba poh- valiti košarkaje obeh ekip. Pri Jadranu sta bila najboljša Martin Guštin in Christian Slavec, medtem ko je Bor Friulexport predvajal bolj skupinsko igro, saj je kar šest igralcev dalo več kot 10 točk. (N. S.) Na sliki KROMA: borovec Brazzani (v prodoru) in jadranovec Valente. A - GLEDALI FURLANIJA-slULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 26. t. m., ob 20. uri v Kopru; jutri, 27. t. m., ob 20.30 v Portorožu, v nedeljo, 29. t. m., ob 17. uri v Prelogi; v ponedeljek, 30. t. m., ob 19.30 in v torek, 31. t. m., ob 10. in ob 19.30 v Novem mestu. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Rihard III«, ki bo na sporedu od 27.3. do 5.4. (v abonmaju - odrezek 4 RdeC). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 26. t. m., ob 20.30 (reda E/A); Richard Wa-gner »Das Rheingold«. Nastopa orkester gledališča Verdi pod vodstvom VVoldemarja Nelssona. Ponovitve: sobota, 28. t. m., ob 17. uri (red S), v torek, 31. t. m., ob 20.30 (red B/B), v četrtek, 2. aprila, ob 20.30 (reda C/C), v nedeljo, 5. aprila, ob 16. uri (red D), v torek, 7. aprila, ob 20.30 (reda F/E), v petek, 10. aprila, ob 16. uri (red G). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 -tel. 0432 - 470918). Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 27. t. m., ob 20.30 premierska predstava Tullia Kezicha in Dina Buzzatija »Un amore«. Režija Egisto Marcucci. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Anna Animirati. Gledališče Miela Teatralmente intrecci - Gledališka prepletanja Danes, 26. t. m., ob 17. uri »Ettore Maj orana«. V petek, 3. aprila, ob 21. uri predstava »Cammi-nanti«. BOUUNEC Občinsko gledališče »France Prešeren« V soboto, 28. t. m., in v nedeljo, 29. t. m., ob 18. uri: glasbena pravljica »V kraljestvu palčkov« (Josip Ribieic-Ivan Grbec), režija Boža Hrvatic in Suzi Bandi. Nastopa Združena dramska skupina iz Brega. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V ponedeljek, 6. in v torek, 7. aprila, ob 20.30 gostuje Teatro Eliseo s predstavo »Giacomo Casanova Comedien«. Režija Maurizio Scaparro, v glavni vlogi nastopa Giorgio Albertazzi. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema: danes, 26. t. m., ob 20.45 film »Genealogia di un crimine« (Genealogija zločina). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 26. t. m., ob 20.45 gostuje gledališka skupina Atlantide entertainment z Millerjevo predstavo »Uno sguardo dal ponte«. Režija Teodoro Castano, nastopa Michele Placido. Teatro Contatto - Avditorij Zanon V sredo, 1. aprila, ob 20.30: Compagnia del Cen-tro Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capitolo II ovvero: Enrico VI«. Režija Antonio Syxty. Teatro delle mostre Danes, 26. t. m., ob 20.30: Paolo Poli »I viaggi di Gulliver«. Predstave bodo trajale do 30. t. m. HUMIN (Gemona) Teatro sociale Jutri, 27. t. m., ob 20.30: Compagnia del Teatro Moderno - E.A.O. Giglio »II gufo e la gattina«. Nastopata Gianfranco D'Angelo in Brigitta Boc-coli. Ponovitev predstave v soboto, 28. t. m., ob 20.30 v Cordenonsu - Avditorium Aldo Moro. LATISANA Teatro Odeon Od 7. aprila do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro comico oggi«: prva predstava bo v torek, 7. aprila, ob 20.30: Paolo Hendel »II meglic di Paolo Hendel«. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 26. t. m., ob 20. uri v mali dvorani (za abonma četrtek I in izven): Milan Jesih »Kobila«. Jutri, 27. t. m., ob 10. uri predstava za šolo -Amaterski mladinski oder »Le po kom se je vrgel ta otrok«; ob 20. uri v mali dvorani (abonma Petek 1): Milan Jedih »Kobila«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 26. t. m., ob 10.45 gostovanje PDG Nova Gorica s predstavo »VilinCek z Lune«. Ponovitev jutri, 27. t. m., ob 9.00 in ob 10.45. Danes, 26. t. m., ob 20. uri film »Brezno«. PORTOROŽ Avditorij Jutri, 27. t. m., ob 20.30 gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta s predstavo »Afrika, ali na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal. V soboto, 28. t. m., ob 20.30 gostuje Dramma ita-liano z Reke s predstavo »Uomo in mare«. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 27. t. m., ob 20. uri v dvorani Duše Počkaj (gledališki abonma in izven): Fouklor »Me-lanhoniCne misli«. Koreografija Branko Potočan. V petek, 3. aprila, ob 20. uri: U. Cetinski »Al-ma«. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Nastopa Polona Vetrih. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 26. t. m., ob 19.30 (abonma M): »Nore babe«. Mala scena MGL: jutri, 27. t. m., ob 21.30 (izven in konto): »Kontrabas« SNG - Drama Danes, 26. t. m., ob 19.30 (izven konto): V. Gogolj »Revizor« - razprodano Jutri, 27. t. m., ob 19.30 (izven - konto): J. Osborne »Ozri se v gnevu«. V soboto, 28. t. m., ob 19.30 (izven konto): P. C. de la Barca »Življenje je sen«. Mala drama: danes, 26. t. m., ob 18. uri (izven konto) - v zgornjem foyerju: J. Mišima - M. Hočevar »Obisk«. Danes, 26. t. m., ob 20. uri (izven - konto): M. Duras »La mušica«. Šentjakobsko gledališče Danes, 26. t. m., ob 19.30: R. Cooney »Pokvarjeno«. Jutri, 27. t. m., ob 19.30 (izven): F. Sehovič »Kurbe«. V soboto, 28. t. m., ob 17. uri (izven): L. F. Baum »Čarovnik iz Oza«. Plesni teater Ljubljana Danes, 26. t. m., ob 20. uri premiera: »Skriti vrtovi pogleda«. Koreografija Sinja Ožbolt. Ponovitev jutri, 27., v nedeljo, 28. t. m., v sredo, 1., v petek, 3. in v soboto, 4. aprila, ob 20. uri. Lutkovno gledališče Danes, 26. t. m., ob 17. uri (izven): S. Makarovič »Korenčkov palček«. Ponovitev v soboto, 28. t. m., ob 11. in ob 17. uri (izven). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA^JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 V sredo, 1. aprila, ob 20.30 bo v Luteransko-evangelicanski cerkvi na Largo Panfili nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Dirigent Hilarij Lavrenčič. Na sporedu Rahmaninov, Mendelssohn, Bruckner, Durufle, Thompson in slovenski avtorji. Dvorana Tripcovich Jutri, 27. t. m., ob 21. uri koncert Loreene McKennet. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30 koncert Tria Kalichstein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert. Gledališče Miela »Svobodna glasba«: v soboto, 4. aprila, ob 21. uri koncert bretonske glasbe s harfistko Kristen Nogues. Športna palača V sredo, 1. aprila, ob 21. uri pa bo nastopila rock skupina Ves. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 31. t. m. ob 20.30 koncert Kvarteta Keller. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UT AT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98 Danes, 26. t. m., ob 20.30 bo v Veliki dvorani KG L. Bratuž koncert: Garcia F. Lorca »Skice za glas« za kitaro in recitatorja. Kulturni dom Jutri, 27. t. m., ob 20.30 prirejata Glasbena matica Gorica in Kulturni dom Gorica nastop pianistke Tatjane Jercog. Na programu van Beethoven, Brahms, Rahmaninov, Debussy in Liszt. VIDEM Videmska stolnica V Četrtek, 9. aprila, ob 20.-45 koncert The Hil-liard Ensemble. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Danes, 26. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) koncert skupine Ustmamo. Jutri, 27. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) bo nastopil kantavtor Massimo Bubola. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 27. t. m., ob 20. uri prvi 1. Festival kitare, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopila bosta kitarista Gianpaolo Bandini in Matteo Mela. KOPER Dvorana palače Gravisi - Barbabianca Jutri, 27. t. m., ob 20. uri prireja Društvo prijateljev glasbe iz Kopra koncert škrlatnega abonmaja. Nastopila bosta Goran MerCep (saksofon) in Ivana KuljeriC-BiliC (tolkala). DOBROVO V BRDIH Viteška dvorana galerije Zorana Musiča Jutri, 27. t. m., ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta slovenske filharmonije. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri gostuje SNG opera in balet iz Ljubljane s predstavo G. Verdija »Ples v maskah«. Kulturni dom V ponedeljek, 31. t. m., ob 20.15 koncert makedonskega glasbenika Vlatka Stefanovskega. Predprodaja vstopnic v ponedeljek, 30. in v torek, 31. t. m. pri blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici (urnik: 9-12, 14-16). PIVKA Jutri, 27. t. m., ob 20. uri bo v osnovni šoli koncert Primorske poje. Nastopili bodo 2PZ DU Po- stojna, MePZ Golobar Bovec, MePZ Planinska roža Kobarid, MePZ Jože Srebrnic Deskle, Lovski zbor Dekani in Portoroški zbor. KOBARID Jutri, 27. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu koncert Primorske poje. Nastopili bodo 2PZ Igo Gruden in MPZ Igo Gruden Nabrežina, MePZ Vox Mackolje, MePZ Primorje Ajdovščina, Moška pevska skupina Akord Podgora, MePU Jacobus Gallus Trst. LJUBLJANA SNG Opera in balet V soboto, 28. t. m., ob 19.30 (izven - konto) razprodano: J. Strauss »Cigan baron«. V soboto, 4. aprila, ob 19.30 (izven in konto): S. Prokofjev »Romeo in Julija«. V pripravah je premiera: L Stravinski »Trionfo di Afrodita«, v Četrtek, 16. aprila, ob 20. uri. Cankarjev dom V torek, 31. t. m., ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije ((srebrni abonma). Za Mednarodni mojstrski ciklus bo nastopil violončelist Misha Maisky. ______________HRVAŠKA_________________ ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Modeme umetnosti v Muzeju Revoltel-la: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umber-ta Verude »Nella Trieste di Svevo Popera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 26. aprila je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. ure. Galerija Lipanjepuntin (UL Diaz 4): do 16. aprila je na ogled razstava Antonia Gribesa. Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«. La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. aprila je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20): do 31. t. m. razstavlja svoje miniature Sergio Cer-necca. Knjigama Borsatti (Ul. Ponchielli 3): do 4. aprila je na ogled skupinska razstava z naslovom »Mormorio di primavera«. Galerija Cartesius: do 9. aprila razstavlja Mario Albanese SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. RICMANJE Galerija Babna hiša: na ogled je razstava Dezi-derija Švare. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je razstava Luciana Plehana. GORICA Kulturni dom: danes, 25. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave novogoriškega fotografa Rafaela Podobnika. FARA TGoricaT Muzej kmečke kulture: do 29. t. m. je odprta fotografska in dokumentarna razstava o ekonomskih emigrantih v Belgiji in tamkajšnjih rudnikih. Ogled ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob četrtkih in sobotah od 15.30 do 18.30. TRŽIČ Občinska razstavna dvorana Antiche mura (Ul. F.lli Rosselli 18): od 28. t. m. do 2. aprila bo razstavljal Luigi Perella. SPETER Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odori-co da Pordenone 3): do 11. aprila razstavlja Tomo Vran. PORDENON Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«. Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 29. t. m. razstavlja Franco Dugo. BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzoni- co: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Mala galerija: do 12. aprila razstavljata Slavka in Miro Kranjec. Na ogled od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. HRPELJE Občinska stavba: odprta je fotografska razstava Janka KovaCiCa, elana Fotokrožka Trst '80. Razstavo sta priredila Mavrični most mladi in občina Hrpelje. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak »Maske«. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Umik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Grad Kromberk: do 15. aprila je na ogled umet' nostnozgodovinska razstava z naslovom »Sakralna znamenja« - lesena plastika na GoriškeUi med pozno gotiko in renesanso. Razstavo s lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 13. do 17. ure (zaprta ob sobotah in ponedeljkih). AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): jutri, 27-t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »Ajdovščini 2000«. Razstava je posvečena štirim urbanisti6 nim delavnicam, v okviru katerih so skuP , študentov arhitekture obdelovale različne de mesta. LJUBLJANA Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka N derne galerije - retrospektivna razstava Ton Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja AleS PrinCiC. ■ Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstava gija Spazzapana. NOVO MESTO , Galerija Krka: do 31. t. m. je na ogled razstava oD niči Lojzeta Spacala. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Steverjan: Utrinek s festivala - Ansambel Bobri TV DNEVNIK Pri nas doma (ponovitev) ® RAI 1 6.00 6.30 9.35 11.25 12.25 12.35 13.30 14.10 15.50 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.40 20.50 23.10 23.15 0.05 0.10 0.35 1.05 1.20 Euronevvs Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Film: Arrivano i Titani (pust., It. ’61, r. Duccio Tessari, i. G. Genuna) Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodi Luca Sar-della), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualni odd.: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Aladdin in nan. Zorro, 17.00 Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: Carramba, che sorpresa! (vodi Raffaella) Dnevnik Aktualna odd.: II Fatto -Enzo Ferrari - Življenje (zadnji del) Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Rai educational kultura: Tempo, Filozofija Aktualno: Potihoma Nad.: Non si sa come P RAI 2 Pregled družbenega tiska Variete za najmlajše, vmes risanke Aktualno: Jaz pišem, ti pišeš (vodi D. Maraini) Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Aktualno: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Lmiti), vmes (16,15) dnevnik Aktualno: Kronika v živo 18.10 Dnevnik in vreme, 18.20 Šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa, 19.55 Risanke Večerni dnevnik Nan.: E.R.(i. A. Edvvards, G. Clooney, E. La Salle) Aktualno: La nostra^to-ria - Naša zgodovina Dnevnik Aktualno: Le stelle del mese, 0.05 v parlamentu, vreme, šport RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Caccia al marito (kom., It. ’60) Dok.: Italija 70. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 11 grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Fratelli d’Italia Šport: plavanje, vaterpolo Dok.: Geo & Geo RS Vremenska napoved H Nad.: Un pošto al sole n Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia, 20.10 Blob Aktualno: Velika zgodovina Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Film vero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: Biljard ® RETE 4 ^t> ITALIA 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete Ciao ciao I due volti deli’ amore mattina, vmes risanke RS Pregled tiska Nan.: Supercar Nad.: Vendetta d’ amore, Film: Bandit - Un tran- 9.20 Amanti, 10.30 Sei quillo vveekend in cam- forte papa pagna (’94, i. B. Bloom) Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- mrffl Aktualno: Forum ti studio, 12.50 Fatti e Kviz: Kolo sreče misfatti (vodi Paolo Li- Dnevnik Tg 4 guori) Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Willy, princ z Bel RS Film: Gli* emigranti Aira (dram., It.-Arg. ’48, r.-i. Risanke A. Fabrizi, A. Ninchi) Risanke: Simpsonovi Kviz: OK, il prezzo e giu- Varieteja: Colpo di ful- sto (vodi I. Zanicchi) mine, 15.00 Fuego! (vodi Dnevnik in vreme Alessia Marcuzzi) Variete: Game Boat Nan.: A scuola con filo- Film: Don Camillo (kom., soha ZDA ’83, i.T. Hill) Variete za najmljaše, Film: Cavalli si nasce vmes risanke (kom., It. ’88, r. Sergio Nan.: Sinbad - Kamnito Staino, i. P. Hendel D. srce (i. Zen Gesner) Riondino) Šport studio, 18.30 Od- Pregled tiska prti studio Nan.: Z odprtim srcem Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata (i. Fran Drescher) IS CANALE 5 Variete: Sarabanda Aktualna odd.: Moby Dick ■ Glasba: Night Express Ruj Na prvi strani, vreme Odprti studio Jutranji Tg5 Šport studio, Italija 1 Aktualna odd:: Vivere šport, pregled tiska H bene benessere Variete: Maurizio Cstan- zo Show Aktualna oddaja: Signore TELE 4 mie (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 19.30, 23.00 Dogodki in Sgarbi quotidiani odmevi Nad.: Beautiful Figli miei.... vita mia Aktualno: Uomini e don- 11 supplemento ne - Moški in ženske (vo- Aktualno: Quadrato di Maria De Filippi) Zoom umetnost Aktualna odd. o zdravju: Laff movie Vivere bene salute Aktualno: In diretta Nan.: Ciao, dottore! (i. Umetnost in kultura Ulrich Reinthaler) Aktualne teme: Verissi- mo na licu mesta, (vodi Marco Liomi), 17.45 Kro- 0 MONTECARLO nika iz vsakdana: Verissi- mo (vodi Cristina Parodij Kviz: Tira & Molla 19.25, 22.40, 1.05 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 19.15 Šport Variete: Striscia la noti- Aktualno: Soldi soldi zia (vodita Gene Gnocchi Film: Furto su misura in Tullio Solenghi) (kom., ZDA '62, i. R. Film: Wyatt Earp (ve- Hayworth, R. Harrison) stern, ZDA '94, r. L. Ka- Variete: Tappeto volante sdan, i. K. Costner, D. Variete: Zap zap TV Quaid, G. Hackman,, Isa- Rraj Glasba: Forte fortissima bella Rossellini) Film: Ho sposato un fan- Nočni dnevnik tasma (kom., i. S. Martin) Striscia la notizia Film: 11 viaggio dei dan- Nan.: Voci nella notte nati (fant., VB ’60) {r Slovenija 1 Slovenija 2 8.55 9.00 9.30 11.10 11.40 12.00 12.05 12.55 13.00 13.40 14.10 15.20 16.50 17.00 17.10 17.25 17.30 18.15 18.20 19.10 19.20 19.30 20.00 20.05 21.05 21.55 22.00 22.35 22.50 0.00 0.50 Oglasi TV prodaja Tedenski izbor: Pod klobukom, 10.15 dok. Atten-borough v raju Dok.: Kaj je tvoj strup? Oddaja o turizmu: Homo turisticus Napovedniki, oglasi Nan.: Nash Bridges (ZDA, i. Don Johnson, Jeff Perry, Annette O’ Toole, 12. ep.) Oglasi Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Tedenski izbor. Balet: Carmen (Scedrin-Bizet-Alonso, pleše Maja Pli-seckaja), 14.55 Naravni parki Slovenije: DavCa, 15.30 Osmi dan, 15.50 Gibljive slike Oddaja Madžarske TV : Slovenski utrinki Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Jasno in glasno Napovedniki, oglasi resnična resničnost Risanka Napovedniki, oglasi Dnevnik, vreme, šport Napovedniki, oglasi Nad.: Vrtinec rož (9.) Tednik Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura Vreme, šport Polnočni klub resnična resničnost Napovedniki 9 - 0.45 Teletekst iMffi Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nan.: Iz dobrega gnezda (Nemčija, 7. epizoda) Cik cak Napovedniki Tedenski izbor: Največji kaskaderji Nad.: Strici so mi povedali (M. Kranjec-F. Štiglic, 6. del) Euronevvs TV prodaja Film: Prizadet (ZDA) Oglasi, napovedniki Nanizanka: Doktor Sylve-stre (Francija, 9. epizoda) TV igrica: Kolo sreče Videoring Razvedrilna oddaja Film: Boter 1. (ZDA 1971, r. Francis Ford Coppola, i. Marlon Bran-do, Al Pacino, Robert Du-vall, James Caan) Baden Baden Napovedniki S Koper TV PRIMORKA 13.00 Videostrani Pihalni orkester N. Gorica - 35 let Glasbena skrinjica Danes na Primorskem Nad.: Sosedje, 18.35 nan. To trapasto življenje Kmetijska oddaja Dnevnik, vreme Vi sprašujete, župan odgovarja: R. Trampuž - Bovec Nad.: Sosedje (3. del) Kakobiti zdrav in zmagovati, 22.45 Dnevnik Euronevvs Film: Black Out (Nor. ’86, i. H. Scheele, J. Dahr) Aktualna tema: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Primorska v pesmi in plesu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Dok. oddaja: Južna Afrika Film: Zadnji kondor (ZDA 74, i. Anthony Caruso, Albert Salmi) TV dnevnik - Vsedanes, vreme Umetniki v svet Program v slovenskem jeziku: TV Poper - Kabaret-. no satirična oddaja 15.00 15.40 17.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 22.00 22.15 22.30 8.00 13.05 14.25 16.00 16.05 17.40 20.00 20.40 21.45 22.15 r "N Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - Skrito cvetje rožmarina; 9.15 Odprta knjiga: Uače naš (A, Kralj, prip. D. Malalan, 4. del); 9.40 Na Koroškem je tako; 10.10 Koncert s slov. izvajalci; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba Po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.15 Mi in glasba: MePZ Obala; 18.00 Dosje: Iz dežele višečih mrežnic; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16,30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13,30, 14.30 Po-r°dila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7,00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -°KC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8'50 Kulturni koledar; 9.45 Od otroštva do mladosti; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večerni program z Markom Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7,15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Rlngaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17,05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr- calo dneva; 22,30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23,05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 12.00 Glasbene novosti; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva,šport, vreme; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22,05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.CK) Rož-Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP SL 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER A., SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGIA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 X C A VREMENSKA SLIKA Nad Sredozemljem je eno, nad severnim Atlantikom pa drugo ciklonsko območje. Drugod nad 990 Evropo pa je območje visokega zračnega priti-ska. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad nase kraje hladen in suh zrak. Hfjjf 1000 1010 1020 6 S 1000 1010 - _ -1020 v HFI SINITI ^9/4 OSLO STOCKHOLM jm /0: K0BENHAVt) — MOSKVA ISTERDAM 2/9 BERLIN ^/7 cBRUSEU oPARl' -1/9 S O' VARŠAVA -5/5 o -1/9 -5/5 * DUNAJ A ŽENEVA -l/s A UUBtlANA 6 o MILANO ^ -1/9 BEOGRAD ° 1/9 O o KIJEV -tis, 1020 OSOFIJA .3/7 LIZBONA 14/23 .° MADRID 2/22 o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 18.25. Dolžina dneva 12.28. Luna vzide ob 5.04 in zatone ob 16.26. -s PLIMOVANJE Danes: ob 2.28 najnizje -38 cm, ob 8.21 najvišje 42 cm, ob 14.33 najnižje -54 cm, ob 20.53 najvišje 54 cm. v 7IJ 1 11 IICIJIIIZ.JC. v/ * 1.111, 41 U VI • vi lilij V 1,7 JI. vi X Jutri: ob 3.02 najnižje -45 cm, ob 8.58 najvisje 45 ob 15.05 najnižje -54 cm, ob 21.22 najvišje 57 cm. cm. cm, MORJE Morje razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. -7 BIOPROGNOZA ^ Na večino ljudi ne bo vreme bistveno vplivalo, le vremensko najbolj občutljivi imajo lahko manjše težave s počutjem in tudi njihovo spanje bo moteno. x 1000 m. vmenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije\ isoo m --------------------------------- -----------———k TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............6 1000 m..............2 ........-3 2000 m............-6 2500 m ...........-7 2864 m............-8 DANES TRBIŽ CELOVEC O -5/7 KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ -3/8 ČEDAD—^ ^ O 5/12 O KRANJ OVIDEM 5/12 _ GRADEC •4/9 O S. GRADEC -4/8 ■ MARIBOR O -2/9 O PTUJ M. SOBOTA O -3/9 CEUE O-3/li /; ZAGREB -3/9 ^ Pretežno jasno bo, burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, najvisje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno vreme. Ob severnem Jadranu bo še pihala burja. JUTRI GRADEC -3/10 mmm TRBIŽ CELOVEC O -4/9 M. SOBOTA o -5/10 S e. MARIBOR O -4/10 S KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -3/10 CEDAD«^_ srA~; O 3/15 O /N* KRANJ OVIDEM n t/ik ^ 3,15 _^N. GORICA 3/13 GORICA q 3/13 O POSTOJNA o "2,,° TRST - — K0CČVJE PTUJ CEUE O -3/11