PRIPRAVE PERSPEKTIVNIH 
PROGRAMOV RAZVOJA KOMUN 
IN OKRAJEV
Po spjejetju zveznega perspektivnega plana gospodar-skega razvoja — ki ga prav sedaj priipravljajo in o ka-te-rem razipravljajo — bo sledilo sprejeamanje perspektiwiih programov koanun. Nedvouino je odvei inaglašaiti potreibo po teh i>rogramih in nujnost, da se že sedaj naoje teme-Ijito priipravljamo.
Za koii.kretno delo komun pri ugotavljanju njihovega dolgoročneiga gospodarskega razToja niso potrebne kakšne končrie sheme. motodologije in proporci iod zgoraj«, kar bo vsekakor koristno in po.trebno, Tendar šele za končno obli-kovamje piaoov. Ž^ato je ne saiuo nujno, temveč tudi mož-no
¦ (Nadaljevaiaje na 4. strani)
NASA                          stran      Q
SKUPNOST               9. II. 1957       *»
Priprave perspektivnih  programov
(Nadaljevanje s 3. strani)
zaceti sistenvatične prtprave in pripravljtlna dela, pred-vsejn ipa ugotovki lnožunski, v.se tisto, s čiir.er razpolagumo, ter urediti in razelenki že ziiune problejne svojega ]>od-ročja. Vsekakor l>o to zahteval-o, da se sils rie bodo osre-dotoeile sanio iia tekoeo, pretežoo proračunsko problenm-ttko, temreč da bodo čas in kadri na razpolago t-udi za to delo.
je cela vrsta priprav in pripravljanib del, od katerih bi navedli sarao netkatere.
V skoraj vseh našiL krajih, gospodars.kih in družbenih organizacijah in konuiuah je že doslej bila velika pobuda za g«spodarsko graditev. lzdelani so bili številni načrti, programi in elaborati za posamezna vprašanja in bi bilo koristno, če bi jih na enera m^stu zbrali in jih kritično razčlenili, ker bodo pogosto predstavljali /elo dragocen material v zvezi z izdelavo perspektivnih prograaniov ko-niua. V pos&nieznib. priineriii monla tudi ne Ikj na razpo-lago izdelanili programov ali elaboratov, so pa problenii pogosto že taJco zaani, <la jih jo mogoče sam-o urediti in tako prLpraviti za nadaljojo obde.lavo.
Znano je, da se zvezni ali republiški družbeni plani praviloma jie morej-o spu.ščaiti v podrobH-o obdela-vo dolo-čene Jinije razvoja. Konkrctna Uiporaba, uvajauje osnovnih smernic gospodarske politike je piožna samu v planih ko-mu« iu gospodarskili orgauizacij. Osuovni smotri gospo-darske politike za naslednje razdobje so že znani za v$o tlržavo po zase-da.nju izvr.šnega komiteja CiC Zveze korau-risiov, plenuma Sooia<!istične zveze in ljiu<lske skupščLue FLRJ, v kratkem pa b<xJo v najvišjih polilitnih telesih organizirana razpravljanja o najvažnejših problemili. Po-temlakem ni ovire, da se ne bi začelo ugotavljad, kaj je treba na jx>saineznem področju konkretno pc-dvzemati.
Skoraj oa vsakem področju so določene gospoilarske veje, ki iinajo posebuo ug-o-iLrie pogoje za rarvoj tako zaradi laraviiili bogastev kakor na temelju tradicije ali speoializi-ranosti. Ugotavljanje takili vej, to pa poneni določene specififne smeri prihodiijega gospodarskogi raitvoja, je izredno pomembno pn sprcjemanju -dolgoročnih progra-inov  posaniezne^a  podrofja.
Da bi pribHžtK) ugotovili. stopn.jo izkoriščanja zmog-Ijivosti v industriji in pogoje za njihovo boJjše izJtorišea-i Je. je za sedaj dovolj če prediskiitiramo obstoj same go-spodarske orgiinizarije. Rw.erve ni le/ko »gotoviti, v raz-dobj.u pri.prav pa ni iako važno n^otavljati tofne odstotke izkoriščanja, pač pa spoznati šibke točke, s kaferih od-pravo bomo povečali proizvodnjo brez večjih ali brez kakršnih  koli  naložb.
Ni ovir, da ne bi zbrali tudi drujri sta|istiono doku-mentarni materia], brez katerega se prav taio ni m-agoče lotiti končne izddave pcrspektivnega prof;ra-n-a. kakor so J podatki o prebivaktvu. o zfmljiičii in kulfurah, rud,nem A bogastvu, osnovnih sredstvih itil. Pr: teni delu IkkIo lahko mnogo pomagalc same gos[x>darske organizacije, združe-nja. zbornice in ilm-žbchi orpani upravljanja. Za mestna podrofja bodo zelo koristno <k-sodanje izku.šnje in akcije konfe-rence mest in urbani.stionih organizacij. Republiški organi JkmIo nudili lokalnim orgu.nom največjo poinoč, če jih boilo či-jn bolj izčrpno seznanili z dosodanjim delom ia z že izdelanimi materiali.
V prvi fazi dela .pogoslo ne bo mogoče ugotoviti. koliko -~ skupnih sredslov bo na razpolago za posamezne namene. Lahko pa domnevaino, da lokalna sredstra ne hodo manjša od sedanjih, kar ie vsekakor okvir, v kateram se lahko potrebe realneje gibljejo. No. v tej fazi dela iad\ ni težišče na točuem othnerjanju potreb in sredstev, temveč na ugo-tavljanju osnovnili vprasanj nadaljnjega razvoja feja pod-ročja, to ie na u-gotarljanju lokaliifn pogojev in inožncsti.
B. Kubović