Anton Funtek V petek 21. oktobra jc umrl v Ljubljani. mnogim učiteljem dobro znan: profesor Anton Funtek. V svojem življenju si je pridobil mnogo zaslug nele kot vzgojitelj in profesor učiteljskega naraščaja, marveč tudi kot slovenski književnik. Anton Funtek se je rodil v Ljubljan: 30. oktobra 1862. V Ljubljani je obiskoval realko in dovršil učiteljišče, bil jc učitelj v Litiji in Št. Vidu pri Stični, nato pa je študiral v dunajskem tehnološkem muzeju in postal meščanskošolski učitel.i v Ljubljani (1888.). Pet let je poučeval na obrtni šoli, pozneje je bil imenovan za profesorja na moškem učiteljišču, kjer je bil do svoje upokojitve 1. 1925. Po prevratu je bilo prof. Funtku poverjeno urejevanje Uradnega lista. Ko je bil pred nekaj leti razrešen tega dela, je bil zelo prizadet. Brez dvoma spadajo Funtkovi prevodi zakonov in odredb med najboljše v slovenskem jeziku. Kot dober poznavalec našega jezika je v marsičem razširil in obogatil, tu in tam pa iztrebil in očistil našo terminologijo raznih strok in panog. Mnogo se je rajni profesor Funtek uveljavljal v literaturi. Kot pesnik se je oglasil v »Ljubljanskem Zvonu« že leta 1881. V tem času je slovel kot mojster slovenskega verza. Pri Cimpermanu se je Funtčk nedvomno navzel spoštovanja do čistega jezika, in temu je ostal zvest do zadnjega. Funtkove pesmi so izhajale v »Ljubljanskem Zvonu«, »Kresu«, »Slovanu«, 1. 1894. pa jib je izdal v samostojni zbirki (»Izbrane pesmi«). Med temi pesmimi jih je nekoliko, ki mimo njih ne bo mogel noben urednik antologije slovenskesia pesništva. Funtek s.e je poskušal predvsem v liriki, pisal je tudi v prozi, v dramatiki pa je dosegel lep uspeh z dramo iz umetniškega življenja »Tekma«, ki so jo igrali na vseh slovenskih odrih. Poleg te drame je spisal libreto »Teharskih plemičev«, ki ga je uglasbil doktor Ipavic. Prevajal je tudi pesnitve. Največje njegovo prevajalsko delo je njegov prevod prve- ga dcla Goethejevega »Fausta«. Poslovenil je tudi Baumbachov ep »Zlatorog«. Shakespearejevega »Kralja Leara«, Hauptmannov »Potopljetr zvon«, Schillerjevo »Pesem o zvonu« in cfclo vrsto opernih tekstov, med njimi Sabinovo »Prodano nevesto«. Nadalje je Funtek pisal mladinske knjige, sestavil je več učnib knjig in spisal živijenjepis Josipa ("impermana. V letih 1891. do 1894. je bil urednik »Ljubljanskega Zvona«; odstopil je v času, ko se je jela uveljavljati nova struja, pod vodstvom Cankarja in Ketteja. ki je zadela tudi nje<4a. — Pozneje je bil dalje časa urednik službene »Laibacher Zeitung«. V zadnjih letih se je malo oglašal, razmere v našem slovstvu mu niso bile nič kaj po godu. Smrt ga je rcšila trpljenja. Za njim bo ostal svetal spomin in njegovo ime bo trajno zapisano v zgodovini naše književnosti, spominjali se ga bodo tudi mnog: učitelji, kot vzornega profesorja in blagega vzgojitelja. Umrl je — a njegov spomin bo živel med nami. f