VETA GLASILO SLOVENSKE NJ^QDNE PODPORNE JEDNOTE 8TEV.—NUMBER 21 Dl., pondeur 26. januarja (Jan. 2«), 1931 ••ction 11U8 Act uf ÖcTT 10,000 Hrvatov trpi na influmei Ätevtlo belafcov v Zdrušealh dr, Savah naraatlo na 19,000 Ust "Večer" poroča, da J« mj-manj 10^000 osdb na Hrvaškem bobith na gripi In špannkl influ-enci. Madrid» U. Jan. — Val influ-ence Je «Kidal vao Španijo. Umr-Utaat ni visoka, toda Mala j« brea malega paimlkirana. Tovarna aa tovarno sapira vrata, kar ao dela vol bolni. Vaa bolnišnice ao potna in aimada tar civilna gank «ta hudo doclmlrani. Domneva aa, da J« 00 Odstotkov prebivalatva v pastah bolmi. Waahlngtea, D. C. - Moralni adravatvunl urad J« poročal v soboto, da ja bUo do tega dnava prijavljenih okoH 19,000 liitfa-Jav influonoe v Zdrušenib dišavah, Največ bolnikov J« le mino na Jugu ln vShodu. Bfctdeml-ja Ja salo mila in umrtjlvoat ni ^sMas« ' j U Paa, BeHvija. - (FP) -Tlačanitvo» ki m ga uvedH Spanci v šeotnajatem stoletju. te ni iagMlo v Boji «ji. PreteSno ve-čino pratyvafetua Ao vedno tvorijo IndUflMfci rodovi, ki ao fun-damentalnn poljedelski narod. S podjarm^ftjam po Spancih in njihovi naslednikih ao bUi ti ro. dovi oropani umije. Španski lordi ki mdkUriiti ao ai prisvojili velikanska ssmUBAa in saeušnjl-U indUaaake rodove. Prošlo pet-desetletje Je bilo priča velikanskemu navoju bakrenih in srebrnih rudnikov k tako Je prišlo, da ao Indijanci postali pravi tlačeni, bodisi, da obdelujejo sera-Uo aa ^»inmijiiihs aM garajo v srebrnih in bArenih rudniki), ki ao v rokah aftsrišklh interesov. Povprečna menda indijanskega rudarja Ja 10 centov in delati mora od dvanajst do «¿trinajst ur na dan. Ilanarst Merah, a-merišks pisateljica, Id Ja več let Študirala rmiere v Boliviji, trdi, da Je pdoinJ poljedelskih delavcev še slabšL Kraoll, pleme, •plodmo ia JnalMheke in Apen» ake krvi, Indijance sa inffijbrno raso, ia radi tega aa posnsjo pri lihartHsuJu nobene meje in ne qtm*i. PolJedsMd delavci MdsmsJo $1 na meeec, v veliko sUriajft jja morajo tlačeni ti eamoaa hrano in stanovanje. Bistveno prevladuje fevdalni sistem in vokpossShrthL si nad nevestami Ae vedno prisvsjsjo prsvioo "prve no6Tf , Poteg dignomakags tlač^nstvs Pot Wils bi rada poročila a veli kem Števila brezposelnih cUe. Zastopane bodo tutt de- lavake in druge organizacije Washington, D. C. — (FP) — Naznanjajoč, ds je njih namen, "safinteresirsti ameriško ljudstvo v nsčrte is trajno odpravo bresposelnoati," sklicujejo rame oerkvene organizacije skupno konferenco, ki ee otvori v Washingtonu 27. januarju Konferenoe se bodo udflleHU ssstopnikl delavskih in drttgik organisscij ter potnanl ekonomi. Kot govorniki in référant! is New Yorks; profesor John H. Commons; John P. Frey, član isvrinega odbora Ameriike de» laveke federacije; George Boule, urednik revije "New Republic" ; John J. Edgerton, predsednik Narodne asociaoije tovarnarjev ; Darwin J. Mcoerole od komunistične Narodne lige ia brospo-selne ; Edward Eyre Hunt, Alan Hooverjevo komisija u pobija-njo braspoednoott ; dr. A. K. Suffem, predsednik Federalnega cerkvenega sveta, Jaha A. Ryan, direktor Narodne katoliške blagostanjske konferenoe; Edward Israel, predsednik Centralne konference smeriikih ra-binoev; dr. Harry F. Ward, predsednik Union Theological aemeniiča in Edward Keating ter Leifur Magnusion od Mednarodnega delavskega urada. John R. Commons in f. A. Ryan boita prsdloftüa moluci- L'iÄÄSi Is, da m tsko odpomora brezposelnim, kl Ii nshsjajo v velikem pomanjkanju. Waakiagton, D. C. — (FP) — Prvi, ki io reagirali na Fishavo poročilo o komunističnih aktivnostih v Zdruienth driavah, so bili komunisti ismi. Stranka Je itdila poaeben proglas, v katerem na široko razpravlja o vsebini poročila. "Ameriški delavci ae morajo savedati nevarnosti, ki jim prati • itrani reakcije in kspitali-stične vlade," pravijo v proglasu. "Fishev komltej priporoča kongresu, naj sprejme" sskon, ds se razglasi komunistično stranko za nelegalno. Naša stranka je najvztrajnejšegs bo-riteljica ss delsvske pravice. O-na vodi boj ia od pomoč brezposelnim in proti sniiavanju mezd. Zagovarja plemensko enakopravnost, vodi boj sa odpravo Unčanja in naaprotuje kapitalizmu in militarismu, Id se pripravljata na novo vojno in v katero nameravata poslati delavce, da bodo prelivali svojo kri v interesu svojih itkoriščevaleev. "Napad na komunistično strsnko je nspsd na ameriško delavstvo. Kapitalisti ne marajo nobene opozicije proti svoji vladi, ksr pomeni nsdaljevsnje sistemi, ki je odgovoren u po-msnjksnje, stradanje, llnčanje in vojne." Senatni edaok »poljedelstvo pri- Waahtngtea, D. C. — (*P) -Predloga senatorja Capperjs, ki določa, da iveinl farmski odbor odda 20,000,000 bušljev pšenioe v svrho nailšavanje «tradajočih ja bila priparočsna v «prejetje po senatnim odssku sa poljedelstvo. Prvotno js predloga vaebovala iihtevo ia 40,-000,000 bušljev, toda farmski odbor ia islaril da aa mora dati vjTkrt dvtjMt milijonov bo- Predlog» pooblašča Hoovsrjs, di imenuje komltej, ki bo nad-sorovai distribucijo pŠenloe. Rdeči kriš je v tem času is-rekel oposioijo, ds bi kongres odglasoval ta vladno pomoč atradajošim. S tem se je vodstvo te organizacije postavilo na Hooverjevo stran, ki trdovratno pobija odpomočno akcijo. U-prava Rdečega kriša ja priznala, da Je prijela samo nekaj nsd milijon dolarjev od privatnih "filantropov", odkar Je v teku kampanja m aklad deset milijonov dolarjev, ki naj bi ae porabil ia naslčevanje farmarjev v driavah, Id so bili prizadete valed suši. B1| ■realki njihovo ignoranco in Jih po- MJ WW prvvram diiiga v fanatiamu. Primitivna --mentalltefci Indijancev daje prili- Postopati morajo človeško s nem- ko os An§elew, Cal. — Pat mls-manjšin, tudi nemške,. toda v dih fantov, članov Komunistične glavnem Ja naperjeno proti tero- mladinske lige, je bilo aratira-riziranju Ukrajincev. MacDonaid nih, ker so prodsjsll list "Dalje obvestil Ligo nsrodov o svo- ly Worker", ki Je i velikimi ns-jem svsrilu. Ukrajinci bi se rs- slovil poročal o propsdsnju di pritošili ns Ligo, sli ker nims. bank. Jo (tfidetnega zaetopetvs, ss Je Obtoženi so prestopka, ki m Anglija potegnila sa nji. Kljub kaznuje t enoletnim zaporom in temu Je Mkretarist Lige prejel ploditvijo globe tisoč dolarjev, osem proteatov raznih ukrajin "radi rarf^sajs asrmničnih ve. skih organkaclj. «t4 glade bančnih Institucij, ki Svat Uge narodov je včeraj ^sjo lahko kvaren učinek ns po dolgem pričksnju zaključil, da soiventaost In finančni poloiaj ae mednarodna rasorošitvana ^ uvodov." konferenca otvori v januarju Za obto*nce sta aa zavaeU IMS« torej te eno leto. Nemči- Mednarodaa daUvika obramba Ja Ja hotela Imeti otvoritev v j» ^ prihodnjem novembru. Glade ki Jih bosta branili na kraja in predsednike ae še nlio sadišču. sedtuili. Prišle so euvMtije, da 7—- konferenco vodi ameriški poda- Bre^eeeCaA rader *etil IšOOŠe nik v Angliji. Charlee G. Dswsa. vfjev v smrt --Tfmmias, Ont.. Kanada^-Dne Psvlovs ptaMk smrtni plm aa 23 t. m ja prišel moš v upoale- svaji sssrtal pasleljl valno pi^rao radidka Dome Ml- Am^ti^rilai^^Jka bale- ' h . . rine ki ja umrla sa Inflaenco 1 - J® P° ■^P0«5*1 ste svoje gtaeovft* pleene eeens HJar. ObMal Je mrtev, "Umirajoči labod" Pleaelka je ____ še svinje momente evojegs šiv- MiaarJI lavalevai petdnevalk IjenJa prelivala v ovoji rUmiI a-j CMca#». — C lani proevetae- motnosti. Tako poročajo njeni gs odbore so pristali na zahteve prijatelji, ki ae bili poleg, ko je miiarake unije, da se «veljavi umirale. Pokopana ha v l/mdonu, petdeevnik sa mizarje, ki ss a-kskor si je aaau izvolila. ' poslani v šolah. Waehiagtoa, D. C. — (FP) -Izgledi, da bi eenat razpravljal o Norriie-Blaine-Walahovl proti-Injunkcijiki predlogi« ki Js bila dana na senataki koledar v pro-Šlem Juliju, so selo slsbl. Nor-ris, je te dni isjavil, da bo sku-ial forslrati senatorje, da «rs predloga na glasovanje, toda is-rsstl Js dvom, če se mu bo poskus poiračll. Senator Blaine Je tudi Isjavil, da ae bo tsšavno boriti proti flteinwer-Wataon-Moeeeovl idmlnistrasijiki grupi, ki m upira, da bi predloge prišla na razpravo v zasedanju kongreaa. Ameriška delavska federacija in druge delavske organisacije niso storile še nobenega koraka, da bi pritisnile na pradssdalka. da skliče Isredno saeedanje kongreaa po 4. marcu. Ndrateri liberalni senatorji so indiferant-ni in ae ne bodo apustill v boj rsdl te predloge. Ostane samo A A nf — —"I — Mai AflHiAal iMA «MMi ae worn sova progreaivna grupa. ki pa tudi ne mora lama prisiliti predsednika Hooverji, da skliče isredno saeedanja. Predloga bo radi tega morala čakati na rešitev, ko ss kongrae spet snide na redno zasedanje v prihodnjem decembru. Daley De Bee kriva laiviae Las Angetee, Cal. — Sodni Jaki proem ftknske sveads Clara Bow JebU v petek končan. Funta, ki ee Je posvetovala dva dal m Js končno sadinila v pravoraku, ds Je Clsrina bivU tajnica Daisy Ds Bos krivs tatvine v enem samem slučaju — vseh slučajev v obiašnlci Je bilo Sš — in sicer de Je porabila sane M2S, katere Ji Je Clara dala. da plača njen dohodninski dsvek. Claim je tat lis Daisy, da Je potrošila okoli $M, 000 njenega denarja. Obeodbe bo Izrečena v poadeljek In Daisy js lahko '¿mojena aa eno do dsae- UaUaoriB m» ovoje prodajalne Ia vodijo konkurenčni boj proti Harrow In Hays za neodvisno po-• IHIČne stranko New York. — V odgovor Heywood Brounu, ki Je pozval progreaivce, naj vstopijo v socialistično stranko in se tako pripravijo na prihodnjo predsedniško kampanjo sta Clarence Harrow In Arthur Garfield Hays izjavila, da sta pripravljena pomagati pri organiziranju neodvisne politične stranke, ki naj bi zastopala delavce ia farmarje. Alberta, Kanada. — Gibanje sa podrta vi jen Je premogovnikov v Kanadi poetaja čedalje raočnajši. Albertaka delavaka federad Ja ja aa evoji konvenciji sprejela raedudje. ki sahteva. da se premogovniki p^riavljo. 8lične raeoludje ao sprejele tudi dn*e delsvske ia farmarake organizad je Zadevne predloga be predlošene parlamentu, ko ee aaide na sborovsajo. Chicago. — Polidjaki komisar AlcodL je v petek euependirsl štiri detektive In dve polieaja v uniformi, ko mu je MU predlo-šena evidenca, da je ioetorira Pojemala podkupnino od Capo-ne>\* gange. Suspendirani policaji ao aluüH v distriktu 22. reste In State ulice, kjer ee nabija notorični Bez hotel, v kale- aajùëêhm m umu* tu 11 mu * iatona rararasra Mi PBH CMémN 1» la» a» m i „ ck«aa 1 m jt P m «m Mil m ■a sa Mii a* PONDEL/EK, 26. JANUARJA I Ub jeranje otrok M 9 *■» Tipična af erica Ftirmhw «ito v Cbksgu to pslitikiajs v tabora stare gard« je ^utfte^u k pri igri -fa- nT. Morala Ja Mb. da denar ai bil ajea; če M Wl étmmr alca. W rajbrt molčala in jevaost ae M pit vedela a a jeni smafl. Toda denar ai ja izpoaodile od p»lit^.'*rga voditelja is xdaí M fa aa arnre vrniti- Ta pa Ja atratao M kl MU frniTnr. 4a fa ja ralaftt portafla v kaéo. Afera. U ao ¿ita bat kak detektivski roman, jo v pofttično BMfk te moré* Ja raačisti la toliko, boUbar ja la aova tipična alika amaritke politične korupdje. Moralisti b prafaaUmalnl. Mpokrtti bodo kričali, zakaj M aa izvajajo zakoni prati igram za denar. Po ajihovem aaairanjo jo roa brinda r pokvarjenih. rfoHnakfli Ijndab. bi obirajo lopo amrifalk trtev § prn paradi alai! igrami. Ma milijone — atonda oda milijardo — dolar-Jev Ja vaabo lota zaigranih ia priigranih pri kartah, raznih igralnih strojih. borbah, ata rab ia aottete druga tiro la antro pokriti navadno prezrejo milijon« la milijarda doiarjev. bi ama java jo poooat aa borzah. Ta aajbofj ztočiaaka atd vacad, ai prepo-vadaaal Jadra brivda jo v ekonomakem aleteara, Id baaira aa IfraaJa aa debolo (a drobno Doblar Btnejo Ijudjé aa aai atraai Igrati na debelo s ttiUraabimi dobrinami la a delovno alio tar ti v-j i producán tov, bodo tudi aa drugi itrtni igrali aa drObao g dora rj raí. pa aaj ba ta Igra-ajo la alaparjoajo atabrat ali pa mílíjonkrst Zaboai ia aa poboljtsjo Idravilo ja r »aram ekonomsksm ia f Kaliforniji, bi pridelujejo ornato g "aankieT. Ja rWsla pal milijona dolarjev s aa-menean, da pobapi ad erajfh članov praootaaab pridelka, ki gm na morejo prodati po dotoéoal Pokopijoni proootaaok bol flaai braba raat Ornato ao dobor k ja jib maajka. V Kaliforniji — tam j« ja prava* ia aato bo ¿aa. Paatili jib bodo agniti ali v mor jo. Zakaj? Zato. dfc m To jo oaa od oaib iastitadj, balero ja braniti! traba akrirno ¿avati ia 6bofje anglikanska aarkve aa Angtadkom nloo odinl glede vprntnnja, dali jo dobra moliti v radio. Ena abapiaa škofov pravi, dr jo ta dobra bar molltav po radia labbo prida t vaabo bito; draga skupiaa aa proti vi, tat, da veakdo mora eam moliti in radio ni potreben la transport molitve v nebo O) ¿a citiramo lakte o tej aferi ZZrZ pratitali tudi tiati ^ Skrajni ¿ra je z >o Brada ¥ državah, kjer ia kjer eta pad driitn vat in ne čakajte na izid t>o;a v radarji v nffi prati ia pometa g al skoraj nit rač apai a. Ml v ____________________doi da oada- ^ vaMati. bar aa fan ra aaboj tníJsjardjJü traat ia araras te-p ia podporo odi tisoče radar- -_ m. m. t i I , .,, é H I. I t a yet, Katcn narodoma poop: rajo ki bo hntae tudii ponj ih lettna or- ra p* rudi J O oa pa, da bi auke. Ce bi ira baba » Bij bi fata kriti- lav. Uadatva platajo tako vidi jo tiati dobiček od ajih tako ogrom «a ia tadi irpí pri prx veliko tukajtnjim operaterjem. (Vet o tem v prihodnjem dopisu). Bratje, ali nI jaaaa kot beli da je Leurlsova namera pota, kar je o-etalo od UMW of A—od organi-sadje, aa kaUra ao aa delavd žrtvovali a neumornim delom? Na tlaočo jih je bilo, kateri ao trtvovali aebe ia avoje drage tem la otroke, očete in matere ln vra to aato. da bodo tisti, ka-teri bodo pritli m njimi. Mjo la boljte ti vali. In uspeh je bil akoraj zagotavljan, k» aa jo pokarala m poraritču naaramna ia-dajka v oeebl J. L. Levrisa. Prav gotovo mu bo hudič odstopil ara-jo mesto, ko bo pritol njegov Sedaj aa pa prav po domačo pridetimo. sklonimo akupaj sra. jo robo ter nspnimo vaa avoje moti. da aa lanoblmo njega, ka-•mrad je tako močna, da te dlharji umikajo, ko v njih biitino Brstje, zdaj Jo skrajni čas skd Jo od vate strani Mi sedaj te frjfl"» moti, da ram lahko pomagamo otresti ee verige, v katera vaa Je prOdeofl J. L Lnria. Ako se pa pomoči njemu - r^ttAJP M — | ^ - — , m ,, tf Birm wt ni no orEBuizBcijo. po-tam pa ra bo rač upanja aa radarje. Naj bo to v valih mialih vadno, ia delajte leva vata raat la 17 * L -- - - - ' ivoncDO nočem opoiniiiii radarje kjerkoli, da ra takoj aa-rodite aa uradno glasiio reorganizirane UMW d A. Naročnina ■oje tivijanje je odprta knjiga ia paai raj m. da al m to vrtiti, in tn-Bd Je Jadrata LJUDSKI GLAS Prosvdi, — Cttal g «ao 8. tikajoč se odgovarjam Av Id me aploh ne poana Opominja me, dn ni lepo streljati ra hmo. Opominjam pa da Jo tudi slabo biti pri svojih prijateljih, te, to dotične osebe, ki jo aapoda, ra potna Opocaija me, da imamo svoje glasbo, M. da jo lopte, če ra pite v Rffff^ AH naatam vaa, kak-ira flnn SNPJ je, dn ne vidi mojih dopisov v Prosveti? Priob-čen je bil v Prosveti dno 19-, jo snmo 25c (ra krader) a Mj^akopravnoeti 11. in v Ameri-tedaov. Ako pa nista zmotni pls- tU domovini 10. decembra. Zmo- čati kvodra. potem pa pitita na jr«driittvo in razjasnite to, in ga bodo potfljali brezplačno. Oprimite ra te prilike tako). Naslov ffaaila je: American Kiaar, HL Mine Worten Bldg., Springfield. DL OIL — Potfljam vam finančno poročilo o prispe v kih za ttrajkujoče radarje v Waat Virgin!ji. Poročilo se nannte na dobo do 81. doc. I960, in kg je |a lapotku1! doapelo poa-, bodo Objavljeni v prihodnjem poročilu. Ako jo katero drafcvo SNPJ poslalo prispevke poanafe bodo torej objavljeni prihodnjič. V tam lekarn ao si a J, .- 1. i CVTJ f. . fk,f doca aruscva j: Bridgeport, O . tt. 6.00 Yooagatoern, O., tt 1S8.M. 3.00 Roundup, ManU tt. 114.... 10.00 Morgan, Pa., tt 0________________20.00 qevdaad, O^ tt i----10.00 Kadi*?. Kans^ tt 7flL.— 2.00 8t Louis, Mol, tt 107___ 6.00 Arraa, Pa^ tt V».......... 6.00 Midland, ^ tt 464-..............10.00 Waat Nawtan. Ps., At. 64 9.42 Chiaagot ID., tt 191........ 6XK) Ren ton. Pa.. tt 400.--- 8.00 Minn.. At 268—...... 8.00 Milwaukee, Wis., tt 684.. 6.00 CIs vol and, 0., tt 85........ 6.00 8t Michael, Pa., tt 100.... 6.00 flhoboygan. Wte., tt. ftU» 6.00 Hkomss. W. Va., tt 29.... 6.00 Riotenond, Gal, tt «68. .. 6.00 Aurora, lit, tt 429.......... 2.00 . Skupaj......................f 128.42 Vseh prispevkov aa rudarje Wast Vkgtniji amo prejeli do prej omeajoMga datuma od raa-nih organizacij in pooameanikov 86,128.08, stroAkov aa podpiran je rudarjev pa amo imeli |11,-814J8 h H. Waiter. taj.-Magajnik Pa.—V Proaveti a dne 8 Jan. je bil priobten dopis Mike BlaskovKa, Id me dpo-aarja glede dolaralOh tiketov moje poaeetvo. V pojasnilo dara naj sluti aledate: Valed dolgotrajnega zdravja sam prbnoran, da prodam avoje poaeetvo. Ker pa al dobiti kupca, sem sklenil, da nAfiff posestvo aa trebanje. Pred enim lotom aam dni tlaka-ti 2000 tiketov po fl. ki pa valed atablh raamer In depraeija jO) nieem mogal razprodati vat kakor kakih 76, oataiih 1926 listkov nd je ostalo to aa roki la nlknkor ne ixir • ^ da bi jBi minfl t * \ r-*t s \ «tags aam aklrail. da vrnem daanr vaem, ki prineao ovoje tikete nazaj, kajti vsak pametra »ovek mora "priznati dn ne maram dati po-aaatva, vradaaga 18900 aH vet, aa borih $76. Rtstkovilu pa trJr Svetujem mu, naj ts eakrit prrasha iz-al vati ta ru variti ob vsaki priliki pMI meni in moji d ruti ni tiBi pa ate ao ho pravite, da ao bili dopisi priobčeni 10. oktobra. Svetuje ml. naj bi dopisoval svojem giaaflu, kar je potrebno. Kot izgleda, on sploh Proavete nikdar v roke ne prime, kajti te bi jo fital, bi gotovo videl mojo dopiae tudi v ajL iaz aam potten in jam druttvo "Na Jutro vem" tt 477 SNPJ kot pradaodnik, jo moja dottnoot in zagovarjal ga bom vedno ne aamo kot predsednik. temveč tudi kot Moji dopisi so bili v va* listih —fki, kar dokazuje, da rabil nobene pomoti. Kutnfk ad glede slike Joieta Zavertnika svetuje, da bi moral kot pradaodnik članatvu raztolmačiti dalo Zavertnika. Ali niaam ia zadnjem dopisu omenil, da jo sbornka odlotila in dajk^bra stvar? Kot razvidim ra oo aploh no ranima aa druttvo ^a Jutro-vemw in tudi ne sila aH pa SNPJ. Kuinik pite, da ni priporočljivo voliti take uradnike kakor jo Louis Curk. Ca bi druttvo iako-riKal bi bil tudi jas tega mno-njs. Videlo ae jo pa na letni žeji, kako aa jo glasovalo pri odbornikih. Zakaj odbora nlate aa vrgli? Kje je bila večina Ravno tako kakor v aadevi aHki Joieta Zavertnika. Tu a vidi vat napredek. Svetujeta, naj Louis Curk pri ana in ra zave, da je delavec. Jaa sem pravi delavec in se tega vedam. Ako komu ni kaj prav, aem vam na raapolago. Louis Caifc, član tt I7T.| (Ker as ta osebna polemika vleče od obeh strani te dalj ta-, aa ne da bi komo haanila, jo ematramo a tem dopisom zaključeno v Prosveti.—Urednittvo.) m te nad 2S let in bü Taktiko, katero ja aavmi g ^arai večletni druttvepi tajnik. Skepi flkat Je âkotje ao raaupHl da ao ail-no skopi ln o njihovi skoposti krati po svetu nebroj resničnih, te več pa boljte ali alÉbée kunitljonih pripovedk ia dov tipov. Na bolič ra objavili Uati aledečo zgodbico o ftkotu, ki jo Imel 6 otrdk, pa ae mu Je delo fkodn, vsakega vinarja, ki bi ga bil moral iadati, da napravi otrokom vanj akromno veaalje. Otrod ao aedeU okoli miaa. polni upov In iladkega pričakovanja, kaj Jim bo prinesel betttek. Ta je moral priti vsak trenutek. Ko je pa pričakovanje otrok pri-kipelo do vrhunca in ao biU te val neatrpni do obupa, je odM oče na vrt baje gledat te baUêek le prihaja. IVaaotdk po očttovem '«dhodu pa ra otroci alitaH atret takoj aa*e pa Ja planil v sobo oče gbeasdaaal: ^Otroci, nikar aa ne ustrsARe In nikar ra ra Jokajte — botiček ae Je ravnokar ustrelil T UatraM Jo seveda oče a avojkn ■r Jo bil atral Aa Tri dKm araanja nliaiaBiai o tem 14 ao aledeča: Naj prvo naj kraj Ar: Pookaae BtrjiTJJ iaraJaH pri strokih ramraj k a, hi previdno in nikdar pred tretjim ali četrtia letom. Tudi ra smemo pričeti pri otrok,h ta. hoj a mrzlo vodo, temveč naj prvo s tem. da * navadijo aa zrak, da se s zračno kopdjo ohW. dijo. Zelo primerno jo, da sledi tej kope: trzt. ko hlndnejte umivanje — najprvo delno _ J iztisnjeno gooo; temperatura vode ee mon aerada le polagoma Ztofiajevati ravzdol z 0. trjevalao karo ra pa ra ame nikdrr pričeti T aarzii letni dobi, temveč le poleti in na aolncu, pa nal «re a odrasle aH ra otroka. Kdor jefe utrjen, more ta način utrjenjs pač prenesti tadi v mrzli letni čas ia ga more poaimi nad* UevatL . Drugo mnenje. s podnaslovom "Varuj a* ae pretiravanja" pravi: Teiko je podati splošno veljavne predpis aa utrjevanje. O pričetku utrjevanja v otro, tkih lotih ai mnenja adravnikov zelo nasprotujejo, a val pametni zdravniki ao pač edini t tam, da ae mora dojenčku prizanaiati a kakri-nimkoti utrjevanjem! Tudi v tem ao ai edini, da ra aam v otraüdh letih uporabljati voda k v mili obliki. Otroka nikakor ne smemo pro. rtiniiU a premrzlim, ali premočnim nsčinon utrjevanja; kajti strahu, ki ga je dobil otrok pri tskiaem utrjevanju, ra bomo več zlepa apravili iz njega. Posledica napačnega načina utrjevanja ao pogosto svilena razdreti j i voat, nervozna nemirnost pomanjkanje teka in mo. ten je spanja. Posebno slab in včasih nepo. pravljivo tkodo povzročujoč način utrjevanja je ta, da v topli kopeli sedečega otroka "v avr> ho utrjen jaM nepričakovano polijemo a ledeno mrzlo vodo; na tak brezupen način ae napravi dosti rač Ikode kot dobička. Utrjenje ae doseže v prvi vrati a tem, da M navadimo na razne načine uporabe mrzb rada. Utrjenje 1 zrakom obatoji najprvo v navajanju na srak v eobi; lotimo včaaih nepokriti v postelji ali pa hodimo boei sem in tjs, pro. dan gremo spat in spimo poleti ob lepih noček pri odprtem oknu. Nato pride takorekoč kot druga stopnja navajanje na srak na prostem; otrod grado ven na srak in letajo tam okoli, poleti ob lepem vremenu boei Tako so zmeraj v zračni in v aolnčni kopelji. Utrjevanje s vodo se vr*i najbolje z umi-van jem zjutraj; a hladnim umivanjem vsega tolera na začnimo pri otroku pred koncem četrtega leta. In aicer začnemo a postsno vodo, ki je bila fez noč v sobi in ki ima toploto II in 20 do 22° C. Par dni umivamo ssmo en dd telesa (roke), nato pridenemo druge dele (pra, trebuh, noge in nazadnje hrbet). Nato naj bal voda zmeraj hladnejta, tako da pridemo nazadnje do naravno-mrtle vode vodnjaka aH ztudenca. Po mrzlem umivanju moramo kol» tako deflgo drgniti,' da postane topla in suha. To je salo vstno. Pričeti smemo a utrjevanjem aamo v toplem letnem času. Znani praktični zdravnik dr. Schweiahei-mer pita pod naalovom ¿Utrjevanje jeseni in ponimi" aledeče: Z utrjevanjem ae hočemo zavarovati prodi boleonhn, zlasti proti boleznim prohlajenja, ld ad po večini infekdjake bolezni. Pri infekcij-ski boletni pride v pottev le dvojno: prvič bole-aen povzročuje bakterije, zlasti njih množina, njih strupenost in nevsrnost, drugič pa občutljivost človekova napram bakterijam, takozva-na dispozicija ali pripravnoet za bolezen. Dispozicija ra obolelost na infekciji je podsna tedaj, če nate telo proti bakterijam ne razpolag z močmi ali pa vsaj ne a sndoatnimi. Ta pomanjkljivost more biti včasih tudi le alučaj-nostna. Če so n. pr. aaičitne moči telena ciko-dovane po katerihkoli vplivih (prehUjenjc, premočenje. dutevno pretreoenje); tedaj govorimo o temporera! dispoziciji. Z utrjenjem pa hočemo bat tivljenake energijo telesa okrepiti ter dvigniti na* obrambne sile. Utrjenje je torej sobranje-vaina ali preprečevalna metoda, Id je v rabi la fltoletja aH tisočletja in a katero moremo izb* čiti motnost nastanka temporerne dispozicije. Z navajanjem telera na mraz In spremembe toplote hočemo otopiti sli ps popolnoma odstraniti tkodljivi učinek teh vplivov ns na* tok», žalibog ae pa delajo pri tem te zmeraj Predvsem so si dsnes vsi zdravniki edini r tem, da m sme pričeti s utrjevanjem le v ta-plem letnem čaau, najbolje morda v juniju nikakor ia nikdar pa m poaimi. Nekateri zdravniki so oah» za to, da Batne ooabe poleti prijetega utrjevanja posneje ne nedelj ujajo, tem vat ga prekinejo do prihodnjega leta. Poaimi torej pri otrocih prenehajm<» » utrjevanjem t Ca po raeeno hočemo nadevati s njim (proti narvetu adravnlka), napravimo to vanj v blitini tople peči, in raj otrok med umivanjem do gietnjem v leseni kadi a mrzlo vodo.s Tudi ra mora umiranje z«* hitro vrtiti ia ra mora otrok petem prav dob* - ■.. t I l-i.«.. ■ « • - • m _ .. a - -- vfV poouaiu m taaatno Odrgniti. Tamperaiura ■ da naj ra bo pod aobao temperaturo 20* C. Neprimerne sli nepre\idne utrjevslr»** tods morajo zlasti poaimi povzročiti pri otroeft katara Tedaj morajo otrod — aeveda ob popolnem prenehanju utrjevanja — letati mor* po eole tedne v eobi; pri tem trpijo brez dvora več bo M jim moglo koristiti vse umivanji poaimi. _ i (Konec prihodnjič.} . . J PONDELJEK, 2« JANUARJA PIOSVETA Upton Sinclair: Tropizem za zlatom Pred sedemnajstimi leti sem ¿> iskal laboratorij «a morsko bi-Jogijo v Kaliforniji, kjer mi je «kazal eden najboljših prirodo-lovcev sveta, Jacques Coeb, svo-■ eksperimente v umetnem o-Jojanju. — Coeb smatra, da ae a vse življenje zveeti na kemi ne reakcije. Da bi mi to dokaial w je peljal prod majhen akva-tj, v katerem je plavalo vse pot o črvov, morskih jeiev, maj mih črnih Hvalic. Is steklenice zlil v vodo par kapiic neke aztopine; naenkrat so se vse ži-alice obrnile in plavale proti vetlobi. "To imenujemo tropi em, je pojasnil Coeb, "to j< tremljenje, gibati se v neko do-očeno smer. V tem primeru pro-J svetlobi. Ce bi se mogli vži-reti v ta bitja, bi v vsakem dog-iali neke občutke. Vsako teh bi ij meni, da ga neki vzrok, poseb- 10 važen, sili, delati ravno tako ■ nič drugače. Znanoet ve boje. V resnici je nastopila v sta ličevju le kemična reakcija. Ne-[oč, ta čas ni niti več tako da eč, se bomo tudi v človeških tro-»izmih spoznali ravno tako do-iro in bomo s kemičnimi učinki nogli izpremeniti to, kar imenu emo danes naravo človeka." Sedaj sedim tukaj, 16. janu rja 1927, in pitam na bregu ti tega oceana, kjer je veliki uče-ijak izrekel svojo vaftno proro-cbo. — Vodovje zunaj je priča cdkemu dogodku. Dan je bil hla-len in vlažen; skazi okno «voje labe zrem na morje. Ki solnca, irzla megla prihaja v deželo. Vola ima 16 at C. Le nekaj minut «m bil v vodi in dovolj tem je mel. Ta dan in noč so ai idbrali 03 ljudje, ženske hi moški, za skordno plavanje od Katalinekih »tokov k celini. Najkrajša razdaja znaša 86 km; pod 14 uranil je ti mogoče zmagati. Po radiu vem, da je veČina opustila tek-novanje; mnogi so dobili hude trče, mnogi imajo visoko vročilo. Nekateri bodo dobtti za celo livljenje spomin od te tekme. E-len ali dva bosta morda zato čeki umrla. Kakšen tropizem je iajel to jato človeških morskih feiev? " r' ' Odgovoriti zna vsak čitatelj taših časnikov. Prvi milijonar Californije — vse človeštvo za sga z gumijem — je pred leti lupil Katalimake otoke in napra-ril tam kopališče. Ta mož ae ra-tume na reklamo, 2 njo si je napravil bogastvo. Edina industri-a, za katero delajo v našem i-rranjaželjnem narodu še zastonj eklamo, je šport. Plavalna tek-na preko Kanala ima milijonsko eklamno vrednost; zato je raz-lisal nagrado 26,000 dolarjev. To ekmo bi bil seveda lahko prire- 11 v visokem poletju. Takrat bi ik> plavanje užitek. Toda s tem ►a ne bi dosegel svojega name-ta: svet mora zvedeti, da se z ijegovega otoka lahko plava tudi januarju. Zato je zlil na ta mrli dan par kapljic zlate raztopile v socialni akvarij. In res je agrabilo 108 morske ježe, moš-e in ženske, neko hotenje, ki ii ga Jacques Coeb nasval tropi-em za zlatom. Umetnost, izzvati socialne tro-»izme, se je v naši modemi kul-uri silno izpopolnila. Vendar so tajnovejii uspehi na tem polju e tako mladi, da jfti niti ne opa-imo. Vajeni smo sicer, govoriti občutkih mase! dejansko pa je poha, ko smo jih res občutili, e za nsmi. Javnost ne sme več zvalorvtti od tropizmov, ki bi ai i h sama izbrala. Socialni obču-ek je našel a voje mojstre. Izku eni gospodi dajejo podrejenim a vodila o troptomih, ki ai jii že-i l podrejeni jih morajo kava ti. « se jim to ne po*reči, poiščejo r««erni oblastniki sposobnejših udi. — Vse stvari, ki igrajo v nsftem ansšnjem življenju neko vlogo, '» umetno ustvarjeni tropfcmi: Svetovni romani", aabljalke teme, biblijski prijatelji, filmi, lečttni gumi, aparati za raalra je — vse le tropkmi. Ne prevaram, če rečem, da se dobe val **/tki ifMtte po naročita. Zato se sbl lr toliko in toliko litrov ras-zlata. Pogled na stare na ionalite antipatije je zelo pou-m. Preje so se mogle uveljaviti antipatije. In esd*J? fte red 10 Uti «o bil francoski »raki ježi čisto obsedeni ed ">jegs protinemikega tropfe-ta. Danes so stopili na njih sntianiiilh—hi gleški in antiitalijanski tropiz-mi. Socialni kemik, ki pozna diplomatskih razpletljajev, bo to obrazložil tako-le: Francoski železni magnati so se pogodili z nemškimi premogovnimi baroni. Preklicali so zato naroČila za protinemški tropizem, naročili pa tropizme proti ameriškim bankirjem, angleškim petrolej-skim koncesijonarjem in italijanskim trgovcem v Tunisu. Pisal bom Še o skupini Človeških morskih ježev, ki domišljajo odklanjajo vpliv socialnih reagencij, onih tropizmov, ki gibljejo vulgarno maso. Ta vzvišena gospoda so umetniki, literarni možici in babice, ki čepe vrh svoje hinavščine in za-ničljivo gledajo na vse občutke mas. Na vseh teh moremo o-paziti neki edinstveni pojav: približno istega dne zleze nekaj tisoč literatov, vsak za sebe, v tihi kotiček in skušajo napraviti nekaj, kar se označuje s "char-mom." — Vsak ali vsaka si razbija glavo za neko nijanzo, ki bi bila kar najbolj originalna. Zakopljejo se v prah bibliotek, kjer se seznanijo s kostmi in nadvlado, opremanrii, pijačah! in pradavnimi, še davno pozabljenimi kletvinami. — Po več ur na dan tolčejo na svoje pisalne stroje, z enim očesom na uro, z drugim na koledar. — Na koncu pa se prikazujejo vsi ti možici in ženice zopet na dan, vsak z manuskriptom, skoro e-nako velikim, pod pazduho; vsebina izdaja povsod enaki stil in isti duh. To je vendar neutajljiv tropizem. Kaj ga je povzročilo? Neka revija ali pa založništvo je vlilo nekaj kapljic zlate raztopine v literatski akvarij. Takoj dobe tisoči ježev istočasno romantične občutke in se odločijo, spraviti te občutke do L marca 1927. v roman z 80,000 do 160,-000 besedami. Vprašam: v čem se razlikujejo ti knjižni ježi od morskih ježev, ki se bijejo tukaj' pred mojimi očmi z valovi? V večernem listu, ki ga imam ravno v rokah, vidim na prvi strani karikaturo. Kaj si misli pla-vač od Kataline do Kanala? Šest majhnih risb ksže v 6 različnih položajih plavača, ki se obupno trudi. Nad vsakim je v vedno večjih Črkah zapisano: 26,000 zrnov leče! ¿6,000 jajc! 26,000 podgan! 26 talerjev! 26,000 dolarjev! Kaj pa si misli romantični romanopisec ob razpisu 26,000 dolarjev nagrade? V kraljestvu divjih zveri Poleti nI tako lahko mogoče priti v deželo na eeveroameri-škem kontinentu, kjer prebivajo Eskimi, sicer pa ob tem času tudi nI zanimiva za vas. Zimski sneg in led sta se stajala in napravila močvirja, ki se vrste drugo za drugim. In teh močvirij, ki zavzemajo večkrat velikansko površino, ne vznemirja noben gib vet rs niti nobeno odtekanje. Samo zdaj pa zdaj vznemiri to mrtvo In strašno smrdljivo površino kaka raca ali druga povodna ptica s svojimi perotml. Ko bi hoteli stopiti v te kraje, bi morali potovati v posebnem čolnu, ki bi ga bilo večkrat treba oprtati na ramo, kadar bi pa sedeli v čolnu, bi morali na vsako toliko časa ftoplti iz nJega, zagaziti z vodo do koles in porivati čoln skoz trstje is vodne rastline. Potovati bi morali tako eele tedne in tedne, jesti v čolnu, nikdar bi podnevi ne za-gtfdali nikogar, prenočevati bi morali v čolnu ali pa na kakem si/hem prostorčku, vso noč ps bi vas vznemirjale živali, ki bi se preganjale okoli vas, večkrat v brezkončnih tolpah. Ali po navadi bi vseh teh U-eočev živali, ki so okrog vas niti ne videli. Morda bi samo tu pa Um. kadar bi ss čoln naglo o-krenil. naleteli na čredo Jelenov, ki pijejo vodo. pa ss kakor bi trezni! porazgube kakor Strela. Ali pa bi zsgl< TI "Optimistična" napoved New York. — "Problem brezposelnosti bo rešen, kadar bodo inteligentni voditelji ameriških industrij našli načrt za solucijo tega vprašanja," je dejal W. Taylor, direktor U. S. Steel korporacije, na zborovanju odvetniške zbornice v New Yorku. Kdaj bodo inteligentni industrijski voditelji našli pravi načrt, Taylor ni povedal. Triintrideset dešel se odelsši čl- Ohteago. — Odbor za svetovno razstavo ob stoletnici ČikaŠ-kega mesta poroča, da ae je tri-intrideest dežel — večinoma iz Evrope — odzvalo povabilu na rasatavo. Vse te detele postavijo svoj s paviljone v Ohfcagu in razstavijo svoje znamenitosti v letu 1*88. . Kadi> Washington, D. C. — Radio-postaji WEVD, ki jo operira Debsova spominska ustanova v New Yorku, je ¿Vezna radloko-mlsija podaljšala licenco do 80. aprila t I. Poleg te js bilo šs 48 drugih postaj, Id so dobile začasna podaljšanja dovoljenj. Otroška »riševaest — Psps, kupi ml trompeto. — 6e na misel ml ne pride. Kupi ml Jo, saj bom trobil kadar boš zpal. "Oče, daj it* sn dinar." "Ali nisi že nekoliko prevelik, ds modelujež za dinar-" Prav Imaš, oče, daj mi kovača." Uradnik: "Kako naj vknjlšim 60,000 dinarjev, z katerimi je blagajnik otekel T* Ravnatelj: "Zapišite med tekoče isdstke." • Vse, kar napiše moj sin. bere IJsdJe s velikim zanimanje« T "Kaj pa piše? Romane? Nove le? "Ne — j* treba voski i Drugič sem ae peljal navagor in se ustavil pred .svojo sobo. Skoraj sem opravil, ko je neka preljubeeniva, mlada dama, moja soseda iz Istega nadstropja, odtria vrata Hita in vstopila. "Navzdol?" sem jo vprašal "Na, hočem le obleko potaku-siti," je odgovorila. "Naše zrcalo nI dovolj visoko." "Jaz pa *pk>h nimam ircala," dejal. "Zato as moram tu Ženske so razmeroma lepe, zlasti kadar plešejo. Ples seio negujejo kot del verskegs ob-redntka. Ljubosumnost ni v njih, ker je ženska — splošna lastnina. Seveda bi moral dalje časa ŽI-: veti v njih zanimivi srsdl, kdor bi hotel spoznsti to svet, "dober, nedoHken In naraven," kakor bi rekel Russtau. Zakaj tisto, kar je ta filozof oznsnjal, kolneč e-vrspsko kulturo, to Je uresničeno v tem plemenu, ki Je bilo menda na Isti stopnji še v prvih početklh človeške zgodovine. In kar je glavno, kakor Je Russeau po pravici povedal, je to, da je ta svet zadovoljen. Njemu ee svet končava tam, do kamor mu nese oko. A kaj ee tam naprej godi, to nJemu nič mar, to je stvar bogov in duhov. Švedski spisal 8. Zsttsrstrsm Najel sem si sobo z oknom proti dvorišču v novi MM In sem spal še precej dobro, čeprav sem moral spati z glavo pri oknu, še» sar sem se že pred Isti odvadil. Zjutraj sem vstal čvrst is okrap-čsn. Bil asm skoraj Is obktfsn, ko sem se domlslU, dz se moram "briti. poidksl asm vas p<»ir*4>A-čtos. Kmalu nato sem odkril nekaj gnanega V aobi nisem imel zrcala. PomM asm gs v svoji prejšnji zeti. ' • Najkrajše bi bilo, da žrtvu-Jem eesm dtaarjev In se dem o» brlti, toda navadil sem ae že, ds se brijem sHw Hitro ■sNi si pomagal. Zsksj bi ne šel ven In se obril v Itftu? Tsm Js Mte visoke, tovrstno zrealo. To ld#Jo nem kmalu iMidllihrS ftf*U«< mUul iu uofijBiA u r*rnmj minin urno stal w Hfiu Is zloftll brivski i «šobno klop v Hfts Ml zadovoljen, aaj sem i^LWBHI Mati v lifts v tretjem nadet ro. p Ju In se brlti t tf» vse te ssm rsUlIl, k» se Je pneew «vigsJo visoko mora bitisroalo, da al mo. ret<> ogledati moderno obleko." Tedaj se Je pričelo dvdgalo na vadol pomikati. "Za Boga!" je vakrlknlla. "Nič hudega," ssm odgovoril, "tega ssm že vajen." Peljala m lenoga prodajalni škega tekača do drugega nad «tropja, nSkar sva as peljala dalje do najinega nadstropja. "Ali naj ss dogovoriva za vsa ko jutro ob raankh urah?" sem prodlagaL "VI lahko med t. uro SO minut in 9. uro pogledate, če vam obleka dobro prtstoja, na kar za bom Jas obril. Ali sta za dovoijni?" "Imenitna ideja", je odgovo- Zopet te js pričslo pomikati dvigalo. ,11 •i)s se notranja vrata nekoliko odpro, ne more nihče premakni ti dvigala", Je rekla. "Ali hoče-va?" "Da, takoj zdaj! Potem as ne premakneva z tega mesta!" sem naavetoval, Prikimala Je. In potem sva se ustavila pred drugim nadstrop jem. Obrisal sem «I obraz, ae o-drgnil a kolensko vodo in ugotovil, da je moje delo pri kraju. O-na pa js še enkrat pogledala, čo so guba na oblaki pMfffe». "To je silno zanimivo", Je rt kla. |"Je," sem ji pritrdil. "Toda še bolj bo zanimivo, če ostavivs dvigalo med dvema nadstropjs-ma. Tam naju ne bo nihče motil." To sva storila. In o boiiču so namew Lojze Zupane: POUOAJ . Negibno je stal na vogalu. Da nI sdsj ps sdaj trenil z očmi, bi človek potipal to čudno sobo, če je še,kaj življenja v njej. Pod visokoskičenim mostom js strahovito bobnelo, da je meee odsev trepetal v dNjfo vrtincih, se plaho umikal raspenjenim valovom ln nemočen v borbi s Iju-Um elementom butal ob peščeni breg. V «lobolih, dolgih curkih je tolkel deŠ ob trotoar; sproščene kaplje so se aunkoma raaprhnile in oblatile pročelja umitih hiš za gledanj visoko. Policaj Krašovao je prhnil v košate brke, ai nadel kapuco in obotavljaj» se premeril most: gor tn dol, gor ln dol,. • Za hip, dva js ponehal naliv; le redke, zaostale kapijioe so ae še zaspano lovile v tmtnt. Ko se je Krašovec vrnil na južno stran mostu, je zarožljalo onstran ceste pri izMbl. Iztegnil se js preko oeatnih luž: 'tPrekleti msček!" Vrnil ss js in obstal na vogalu, togotno stiskajoč gumovko, vso vročo in trepetajočo od objema ogromne, žuljev« pesti. StlZnll ss Je pod kap» Na magUtratnl url je apoteko udarjalo. Polnoč. brltl. Toda Prosim, ^pite bliže Ceste so spale: sanjale o u-pa lepa VT^Vinaseftlh, tamnorjavlh lužah. Be- mintja je hiašnll avtomobil mimo policaja. Pijani ameb v nJem Je vzglbano d ram i l tthoto. Divji a kordl mittiki«, vzjvhutajočl Iz kavarna onkraj mosta, so vrtali kfcanjo ubogemu Krašoveu. Čudno. ta godba, divja, a vendar tako opojna, ki mu je druge kra ti krajšala debsls ure aamotarj« nja, ga js noooj vsnemirjala do beanoeti. Težko js bsdšl v zelenem avl* tu trepetajoče pllnovke. Bpanec se mu Je tihoUpll na vrat, da je ssmlntja nizko klonil i glavo; kadar je a brado po prsih tipal, Je sunkoma (spregledal Bil js nejevoljen na vsa svoj bedni položaj. Včasih se j« sklonil čez mostno ograjo. Takrat je naraa-ločno mrmranje zdrknilo preko valov pod'hiostom. Pokoj kroginkrog. L* tz kavarna ssksjo temni vzduh trudni kriki prostitutk . . . Tam^aleč ob periferiji berskajo lačni psi; umirajoči laješ sateglo odmeva v gosdovlh za mestom. čemu bedi Krašovsc? Saj ni prometa, nI tatov, le mački tru-badurijo okoli v^gaiov. Bolestno n Je vzdramllo v nJem: "Za šeno, za deeo, sa mater onemoglo ,,. Ah, ljubi Bogi že prod tremi tedni Js legis Ljud-mlls in Is vsdno jo jaše In pall pljučnica..." ■"Klvi-kivi I" ss nenadoma utrga pod tolmunom. Ae nekajkrat v gluho noč. 8 trepetajočo levico je šel Krašovec preko potnega čela. Spomnil se Je nehote na zgodbo Ijamliuljhj^ mel starega Skovarina, ko mu je pastirčku na bregovih Hubla, pravO, kako mu je skovir izvabil Magdo ,,. Danes ve, zakaj al je dkovarin otiral solze ... Misli talke tn vroče so se mu podils po rsagreti glavi. "Za ženo, sa deoo, za mater sivo in uvelo!" je šepetalo v globini sroa. Spanec«nu je lezel na tilnik in mu a svojimi žgočimi kremplji lepil otekle trepalnice. 2e je mislil, da bi se rl na zid in malo zadremal, da bi premotil neljtf», t «tke misli, ko se Je spomnil: "Ne smem ,.. rodbino imam!" Zopet ae jo zalotil v mlallh doma. Blodeče se Je skrb ustavljala ob postelji, kjer je toško so-pla Ljudmila. In Berto ae akri-va po vlažnih, pleanobnlh kotih, Valerija a solzami moči zgneteno, vroče aglavje materino. V nasprotnem kotu v borni pozts-Ul, tresoč s koščenimi rokami, šepete Uho, boguvdano prošnjo Usmiljanemu sedemdesetletna mati .. k Nenadoma ae mu je zahotelo, da bi zapuatll mesto ter pohitel v bližnjo ulioo pogledat, kako je a Ljudmilo. Odrinil js vsbsšo ln mamljivo mlael. Beano Je stiskal gumovko in sikal preko rosnih brk v gluho noč. Preko mostu )e toplo kavarniško vzdušje omamljalo čuječemu trpečo duto. Čutil Je, kako mu Je pum eetto v prsih; bOo mu je, ds bi moral vsak trenutek zaihtetl. Najrajši bi bil zakričal, da bi iz-davil vso boleat, M m mu Je v zadnjih letih zbrala v preiti. Pre. več miru, preveč pokoja Je bilo naokoli. . . Odmahnil je a roko in ae naalo* nil na ald. Z brado po prsih je tipal dremajoči policaj . . . "A tako, vi spite, Krašovec r je ivižnilo preko vogala. "Prvega vam reduciram prejemke is trideset dinarjev. Menda razumete, k«J T" ae Je roga! rdečell-čni nadsonilk. Krašovec je goltal... "0, u« daril bi ga, oplazil t gumovko po teh mrzlih, sivih očeh, po obrazu. žehtečem od pritajenega, hudobnega veselja .,, O, čea most bi vrgel to poetavo majavo,,." "»Nikar, družino imaš!" Je kipelo v dutl. Sklonil se Je čez * grajo In zaklel v valove. "Za šeno bolohno, za deoo, iz mater onemoglo!" je odmevalo pod tolmunom. . - 1 Kratkovidni profesor — AU Je gozpod profezor rea tako kratkoviden? — Pa le kako! V sverlnjaku Je oglsdoval slona s povečevalnim steklom. e Mesins mlsdlns — Ta psglavee ml dela skrbL Začel je kadkl. ^I —> Daj mu preči tati raspravo o pogUbonoenem vplivu nikotina tla mladino. — laj Še ne zna Citati. ~ ' i , ------—---- Moji vtisi iz Julijske Benečije (PUk P. Csašsk, W..t AMi, WU.) Govorila svs z Ivsnom Mar-cem o več različnih stvsmh. Posebno me js zanimalo livsdeti, kje so nekdanji predstavniki in voditelji tržsškth Blovenoev in drugi znsnci in priJsUljl Ur aktivni člani raznih organizacij Pojasnil ml Ja, da so domalega vsi izginili iz Trste. Nekaj Jih js vzeta vojna, nekaj Jih Js v zaporih in v pregnanstvu, nekaj ps se Jih nahaja v inozemstvu. Dr. Rfbsr Js umrl v Beogradu, dr. Msndič js ssdsj v Pragi, dr. Vil-fsn ps je s eropUnom po»>« «Mli prsvočssno na Dunaj. Ce ne bi bil tegs storil, ss ns vs ksj bi ae bilo zgodilo ž nJim. Bil Je med tistimi, kateri bi radi pomagali svojsmu trpečemu narodu Ko človsk po tolikih Istih pri-ds pogledat v svojs krajs, pa ali-šl taks In podobne novice In pri-tožbe, ae mu Isejs Ježi jo ns glavi. Kar Je ts marljivi narod po tolikih Wtlh I ruda polnega dela storil In zgradil, Je sedaj vse pokončano In dntteno. Povrh Je še zstiras in isničevsn ns svoji II js slovsnskl žlvelj zstl-Is zanlOven. naj dečl dogodek v potrdilo: Ke sem drugi! prIM v Trst, JsvH v uradu psMcJJsk*. gs ravnsteljstvs, kot se mora vask Isoiemse, ki misli ostati nsjmsnj tri dni v ItsJIJI. Po lektt par doi m js obiskal ošk) uradnik. Števil Js mnogo različnih vprašanj. Nskatsra so ss nanašala celo na dobo prodno sem bU rojen. Tolmač ml Je bil moj evak. Ko ja uradnik slišal, da govorimo slovensko, ss je tzzje-zll na mene In moje sorodnlks. Ae bolj sa Js raztogotll, ko Je sllšsl tudi otroke slovsnsko govoriti. Msd otroei Js blis tudi mojs hčerke, kf Se niti slUUds nt prej Italijanske besede. Toda g, Italijanski uradnik je hotel, ds bi izključno ftslljsnsko govorili, čs ml iz Amsriks znsmo sil ns. Vprsšsl sem gs, dsl! on govori sngleško, česar seveda ns "ka- piur Drugi dan sem takoj šel s pritožbo k smerIŠkemu konzulstu In tsjniku selo zsdevo pojasnil ter vprašal, če Imajo iuflljanekl uredniki pravico tako postopati s smerižfclml državljani. Odgovor Je bil, da nimajo, dolder ss Isti ne vtlčejo v njih politične zsdeve. Svetoval ml je, naj zapustim Italijo kakor hitre je mogoče, z pripombo, ds saj mi Js znsns fsšletovsks dlktsturs. Po-JssnU sem mu, ds sem prišel v Trat rsdl mojih sorodnikov, ns rzd! fašistov I ta ti Jašek» časopisja O časopisih v Italiji js bilo Šs mnogokrat peročsno, vendsr ae ml zdi vredno, ds omenim, kako je ljudstvo potom čssepisja Informirano, Is koliko sem bil tsdi Jss v teku šestih tednsv jtga bivsnjs v Julijski Ji, Sli kot Jo tsm Imenujejo v "julijski beračljl," kar se veliko »prilaga. Vsakemu mojemu atelju in snzncu, ki je čltal "Piocolo*, (Uljpnskl dnevnik v Trstu)' sem stavil vprašanja, kaj Je novega In kaj se mu zdi te list ali kakšno sodbo Ima o nJem. VssleJ In povsod sem do-bil enak odgovor, da Je Jako reven vsebinsko, ds nlms grzdiva, ki bi ga bilo vredno čltati, da največ kar piše Je kekšna straš. na mleerija da Je v JugoalaviJI, da tem ljudje umirajo od lakote Md. Ae celo ko se js neki avia-tlk ponesrečil v Trstu, so morali čakati tržaški listi s priobčitvljo vesti toliko čsss, ds so dobili dovoljenje od minlstrstvs, tsko ds so rimski listi prsj poročali kot tržaški, daal Je bda nesreča vTretu. Prizadeval sem si, da bi dobil v roke kakšen Jugoslovanski list, a zaman Potem sem se odpeljal v teko. Id Je na meji Jugoelavlje ob /adrsnakem morju, pa tudi tem nisem mogel priti do slovenskega čsM»plsa. Medtem me Je Obveetll John Olip I« Ljubljane, naj se prijavim sa bankat In izlet po Jugoslsvljl. Vabilu sem se tekoj odsvsl In se odpeljal v s|svsn*ko preetollco—belo Ljub-IJsno, kjer sem Uvedel o smrti slovenskega zadružnika An Uma Kristens. Ael* takrat sem «posnel, ksko sem bil brez »loven-skegs časopisja na tasedenem o-zemlju odrešen od svete. , Jztni ^UJi 'm tj - . • v ■v •• •■» «r< Too« C ufar: ljubezenska pisma delavca in delavke M« j d«, ne huduj se, «e postsvljsm nsjini pomladi Ur zimskim večerom mojo tirno na-Hproti. Vel, bita je kakor kasen m moj beg-Ob njeni krutosti se mi je raiodela vn Tvoja dobrbta in milina. 8ele, ko se kaj pogrela, vemo pravično ceniti. To sem tisto rimo sposnal v taki meri, da mi »ličnih spoSnsnj ne bo več treba. Vse huje »o plesali «nežni vrtinci kakor pa plelejo ta trenutek okoli naie barake. Takrat me je pot zanesla v oeamljen kraj. vem, če bi ga> pianine kr»til ali ta kaj drugega. DaleH^bila Stenica, daleč, daleč kaka ljudska naselbina. Nekaj tednov pred tirno nem ga Staknil. Rudnik je bil tam in le« ao napravljali. Teiko »em pojmoval, da ni železnice. S svetom na« je vetala «laba eeeta. In v to zapuščeno gnezdo «em «e prav ta prav zastonj priklatil. Zapuščeno, pravim, ker «e je v rudniku le malo obratovalo, pri lesu pa tudi ne dosti več. Delo «o ml «ker dali, me zanj tudi po «voje plačali, ko na« je pa «n«v zaklenil in od vaega odtrgal, Je zmanjkalo dela, Ae prej pa plače. : Nekaterim to ni prizadejalo skrbi, mnoge je pa spravilo v obupno upornost. Bolj ko je bil kdo poslednji, večja briga mu je vstala pred očmi. Jat «em bil prav pri tadnjih, zato brez prihrankov, brez izgledov ta vnaprejtaje dneve. 8pet me je obli« misel pobega. Vzlic ane-gu in mrazu «em koval naklepe, da odrinem, ker se v gnezdu ni d«lo t ničemur več vtdrfatL Sneg je bil premalo tečen, da bi t njim telil glad In miril razdraženo. Seveda «em tudi nekoliko pomllljal, ko j« pa v«e potrpljenje polk), «em se odpravil na pot te primoran. Edina relitev se mi je katala v odhodu is gnezda. Gnalo me je, da se zvefem s svetom, da se pri-' bližam krajem, kjer mora* Ti prebivati. Do tedaj sem se le oddaljeval In saree daleč zalel. Proti drugim jutrom js bilo jutro mojega odhoda naravnost milo. Mra« je skoraj povsem odjenjal; zdelo se Je, da ne mara dalje mučiti ubogih cenfcljanov. Poslednje predsodke sem zavrgel In lel. Začetkom poti, ko sem sveže in dokaj pogumno kolačil is kotline, me Je razmitljanje o smislu čiovsIkHi potov zaposlilo. Novi negotovosti «em «e predajal, tato tudi novemu neamialu. Da, Majda, v tistem Času nisem nalel v «vetu nobene vrednosti. Povsod le praznota, praznota in samo praznota. Bedasto se mi Je zdelo, da se sploh brigam ta obstanek prašnega življenja. Nesmiselna Je borba za nekaj kar nima nlkake cene. Moje življenje je ni imelo. Med ljudmi sem se pre-rival v lastno Jeso. Kakor nečimurnost Je, Živeti brez upravičenosti, zgolj sato, da živil in se vid rži! na svetu brez namena. Skrajni konec Je že, biti v tolikem beraitvu, da se sam sebi faamilU, pa tudi zasmeje! v gornjem sposnsnju puhle ničevosti. Ns poti me je ksr vsbilo, da bi as uesdsl v sneg in zaspal. Od nikogar pogrela», po nikomur objokovan, bi pr»v lepo zasanjal sadnji in le dovolj dostojno odložil svoje kosti v pokstJ. Komu bi sicer pripravil make strahu, a ne prehudega. Zmrznjenci navadno smeje čepe v snegu, pa Je zelo, zelo mogoče, da bi tudi Jat občepel z uumevom in rahlim zas mehom. Moj najditelj bi ob najdbi nikakor ne zblaznel in se tako ne nakopal na mojo vest Samo skromen gib sadoetuje, pa je konec vsrfk nadlog, konec vsega, kar katerikrat resnično ni prenosljivo. A se človek vendarle pre-misliter tudi v najgnusnejli nesmiselnosti, ko mu «wt odreče kruh in počitek, ko preganja samega sebe kot odvratno grdoto, ne seže po reftitvi. Včasih že, a tisočkrat zopet ne. Za^ |k Poštene travnik zopet vssh, kakor je bil nekoč? Strada Je odgovorila: — Zakaj? . . . Krilili bi pra-vico nalaga roda. ■A če vsi prebivalci gosda sklenejo, Je v^rslal zajec, mora obveljati stara pravda? ni odgovorila. Nemirno Je prsetopsla s noge na nogo, Napoaled Je dejala: — Skoda bi ga Mk>... — — — — Zajec Je prlbe-Isl k svojim In Js ocnanjal — Glasovali bomo! • • staro pravdo bomo glasovali, da naj so|ist obvelja. Zakaj poveljnik Jelenov Ml na smrt Osa js namočil. Btara pravda na, valja • • • Zborovanje gosdnlh prebivalcev. Jd ss Je v »Silo po smrti lana poveljnika, Js bik> nad vas živahno. Sme In «ajei 1 rili znamenite govora, Travnik je bil lastnina vssh, n so si j «les l samovoljno ln nasilno pri-lastili. Zato nt4 danalnjo vanjo napravi sopet staro do: TVHvmik Je Isat vssh. 7J>orov«nia SS SS lldslolMi tudi Usioe. Čeravno ss ns hranijo s travo In Jim travnik nI sahte- — Vslik zbor Je danes, ki naj od-■ ' vkame JANUARJA lo nekoč, kopnbivalci gosda nlao vedeli za besedo in ta-10 ns| bo v bodoče. Vsi emo sna d Da smo ss rodili v različnih o-btiksb, s tem ni bila dana nikomur pravica, da d lasti dobrine v izključno last. Vsak I ma pravfeo, da vzame od teh dobrin toliko, kolikor potrebuje sa svoje življenje. Zato mora ostati travnik lastnina vseh. VWeU ate, da js bilo na tsm travniku okusne in sočne trave v aobflju. BUo Js trave toUko, da e jeleni ssmi niso mogtt polasti Bilo je trave toliko, da Je neporabljena starala, trobnel^ propadala. Ostalo prebivalstvo pa d je moralo iskati hrano po gofedu. In ve&rat ss je ajgodllo, da smo W- vsi laični. Nikdo ps ni vtzeti propadajočega izobilja, k je'bilo zastraženo na travniku aH pa ga je dobil bstvkso, če je v zabavo jelenov opravil suženj Ovne so pazljivo poshatele in šepetale: — Retako oofvorl .* • Mleko amo jim morale detfati, če so nsih NJuotro^i'pa^i lcrajteni. Lisice so opsSlle, da ovce preveč pazljivo poskitejo govorni kovs besede In ds vneto pritrjujejo. — Poglej tisto ovčjo mano, so oposai'jale druga drugo. — Ki mejo, soglašajo s zajcem. Never je, da bodo glasovale z saj d In srnami TrZba Je sporočiti ovčarskim psom, da dsjo pametna ns vodila svojim ovcam, Js rskla li Boalale so ssnpnioo k ovčar skim psom. — Sliiite, gospodje, Je pondrs vila lisica zaupnica ovčartits pse! loči, ali naj ae vfeame jelenom ntflh Isetnln«, travnik ob Žuboriš čem potoku, ds postane nekslr! na slnqms last, ali pa da obvelja pravičnost. Vale ovce omahujejo. Podučite jih. Ovčji psi ao se spogledali. — Pravičnost ae ne sme teptati. Kam pa pridemo? Kaklne prevratne ideje so pa zakroiile med prebivalstvom? In ovčarski psi ao poklicali o-vce na stran in so govorili: — SMimo, ds hočejo pridobitve kultura In nsprsdka lotiti in eelo onečsstlti. Stojte ns straft! Mislite vedno na sveto resnico, ki ste jo pogMto ilBalr od nsfcfc« nas in za vas ter vas čuva vsega zlega. Vedno je učil; Nikomur ss ns sms nič vzSti, kar Je njegovega. To je zakon pravice, sa :on kultura hi napredka. Začelo ae je že glasovanje. Mlad, krepak oven je vzkliknil: —. Sorojaki, počakajte te trenutek! Ovce ao ae nehote ustavile in pogledale mladega ovna. Nekatera so godratfsle: — Ksj hOče zopet ta nepridi ,v inrogovilei? Ovčarski psi so tMgevolji* renčali. Ovce so «e Ogori«* I maknile od ovna. Nekatere odločne in «amosavestn« so I gredoč mimo osma: — Mladič, kdo te je najei, so v tebi taksne nekulturne I sli? Sram te bodi!.. „ In zgodilo se je — kskor ustno isročilo—da so sme in| ci ostali v manjšini. Travnik" bU priznan kot lastnina j< S tem je bik te nasadnje vedana paša vsem, ki so gl "za" in tudi vnem, ki sol li sofeali in tudi 'urotr. v tej prep enakopravni. Zakaj i travnika, jeleni, go ■ tovali pravičnost. - dins Izdsjs Je ®^el|er prej«. Ti veljs ss čksn^ srsstvs ln in Mlsd, krepsk oven pa je rekel: — Dobro presodite! Ni sporno vprašanje, aH mislimo neksj vzeti, ksr nt vale. Temveč, dejstvo je, da tisti travnik v resnici ni bil last jelenov. Ssj as le mnogi spominjate, da ete se ndsoČ lahko pssli na nJem, kakor da Je bil va*. Zato glasujte za svojo pravico, ki je pravica vseh: Travnik je vseh, kakor govori stara pravda. Najaižja m v daje Js lOs; v $1.00 P we h*«. ogiasess račsaa po velikosti pni StT^^ ■ » w ^^mmmm T^^mm rnrn^mm vn JpíJttt^í '^líjuí^ fett ^Kftp vem ten, aksflaHts Imeti loki psstags. Prosfano ras, da to i Philip Oedlag» upravitelj. .AI Ur TrosvsU^T Mpfttajtr svsjl ns dse?4 ajte svoj lint MAHOÖlTE SI DREVMK ^PIM^^^VEiTA^ Ustsvtu 8PREJBMA VSA V11SKAISK0 OBIT SPADAJOČA lELA Tiska vabila sa veselice in abode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaikem, čeSkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TBKABMa APELIRA MA ČLANSTVO SJlJPJ. DA TISKOVIN* NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojssnils daje «BiJsSo dsls prv« 3. N. P. J. PRINTERY CUfCAflfr ILL. i I TAM 89 DOBE NA ÍIUO TÜÍM VBA USTMESA POJAÄNT1A