revija za učitelje, vzgojitelje in starše Od stripa do tabele Kaj je živo kaj ni živo prispevki uči utrinki A * lzz r|cunalniški MODRIJAN m Učbeniki za 4. razred devetletne osnovne šole MODRIJAN Modrijan založba, d. o. o. Mestni trg 24, 1000 Ljubljana tel.: (01)200 36 00, faks: (01)200 36 01 e-pošta: prodaja@modrijan.si T. Uran, F. Bitenc, S. Mutič KOCKA 4 Matematika za 4, razred devetletne osnovne šole M. Umek, O. Janša Zorn DRUŽBA IN JAZ 1 Družba za 4. razred devetletne osnovne šole D. Krnel, B. Bajd, S, Oblak, S. A, Glažar, I. Hostnik OD MRAVLJE DO SONCA 1 Naravoslovje in tehnika za 4. razred devetletne osnovne šole M. Umek, O. Janša Zorn DRUŽBA IN JAZ 1 Učbenik za 4. razred devetletne osnovne šole M. Umek, O. Janša Zorn, M. DRUŽBA IN JAZ 1 dodatek za osemletno M. Umek, O. Janša Zorn DRUŽBA IN JAZ 1 Delovni zvezek za 4. razred osemletne osnovne šole Delovni zvezek za 4. razred devetletne osnovne šole Učbenik Družba in jaz 1 se s posebnim dodatkom lahko uporablja tudi za 4. razred osemletne osnovne šole. V dodatku je izbor tistih vsebin iz Modrijanovega učbenika Tu sem doma 1, ki omogočajo usklajenost učbenika Družba in jaz 1 z učnim načrtom za osemletno osnovno šolo. Košak osnovno šolo naravoslovje in tehnika r PRIROČNIK ZA UČITELJE D. Krnel, B, Bajd, S. Oblak, S. A. Glažar, I, Hostnik OD MRAVLJE DO SONCA 1 Naravoslovje in tehnika za 4. razred devetletne osnovne šole maj UČBENIK in DELOVNI ZVEZEK • Obsegata vsak po 25 poglavij, v katerih se prepletajo vsebine naravoslovnih področij. • Nadaljevanje uspešnega didaktičnega kompleta iz prvega triletja. • Poudarek jena otrokovem osebnem doživljanju ter neposrednem spoznavanju naravnega okolja. • Je temeljno učiteljevo berilo in izhodišče za pripravo pouka. • Zjasnim in preprostim opisom učnih enot omogoča učitelju uspešno delo. e * Njegova odlika je velik izbor dejavnosti, ob katerih otroci neposredno spoznavajo okolje. IZ VSEBINE PRISPEVKI UČITELJEV 11 Kako slišimo in odkrivamo zvoke okoli sebe? Marjana Erjavec 14 Poskusi s padali Cilka Dežman 16 Srečanje z drevesom Darka Petančič 17 Vrste ogrevanja Marija Breznik in Majda Vrbnjak 22 Uporaba računalnika - izdelava učnih listov Antonija Širec 20 KVIZ 29 Utrinki iz šol 35 Iz založb 37 Iz založbe zavoda za šolstvo 38 Računalniški molj Nova rubrika — Vaša izkušnja V prejšnji številki Naravoslovne solnice smo učitelje prvih razredov povabili, da nam opišete, kako ste obravnavali temo, v kateri otroci spoznavajo lastnosti žive in nežive narave. Se posebej nas je zanimalo, kako se obravnave lotevate na tistih šolah, kjer uporabljate Modrijanov učbenik. Za založbo so povratne informacije zelo koristne in nam pomagajo pri spremljanju in vrednotenju naših učbenikov ter posredno tudi pri pripravi novih. Odzvalo se je pet učiteljic, katerih prispevke objavljamo. V njih se odraža pestrost pristopov, predvsem pa veselje ob delu z otroki. Taka oblika sodelovanja med revijo in učitelji se nam zdi zelo zanimiva, saj se učitelji ob ponujeni iztočnici lažje odločite napisati prispevek, bralci pa spoznajo različne načine obravnave določene teme in kopico novih idej. Tako smo se odločili uvesti novo rubriko - Vaša izkušnja. Naslove tem za prispevke bomo vnaprej napovedali, objavljeni pa bodo v naslednjih številkah. Naslova naslednjih dveh tem sta Nalivam in prelivam ter Vreme. Veselimo se vašega sodelovanja in vas vabimo, da nam pišete. Medtem pa pri založbi potekajo priprave za nove učbenike. Izdali smo že komplete učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov za učitelje za predmeta matematika in spoznavanje okolja za vse tri razrede prvega triletja. Uvajanje devetletke nas bo v jeseni pripeljalo že v drugo triletje. V založbi končujemo učbenike za matematiko, naravoslovje in tehniko ter družbo v 4. razredu devetletke. Vsi trije so že potrjeni, poskušali pa jih bomo natisniti še pred koncem šolskega leta, da bodo učitelji, ki bodo jeseni začeli poučevati po novem, imeli dovolj časa za priprave. Ker smo dali prednost pripravi novih učbenikov, ta številka Naravoslovne slonice malo zamuja. Upamo, da nam ne zamerite. Zvonka Kos 4 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 IZ VSEBINE Prispevki učiteljev Od stripa 06 do tabele Mateja Miklavčič V vsakdanjem življenju se otroci ob gledanju televi¬ zije, branju časopisov, revij in knjig ne bodo mogli izogniti grafičnim prikazom različnih podatkov. Navadno ob njih postanejo celo radovedni, ker so slikovno zanimivi in krajše kot besedilo predstavijo več podatkov. Članek opisuje uvajanje risanja grafa s pomočjo stripa. Vaša izkušnja Kaj je živo, 24 kaj ni živo? Metka Kralj V jesenski številki revije Naravoslovna solnica smo učitelje prvega razreda povabili, da predstavijo svoje izkušnje z obravnavo teme, v kateri otroci spoznavajo lastnosti žive in nežive narave. Objavljamo pet prispevkov učiteljic. Tokrat vas vabimo, da nam posredujete izkušnje za temi: Nalivam in prelivam ter Vreme. Mislil sem. da ie Zemlja ploščata 30 Zrak in plin Dušan Krnel Ko smo otroke drugega razreda zaprosili, naj narišejo kakšen plin, so skoraj vsi narisali izpušne pline, pline, ki nastanejo pri gorenju, plin, ki ga uporabljamo v gospodinjstvih in podobne primere. Skoraj nihče ni med pline uvrstil zrak. Da bi poiskali izvor zmotnih in neizoblikovanih pojmovanj, so raziskovalci skušali odkriti, kako otroci razumejo temeljne količine, kot so masa (teža), prostornina, tlak in temperatura, ko imajo opraviti s plini. Razlaga k stenski sliki Sevanje Metka Kralj 32 Sevanje je pojav, s katerim se srečujemo povsod, vendar se tega običajno niti ne zavedamo. V naravi in v naših domovih smo izpostavljeni različnim vrstam sevanja. Poleg naravnih virov sevanja poznamo v zadnjem stoletju tudi umetne vire. To so snovi, ki smo jih v laboratoriju naredili radioaktivne. Članek opisuje uporabo radioaktivnih snovi in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Letna naročnina znaša 3*900 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Prvih pet letnikov revije lahko naročite s 50-odstotnim popustom. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, Mestni trg 24, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 200 36 00, faks: (01) 20036 01, e-pošta: prodaja (ajnodrijan. si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovid Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos Urednica: Špela Fortuna Lektorica: Renata Vrčkovnik Oblikovanje: Blaž de Gleria Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Schvvarz, Ljubljana Svet revije: dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Bernarda Pinter, OŠ Ledina, Ljubljana, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 200Z NARAVOSLOVNA SOLNICA 5 PRISPEVKI UČITELJEV OD STRIPA DO GRAFA Mateja Miklavčič, OŠ Kolezija V vsakdanjem življenju se otroci ob gledanju televi¬ zije, branju časopisov, revij in knjig ne bodo mogli izogniti grafičnim prikazom različnih podat¬ kov. Navadno ob njih postanejo celo radovedni, ker so slikovno zanimivi in krajše kot besedilo predstavijo več podatkov. V prvem razredu osnovne šole Kolezija (osemletka) otroci predvsem pri matematiki že spoznajo tabelo, puščični diagram, histogram, diagram krožnih izsekov in kartogram, saj učiteljici pri pouku uporabljata delovni zvezek Svet matematike 1 avtoric Krese in Ružič (1998). Grafično prikazovanje podatkov v grafih se pojavlja v delovnih zvezkih za matematiko šele v 3. razredu osemletke, v učbenikih drugih predmetov pa šele v 4. razredu osemletke. Uvajanje risanja časovnih grafov v 2. razredu devetletke je novost. Ferbar (2000) je predlagal uvajanje časovnega grafa s pomočjo stripa. Ideja je zanimiva, zato sem se odločila, da jo bom podrobneje izdelala in preizkusi¬ la v našem prvem razredu osemletke. Kaj je strip? Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) razlaga besedo strip takole: strip zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom, navadno v oblačkih. Beseda strip je angleškega izvora in pomeni trak, pasica, črta. Strip res daje vtis črte ali traku, vsaj za slike, razporejene v ravni vrsti. Osnovni element stripa je slika - prizor. To je preprosta risba, ki ima besedilo, ali pa tudi ne. Slika je v stripu tisto, kar je v stavku beseda. Sama zase je sklenjena celota, vendar pride do pravega izraza šele v povezavi z drugimi slikami. Slike so navadno razporejene v vodoravni vrsti, vendar ne vedno. Kadar avtor riše pokončne risbe, je treba brati strip v drugačnem vrstnem redu (Gale, 1981, str. 22). Stripe, v katerih so risbe nanizane v vodoravni vrsti, Ferbar (2000) imenuje vrstični stripi. Tiste, ki imajo risbe nanizane od zgoraj navzdol ali obratno, pa imenuje stolpični stripi. Stripi pritegnejo otroke. Zelo radi jih berejo za zabavo. Vendar ti stripi navadno ne prikazujejo spremembe ene same spremenljivke, pa tudi ne enega samega pojava. To bi bilo preveč dolgočasno. Risar navadno večkrat preskoči na drug pojav. Stripe poleg opisne spremenljivke opredeljuje tudi čas. Iz njega lahko razberemo, kdaj seje kaj zgodilo, ni pa opredeljeno tra¬ janje posameznih pojavov (Ferbar, 2000). Zato je treba za uvajanje časov¬ nih grafov stripe prilagoditi. Za uvajanje risanja časovnega grafa sem izbrala pojav, ki je otrokom dobro znan in ga lahko preizkusimo v razredu, tj. gorenje vžigalice. Narisala sem strip gorenja vžigalice v treh slikah. Poizkus gorenja vžigalice sem v razredu večkrat ponovila. Otroci so naštevali različne spremenljivke (gorenje in ugašanje plamena, dolžina nezgorele vžigalice, dolžina ogorka) in ustno opisovali pojav. Nato sem vsakemu otroku razdelila dva kompleta sličic. Kartončke s sliči¬ cami je vsak razporedil v vrstični in v stolpični strip. 6 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 PRISPEVKI UČITELJEV Vrstični strip Pri tem razporejanju učenci niso imeli težav. Od njih sem le zahtevala, da razporedijo sličice v strip v takem vrstnem redu, kot je potekal sam pojav - gorenje vžigalice. Enkrat so jih razporejali vzdolž mize - vrstični strip, drugič pa navpično (od spodaj navzgor) - stolpični strip. ČASOVNI TRAK VSEBINSKI TRAK Poizkus smo zopet ponovili. Tokrat sem učence spraševala po drugi spremenljivki - dolžini ogorka. Ugotovili so, da v stolpičnem stripu manjkajo sličice, na katerih bi mo- r rala biti narisana vmesna stanja pojava gorenja vžigalice. Tam, kjer so po njihovem mnenju manjkale sličice, so sličice v stolpičnem stripu razmaknili. Tako so dobili vsebinski trak. Stolpični strip Poizkus smo ponovili in opozorila sem jih, naj bodo pozorni, koliko časa morajo čakati od začetnega (vžigalica zagori) do vmesnega stanja pojava (vžigalica je dogorela do polovice), pa spet od vmesnega do končnega stanja pojava (vžigalica je dogorela). Otroci so brez težav razmaknili kartončke v vrstičnem stripu glede na dobo čakanja. Tako smo dobili časovni trak. Časovni trak je delna predstavitev časovnega grafa, ki časovno opredeli pojav. Vrstični strip je zaporedje slik v vodoravni vrsti. Če risbe v vrstičnem stripu razmaknemo tako, da z dolžino razmikov nakažemo dolgost časov¬ nih presledkov, dobimo časovni trak (Ferbar, 2000). ZAČETNO STANJE VMESNO STANJE KONČNO STANJE vžigalica zagori vžigalica je dogorela vžigalica je dogorela do polovice ČASOVNI TRAK Pri tem pa morajo otroci imeti že nekaj občutka za trajanje pojavov. Časa ne merimo. Trajanje pojava opredelimo s čakanjem. Učenec lahko sam poganja kak pojav in tako začuti, koliko truda je potrebno, da povzroči neko spremembo, je aktiven. Deluje kot poosebljeni vzrok pojava - je povzročitelj pojava. Lahko pa nekaj učinkuje nanj, da na njem povzroči neko spremembo. Zdaj čuti posledice pojava. Tako se učenec nauči razlo¬ čevati med časovno in vsebinsko spremembo. To lahko dosežemo tudi z opazovanjem pojava (Ferbar, 2000). Torej za predelavo vrstičnega stripa v časovni trak potrebujejo otroci izkušnjo s čakanjem. Najprej izberemo stripe, ki prikazujejo pojave, ki so učencem dobro znani ali pa jih je možno preizkusiti (Ferbar, 2000). Vsebinski trak Vsebinski trak, ki opredeljuje vse¬ bino pojava, je navadno pokončen, je torej stolpični trak. Če slike v stol¬ pičnem traku razmaknemo, tako da z dolžino razmikov med karticami nakažemo dolgost, velikost, količino vsebinskih sprememb med stanji na zaporednih slikah, dobimo opisni trak (Ferbar 2000). Časovni trak smo postavili vzdolž mize, vsebinski pa pravokotno nanj. Po časovnem traku se lahko premi¬ kamo samo v smeri levo-desno, po opisnem traku pa le gor in dol. LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 7 PRISPEVKI UČITELJEV RISANJE GRAFA Risanja grafa smo se lotili v štirih korakih. Po uspešnem razporejanju na mizi so otroci v skupinah razpo¬ redili sličice ob že narisane koor¬ dinate grafa. Vsaka skupina je imela tri komplete sličic. Dva kompleta so razvrstili ob narisa¬ ne koordinate, tretjega pa so razvrstili v že narisano mrežo grafa. Nato so otroci v mrežo grafa pravilno razporedili različno dogorele vžigalice z risanjem. Sledila je podobna naloga, le da so ob že narisanih koordinatah poleg slik še besedni opisi obeh spremenljivk. Otroci so morali v okenca narisati stanje vžigalice. Ob narisanih koordinatah sta obe spremenljivki opi¬ sani le z besedami. Otroci so s pikami označili mesto, kjer bi morale biti narisane vžigalice, in pike povezali. Nastal je graf. 8 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 PRISPEVKI UČITELJEV BRANJE GRAFA - EVALVACIJA Preizkusili smo se tudi v branju grafa. Preverila sem, kako znajo otroci brati časovni graf (delovni list). Rezultate sem razdelila v dve skupini: • pravilno, • nepravilno. Rezultati preverjanja branja grafa Otroci z risanjem časovnega grafa niso imeli težav. Zanje je bila to zani¬ miva igra. Rezultati preverjanja branja grafa kažejo, da tudi z branjem grafa niso imeli večjih težav. Iz tabele ni razvidno, da so se nepravilni odgovori pojavljali vsakokrat pri drugem otroku. Torej, nihče ni imel več kot en napačen odgovor. Literatura: Antič, M. s sod.: Okolje in jaz 2, Spoznavanje okolja za 2. razred devetletne osnovne šole, učbenik, Modrijan, Ljubljana, 2000 Antič, M. s sod.: Okolje in jaz 2, Spoznavanje okolja za 2. razred devetletne osnovne šole, priročnik za učitelje, Modrijan, Ljubljana, 2000 Antič, M. s sod.: Okolje in jaz 2, Spoznavanje okolja za 2. razred devetletne osnovne šole, delovni zvezek, Modrijan, Ljubljana, 2000 Ferbar, J.: Flistogrami, Razvoj začetnega nara¬ voslovja: zbornik 2, Kaj smo namislili in na¬ pisali?, str 33-36, Educa, Nova Gorica, 1992 Ferbar, J.: Gradivo za didaktiko naravo¬ slovja, Reprezentacije pri pouku naravo¬ slovja, Nova Gorica, 2000 Ferbar, J.: Strip, trak, graf in tabela, Osebni material, 2000 Gale, C.: Zabavna periodika - strip, Založba Obzorja Maribor, Maribor, 1981 Krese, M., Ružič, N.: Svet matematike 1, Matematične vaje za 1. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Jutro, Ljubljana, 2000 Schmid, G., Schmid, M.: Pa potem? Didak¬ tično sredstvo za otroke od 3 do 9 leta, Založba DDU Univerzum, Ljubljana, 1983 Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 1994 Taylor, R. M., Svvatton, P.: Graph work in school science, Assessment matters: No. 1. A booklet for teachers, APU, London, 1989 Menim, da bi v prvem razredu osemletke oziroma drugem razredu devet¬ letke poleg risanja in branja predstavitev podatkov v obliki tabele, puščičnega diagrama, histograma ... otroci lahko usvojili tudi risanje in branje časovnega grafa, če bi jim to mi, učitelji, znali predstaviti na pravi način. Podobno kot pojav gorenja vžigalice smo obdelali tudi temo Od stripa do tabele iz učbenika Okolje in jaz 2. B. Bajd MOJE PRVE DVOŽIVKE MOJE PRVE SPOMLADANSKE CVETLICE • Preprost ključ za prepoznavanje organizmov. • Spodbujajo natančno opazovanje. • Dopolnilo In popestritev pouka. MODRIJAN NOVO maj 2002 LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 9 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST 1 Gorenje vžigalice Ime in priimek: 1. DOBRO Sl OGLEJ GRAF IN ODGOVORI NA VPRAŠANJA. POBARVAJ OKENCE S PRAVILNIM ODGOVOROM. KAKO DOLGO MORAŠ ČAKATI, DA JE OGOREK SREDNJE DOLG? 10 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 PRISPEVKI UČITELJEV KAKO SLIŠIMO IN ODKRIVAMO ZVOKE OKOLI SEBE? Marjana Erjavec, POŠ Blagovica Zvok slišimo povsod. Tudi ponoči, ko je vse tiho, slišimo pokanje v radiatorjih, šumenje listja, promet v daljavi, ropotanje kovinskih žaluzij ipd. Zvok potuje po zraku od mesta, kjer je nastal, na vse strani. Zvok, ki ga je uhelj sprejel, potuje skozi odprtino v notranjost ušesa. Tam za¬ dane ob tanko kožico - slušni bob¬ nič. Ta zaniha in pošlje sporočilo celicam v notranjost ušesa. Te celice imajo nalogo, da pošljejo sporočilo možganom. Prek zvoka lahko spremljamo dogajanja okrog nas in tudi v našem telesu (bitje srca). Z glasom se medsebojno sporazu¬ mevamo, našo govorico sestavljajo zvoki. PREK ZVOKA LAHKO SPREMLJAMO DOGAJANJA OKROG NAS IN TUDI V NAŠEM TELESU. Zvoke pa oddajajo tudi predmeti okrog nas. Vsak predmet odda razli¬ čen zvok. Odvisno je tudi, kako predmet »uglasimo«. Po predmetu lahko popraskamo, potolčemo s prsti, udarimo s paličico ali uda¬ rimo predmet ob predmet. Pri vajah smo ugotovili, da: • vsak predmet oddaja zvok • so zvoki različni in so odvisni od sestave predmeta • nihajoči predmeti dlje zvenijo • predmete delimo na bolj ali manj zveneče POTEK DEJAVNOSTI V učilnico sem prinesla različne predmete: glasbila (triangel, tamburin, činele), kovinsko sko¬ delico, plastično embalažo, napol¬ njeno s čistilom, plastificiran pla¬ denj, kozarce različnih velikosti in debeline, balon. Z učenci smo si jih ogledali in jih poimenovali. Potem sem jim razde¬ lila liste z vajami. Prvo vajo so učenci opravili indivi¬ dualno. S kovinskim nožem sem udarila ob znane predmete. Učenci so ob sliša¬ nem zvoku zapisali predmet, za katerega mislijo, da je oddal zvok. Predstavljene so vaje, s katerimi smo želeli utr¬ diti pojem zvok, razloče¬ vati posamezne zvoke in jih primerjati med seboj. Učenci so po lastni izbiri določali čas trajanja zve¬ nenja, in se tako navajali na časovna trajanja in hkrati pridobili občutek za dolžino izbrane časovne enote. UDARJALA SEM PO PREDMETIH, OTROCI PA SO PO ZRAKU SKUŠALI PREPOZNATI, ZA KATERI PREDMET GRE. Predmete so zapisovali drugega pod drugim. Če zvoka niso prepoznali, so pustili prazen prostor (priloga 1). Večina učencev je brez težav prepo¬ znala zvok kovine ob kovino in ko¬ vine ob steklo. Težje so razločevali zvok kovine ob les ali plastiko. Laže jim je bilo ločiti zven debelejših in tanjših kozarcev. Prav tako so prepo¬ znali zven polne plastenke in pra¬ znega plastičnega kozarca. Drugo vajo so delali v dvojicah ali v trojicah. Učenci so predmete razvrščali na tiste, ki zvenijo, in tiste, ki ne zve¬ nijo. Pri tem so si lahko pomagali r— priloga 1 ——- Zapiši predmet, ki je oddal zvok. triangel plastični lonček činele polna embalaža kozarec tamburin pladenj skodelica David, 3. r. činele / kozarec polna embalaža kozarec tamburin / skodelica Petra, 3. r. LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 11 PRISPEVKI UČITELJEV na različne načine, lahko so upora¬ bili vrvico ali elastiko. Pri izvedbi druge vaje so učenci predmete lahko otipali in sami pre¬ izkusili njihovo zvenenje. Kar hitro so uporabili vrvico, na katero so navezali predmet. Nihajoči predmet je oddajal dlje trajajoči zvok. Tudi pri uporabi elastik so bili spretni, saj so jih napenjali čez kozarce, skodelice, pladnje ... Večina je preizkusila tudi druge predmete, kot so radiatorji, kovinska polica, metalofon, steklo. Vsakemu novo izbranemu predmetu so namenjali več pozornosti. Pred¬ mete so razvrstili na tiste, ki zvenijo, in tiste, ki ne zvenijo. Skupna ugoto¬ vitev je bila, da bolj zvenijo kovinski in stekleni predmeti (priloga 2). Pri tretji vaji, s katero smo želeli pri¬ dobiti občutek za trajanje, so učenci predmete razvrščali glede na čas zvenenja. Domenili so se, kako bodo merili čas zvenenja posameznega predmeta. Uporabljali so štoparico ali svojo uro, nekateri so se odločili za merjenje s sekundami, drugi za štetje, ki ga je opravljal vedno isti učenec. V učilnici so lahko poiskali še druge predmete, ki niso bili zajeti v našem poskusu, in jih preizkusili v zvenenju. Ugotavljali so tudi raz¬ liko pri zvenenju praznega kozarca in kozarca, napolnjenega z vodo. Predmete so razvrstili glede na časovno trajanje od najkrajšega do najdaljšega časa zvenenja. Čas zvenenja so predstavili tudi s histo¬ gramom (priloga 3). Ob vodoravni črti so zapisali ime predmeta, ob navpični pa čas trajanja zvenenja. Ugotovili so, da med preizkušenimi predmeti najdlje zvenijo otroška glasbila, posebej tista v nihanju in s strunami, v našem primeru so bile to napete elastike čez predmete. Po končanem preizkušanju smo predstavili vsako vajo posebej. Pri¬ merjali smo zapise. Ob zaključku sem vprašala učence, ali bi po teh poskusih in vajah laže določili zven posameznega predmeta. Njihovi odgovori so temeljili na pridobljenih izkušnjah, saj je vsakdo lahko pre¬ izkusil posamezen predmet in zven mu je nekako ostal v spominu. Zatorej bi zdaj veliko laže določali. ali zveni plastika ali les ali steklo ali kovina. Literatura: VValpole, B.: Veselje z znanostjo, Zvok, Pomurska založba. Murska Sobota, 1990 Tempusovo snopje, več avtorjev, DZS, Ljubljana, 1993 Dober dan zemlja - Ali se poznam?, več avtorjev, DZS, Ljubljana, 2000 r— priloga 2 Zvenijo: triangel, činele, skodelica, kozarec. Pri preizkušanju predmetov sva ugotovili, da zvenijo kovinski in stekleni predmeti. Tudi triangel nama je lepše zvenel kot činele. Ko sem triangel držala v roki in udarila po njem, je bil zvok zelo čuden. Ko ga je Petra obesila na vrvico in sem spet udarila po njem, seje lepše slišalo. Triangel je zazvenel, ker je nihal na vrvici. Ravno tako sva naredili s činelami. Ko sva navezali na vrvico kovinsko sko¬ delico in udarili po njej, zvok ni bil tako lep kot pri trianglu. Verjetno zato, ker je skodelica drugačne oblike in večja. Ne zvenijo: plastični lonček, polna plastična steklenica, tamburin, pladenj. Ko sva udarjali po teh predmetih, niso zveneli, ampak so imeli dru¬ gačen zvok. Zvok je donel in je bil zelo kratek. Judita je vzela nekaj gumic in jih napela čez prazen plastičen lonček. Dobili sva inštru¬ ment s strunami. Ko sva z nožem potegnili po gumicah, je zazvene¬ lo. Potem je Judita napela še vrv in spet potegnila po strunah, pa ni zazvenelo. Gumica je zanihala, vrv pa ne in ni dala nobenega zvoka. Kovina je zelo dober prevodnik toplote in ko sva z Davidom preizkusila udarjanje kovine ob kovino, sva ugotovila, da je kovina tudi prevodnik zvoka. Oddaja višje zvoke, ki trajajo dlje. Ko sva udarjala na kovin¬ ske ploščice na metalofonu, sva ugotovila, da daljše ploščice zvenijo dlje kot krajše. Ko sva ploščice snela in jih prijela v roko in udarila po ploščicah, niso oddajale daljšega zvoka, ker niso nihale. Mitja, 3. r. Judita in Petra, 3. r. Napolnila sva steklen kozarec z vodo in udarila po njem. Enako sva naredila s praznim kozarcem. Zvok je bil višji, ko sva udarila po praznem kozarcu. Zvok seje laže širil, ker je imel več prostora kot pri polnem kozarcu. Ko sva uda¬ rila po plastičnih predmetih, je bil zvok kratek in nizek. Po plastiki se zvok teže širi, saj plastika zadrži zvok. David, 3. r. 12 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 PRISPEVKI UČITELJEV — priloga 3 MODRIJAN Učiteljem, katerih prispevke smo objavili v tej številki, založba Modrijan podarja knjižici - Moje prve dvoživke in Moje prve spomladanske cvetlice. Nagrade bodo prejeli: Mateja Miklavčič, OŠ Kolezija, Ljubljana • Marjana Erjavec, POŠ Blagovica • Cilka Dežman, OŠ Matije Čopa, Kranj • Marija Breznik in Majda Vrbnjak, JVI in VVZ OŠ Sv. Ana • Antonija Širec, OŠ Sv. Jurij Veseli smo, da nam pošiljate prispevke in tako oblikujete revijo. Hvala za zaupanje. Uredništvo LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 13 PRISPEVKI UČITELJEV Dogovor za delo Učencem sem predlagala, da prine¬ sejo različne materiale za izdelavo padal. Prinesli so papirnate serviete, robčke, rute in polivinilne vrečke. Dodala sem stare dežnike. Da bi laže naredili določene poskuse, sem dodala že pripravljene materiale: • blago (robec) • papir (servieta) • polivinil • dežnik Izdelava padal Učenci so izdelali padala iz mate¬ riala, ki so ga prinesli s seboj, in nekaj iz že pripravljenih materialov. Pred preizkušanjem so morali na¬ povedati, katero padalo bo ostalo v zraku najdlje. Svojo napoved so morali utemeljiti. Cilji • učenci znajo presoditi, od česa je odvisno jadranje padal • učenci izvedejo pošteno raziskavo • učenci naredijo zaključke raziskave in komentirajo svojo utemeljitev Vrednotenje Po poskusih smo ugotavljali: • Kaj je vplivalo na čas jadranja padal? • Kaj bi morali izboljšati, da bi do¬ ločeno padalo jadralo dlje? • Kje so se pojavile težave? • Kaj so se naučili? • Kje so se zmotili pri svoji napovedi? Zaključek Med izdelavo padal sem jih opozar¬ jala na dolžino vrvic in težo bre¬ mena. Ko so jih izdelali, sem jim dovolila, da so jih nekaj časa presku¬ šali. Stopali so na mize ali stole, spuščali padala in primerjali, koliko časa so ostala v zraku. Nekateri so takoj ugotovili, da so imeli pretežko breme glede na velikost padala ali POSKUSI S PADALI Cilka Dežman, OŠ Matije Čopa, Kranj UČENCI SO MORALI NAPOVEDATI, KATERO PADALO BO OSTALO V ZRAKU NAJDLJE, IN SVOJO NAPOVED UTEMELJITI. obratno. Na vprašanje, kako bi pre¬ verili, katero padalo bo najdlje v zraku, so odgovorili, da naj se po¬ stavijo štirje učenci v vrsto in padala hkrati vržejo v zrak. Učenci so morali napovedati, katero padalo bo ostalo v zraku najdlje, in svojo napoved utemeljiti. Za poskus smo izbrali štiri padala iz različnih materialov. Po prvem poskusu sem jih morala opozoriti, da so na nekaj pozabili. Ugotovili so, da so učenci različno veliki, zato so padala spustili z raz¬ ličnih višin. Dogovorili smo se, da spuščajo padala iz točno določene višine. Razlike med časom padanja so bile majhne. Predlagala sem, da merimo čas za posamezno padalo. Čas smo zapisali. Poskus z merje¬ njem časa smo opravili trikrat (izbrali smo različno višino spuščanja padal). Večina učencev je napovedala, da bo najprej padlo padalo iz papirja, ker je imelo najmanjšo kupolo. Po¬ skus je pokazal, da je bilo hitrejše padalo iz blaga. To so potem ute¬ meljili s tem, da je bilo težje. Najdlje Na naši šoli že drugo leto poteka projekt Naravo¬ slovje in tehnika, ki ga je podprl Zavod za šolstvo. Letos ga izvajamo v dveh četrtih razredih. Snov predelujemo po novem učnem načrtu. Poudarek je na izkustve¬ nem učenju. je ostalo v zraku padalo iz polivinila. Večina je menila, da bo to padalo iz dežnika, ker je imelo največjo ku¬ polo. Na koncu so utemeljili, da je bil tak rezultat zaradi materiala, ki je bil najlažji. Nekaj učencev je tudi menilo, da je bilo padalo iz polivi¬ nila najdlje v zraku zaradi najprimer¬ nejše obtežitve. Poleg velikosti kupole in teže mate¬ riala so se učenci pri svoji napovedi odločali še za obliko padala, pra¬ vilno obtežitev, prepustnost mate¬ riala in dolžino vrvic. Nekdo je napi¬ sal, da ve, da bo dežnik najdlje v zraku, ker je enega že spustil. Letos sem delala s padali že tretjič. Ugotovila sem, da je najbolje vna¬ prej pripraviti material, ker je tako laže izvesti »pošteno« raziskavo. Učenci so sicer zelo domiselni pri izbiri materialov za padala (rute, različni prtički ...), a je potem teže dokazati določeno trditev. Velikokrat nas omejuje tudi čas. Če jih navdu¬ šim za delo, bodo tako ali tako doma poskusili tudi z drugimi mate¬ riali. To se je potrdilo tudi letos. Literatura: VValpole, B., Ferbar J.: Zbirka Veselje z znanostjo - Zrak, Pomurska založba, Murska Sobota, 1990 Ardely, N.: Zbirka Spoznavajmo znanost - Zrak, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1993 14 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 DELOVNI LIST Padala Ime in priimek: Nekatere naprave hitreje in laže potujejo skozi zrak. To jim omogoča primerna oblika. Padala pa so narejena tako, da se zrak ujame v njihove kupole in upočasni padanje proti zemlji. 1. Na voljo imaš robec, papir (kvadrat s stranico 25 cm), polivinil (50 x 30 cm), platno starega dežnika, vrvice, večje gumbe, utež. Izberi material in izdelaj padalo. 2. Poglej padala sošolcev in napovej, katero bo najdlje v zraku. Najdlje bo v zraku padalo iz_ 3. Napovej in razvrsti padala glede na čas padanja od 1. do 4. mesta. Svojo odločitev vpiši v preglednico. 4. Skupaj s sošolci preverite svoje napovedi. Merite čas od spusta do pristanka posameznega padala. Ali je bila tvoja napoved pravilna? 5. Zakaj so nekatera padala pristala hitreje kot druga? LETNIK 6 / ST. 2 / ZIMA 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 15 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. PRISPEVKI UČITELJEV SREČANJE Z DREVESOM Darka Petančič, OŠ Milana Šušteršiča, Ljubljana V publikacijah projekta TEMPUS - Razvoj za¬ četnega naravoslovja in v reviji Naravoslovna sol¬ nica je bilo predstavljenih že kar nekaj zanimivih zamisli za spoznavanje dreves, ki rastejo v okoli¬ ci šole. Prispevek Srečanje z drevesom je združitev mnogih različnih zamisli. Naloge so produktivne in jih lahko uspešno opra¬ vijo vsi učenci. Pri takem delu spoznavajo pred¬ vsem različne naravoslov¬ ne postopke, kot so mer¬ jenje, zaznavanje idr. Pomembno je tudi, da se učenci drevesom res te¬ meljito posvetijo in s tem razvijajo tudi oseben od¬ nos do svojega drevesa. Obenem razvijajo tudi spoštovanje do žive na¬ rave, kar je temeljni cilj okoljske vzgoje. Predstavljamo vam nekaj nalog, ki so jih opravili učenci. V parku pred šolo so si izbrali svoje drevo. Lego izbranega drevesa so označili na skici. O njem so skušali ugotoviti čim več zanimivega, in sicer, ali je drevo višje od njih, ali menijo, da je starejše od njih, ali dosežejo do najnižje veje in koliko korakov od debla sega najnižja veja. Podrobneje so si ogledali deblo, izmerili njegov obseg in ugotavljali, ali je pri tleh debelejše. časa raziskoval drevo, ga otipaval in ovohaval. Potem je moral to drevo brez zavezanih oči najti. Od blizu so si ogledali lubje, ga potipali in ugotavljali, ali je gladko ali hrapavo, kakšno ima strukturo in barvo. Primerjali so lubje na vejah in lubje na deblu. Lubje so natančneje pogledali tudi z lupo. Z voščenko so na papir naredili odtis lubja. Pri opazovanju krošnje so ugotav¬ ljali, kako ima drevo razporejene veje in ali vidijo nebo skozi krošnjo. Pozorni so bili na obliko vej, ali so zavite, ravne, tanke, debele, obr¬ njene navzgor, obrnjene navzdol, polomljene. Opazovali so tudi liste, in sicer ko¬ liko različnih barv je na listu, ali je list na spodnji strani enake barve kot na zgornji. S tal so pobrali list in ga obrisali s svinčnikom. List so nato zmečkali med prsti in ga povohali ter skušali ugotoviti, na kaj jih vonj spominja. Primerjali so tudi vonja lista s tal in tistega z drevesa. Učenci so svoje drevo tudi čim bolj natančno narisali na list papirja in o njem napisali kratko pesmico. Sošolcu so zavezali oči in ga peljali k svojemu drevesu. Sošolec je nekaj Sošolca v paru sta primerjala risbe svojih dreves in posamezne ugoto¬ vitve o izbranih drevesih. Ko sta predstavila drevo drug drugemu, sta se igrala igro »fotografski aparat«. Pri tej igri je eden od učencev »foto¬ graf«, drugi pa »fotografski aparat«. »Fotograf« usmeri »aparat«, ki ima zaprte oči, v prizor, ki se mu zdi naj¬ bolj zanimiv in ustvarjalen. Ko je motiv pripravljen, »aparat« sprožimo tako, da ga potegnemo za uho. Sliko »fotografski aparat« nariše. Na koncu so učenci pripravili razsta¬ vo, kjer so predstavili skice okolice šole z drevesi, ki so jih opazovali, risbe dreves, liste, odtise lubja in slike, ki so nastale pri igri »foto¬ grafski aparat«. Učenci so »svoje« drevo opazovali še naprej, v različnih mesecih in bili pozorni na spremembe pri posamez¬ nih drevesih. V različni literaturi pa so poiskali zanimivosti o drevesu, ki so ga izbrali. Literatura: Bussel, van Frans: Začutimo okolje, str. 71-74, EDUCA, Nova Gorica, 1992 Bussel, van Frans: Drevesna pot, 45-87, EDUCA, Nova Gorica, 1992 Cornell, J.: Naravoslovne dejavnosti za vse starosti, Mohorjeva družba, Celje, 1998 Elstgeest, J.: Pravo vprašanje ob pravem času, v: Krapše, T. (ur.): Razvoj začetnega naravoslovja, str. 43-53, EDUCA, Nova Gorica, 1992 Jelly, S.: Pomagajmo otrokom zastavljati vprašanja in odgovarjati nanja, v: Krapše, T. (ur.): Razvoj začetnega naravoslovja, str. 55-64, EDUCA, Nova Gorica, 1992 Skribe - Dimeč, D.: Kaj so akcijska (produk¬ tivna) vprašanja?, v: Naravoslovna solnica, let. 2, št. 1/2, Modrijan, Ljubljana, 1998 Skribe - Dimeč, D.: Ali znamo doživeti gozd? v: Biologija v šoli, let. 1, št. 2, str. 12-17, Ljubljana, 1992 Skribe - Dimeč, D., Gostinčar Blagotinšek A.: Skrivno življenje mojega drevesa, v: Naravoslovna solnica, let. 5, št. 2, Modrijan, Ljubljana, 2000 Tarman, D.: Gozd: opazujem glive, rastline in živali, DZS, Ljubljana, 1998 16 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 PRISPEVKI UČITELJEV VRSTE OGREVANJA PROJEKTNA NALOGA Marija Breznik in Majda Vrbnjak, JVi in VVZ OŠ Sv. Ana V šolskem letu 2000/01 smo se učenci in učitelji odločili za projektno delo v okviru EKO ŠOLE na temo: ENERGIJA. Delo ene izmed projektnih sku¬ pin, ki ga želiva podrob¬ neje predstaviti, je zaje¬ malo področje raziskave načinov ogrevanja, vrste ogrevanja, varčevanja pri ogrevanju na območju občine Sv. Ana. Okoljsko vzgojo zavestno vključujemo v vzgojno- -izobraževalno delo od 1. do 8. razreda. Vsebine naših projektnih nalog so namenjene ozaveščanju o varovanju okolja in konkretnemu delu. PREDSTAVITEV DELA Projekt je potekal približno mesec dni. V skupini je bilo 50 učencev od 1. do 8. razreda. Delo učencev je spremljalo 5 učiteljev mentorjev, dve učiteljici razrednega pouka in trije učitelji predmetnega. Delo skupine je potekalo na terenu in v učilnici. Oblika dela je bila indi¬ vidualna, v dvojicah in v skupinah. Pripravili smo anketni vprašalnik (priloga 1) za občane Sv. Ane. Občina Sv. Ana obsega 37 km 2 površine, po popisu iz leta 1991 ima 2350 prebivalcev in 540 hišnih šte¬ vilk. Učenci so anketirali več kot 75 % gospodinjstev po vseh dvanaj¬ stih vaseh naše občine. Pri projektnem delu, ki je potekalo tri dni, smo uporabili različne me¬ tode dela: od ankete, obdelave po¬ datkov, praktičnega dela in dela z besedilom ter korelacije z raz¬ ličnimi predmeti: matematika (računanje, obdelava podatkov, dia¬ grami ...), slovenščina (anketa, lite¬ rarno ustvarjanje, pisanje pesmic...), likovna in glasbena vzgoja (uglasbi¬ tev pesmic, likovni izdelki...), tehni¬ čna vzgoja in fizika (merjenje, izde¬ lovanje različnih peči...). Anketa je bila opravljena že predhodno. Rezultate ankete smo analizirali, jih uredili in prikazali grafično z diagra¬ mi na različne načine (priloga 2). Obdelava podatkov ankete je bila delo vseh učencev skupine. Delo v učilnici smo popestrili z delom na terenu. Obiskali smo šolsko kuril¬ nico, v kraju smo si ogledali sončne celice (kolektorje), plinsko cisterno, staro peč na žagovino idr. Fotografirali smo zanimive objekte. Na temo ogrevanje so učenci pisali literarne sestavke, pesmi, likovno ustvarjali, reševali križanke, uganke ipd. Rezultati ankete kažejo, da največji delež prebivalstva Sv. Ane uporablja drva kot osnovni vir ogrevanja bival¬ nih prostorov. To ne preseneča, saj je občina Sv. Ana pretežno kme¬ tijsko območje in ljudje izkoriščajo lastne vire. Ugotovitve tudi kažejo, da večina prebivalstva varčno in racionalno izrablja energijo. Naše delo smo tudi predstavili. Izde¬ lali smo plakate z rezultati ankete. Svoj razstavni prostor smo opremili z likovnimi, literarnimi prispevki in LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 17 PRISPEVKI UČITELJEV ga popestrili s svojimi izdelki (sončni kolektor, lončena peč, »gašperček« idr.). Predstavitev dela skupine je obogatila zloženka - Vrste ogreva¬ nja ki so jo učenci pripravili za občane Sv. Ane, v strnjenem poro¬ čilu pa predstavili svoje delo in ga popestrili s pesmico, ki so jo sami sestavili in uglasbili. Literatura: 100 preprostih stvari, ki jih lahko naredite za rešitev Zemlje, Tehnična založba Slovenije, Ljubljana, 1992 Javna, J.: 50 preprostih stvari, ki jih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 Furlan, M.: Prvi koraki v ekologijo, Gembala & Rokus, Ljubljana, 1992 Varčujmo z energijo, RS, Ministrstvo za gospodarske zadeve, AURE, 1999 mir J ' J&Aro --• M^LArru$yrn /v«< ir**-- ViLinUr /WK /K /M)yVjxtv- 'VO/UMt. ijunait amavmc. VaJi /w>ji ptr iti fxxuC\X/> /MJOVAJM -'Z* sXtr /■ /UArAUklA. /V- jjSMAt- fXXkMA./iMA/VtT AM. 7-Aa — priloga 1 1. Kakšen način ogrevanja stanovanja uporabljate? A drva B premog C kurilno olje Č plin D elektrika E drugo_ 2. Ali ste zaradi podražitve vašega načina ogrevanja v zadnjem času izbrali cenejše ogrevanje? A ne B da Zakaj? 3. Kolikšno temperaturo imate pozimi v vašem stanovanju? A manj kot 22° C B od 22° C do 24° C C več kot 24° C 4. Na kakšen način ogrevate vodo v času kurilne sezone? A drva B premog C kurilno olje Č plin D elektrika E sončni kolektorji F drugo_ 5. Na kakšen način ogrevate vodo zunaj kurilne sezone? A drva B premog C kurilno olje Č plin D elektrika E sončni kolektorji F drugo_ 6. Kateri način ogrevanja in zakaj je po vaši izbiri za okolje najprijaznejši? 7. Ali ogrevate vse bivalne prostore? A da B ne 8. Ali uporabljate sredstva, ki omogočajo varčnejšo uporabo energije, namenjene za ogrevanje? (Npr.: termostatski ventili, sobni regulatorji temperature ...) A ne B da Zakaj? 18 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 PRISPEVKI UČITELJEV i— priloga 2 LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 19 KVIZ Kai veš o pojavih na nebu? Ana Gostinčar Blagotinšek O Ali Sonce vzide vsak dan točno na vzhodu? A Da, vzhod je tam, kjer vzide Sonce. B Ne, Sonce vzide točno na vzhodu le dvakrat na leto. C Ne, mesto vzhoda se premika in Sonce nikoli ne vzide točno na vzhodu. e Zakaj je poleti topleje kot pozimi? A Ker je tedaj Zemlja najbliže Soncu. B Ker tedaj Sonce e najmočneje sije. C Ker tedaj padajo Sončevi žarki na površje Zemlje zelo strmo. O Je na zvezdah mogoče življenje? A Ne, na nobeni zvezdi ni življenja, ker so prevroče. B Ne vemo, znanstveniki to raziskujejo. C Da, a le na hladnejših, npr. rjavih pritlikavkah. Ali Sonce kroži okrog Zemlje? A Da, njegovo premikanje lahko vidimo podnevi na nebu. B Ne, Sonce miruje. Ker se Zemlja vrti, se nam zdi, da se Sonce premika po nebu. C Ne, Sonce miruje. Ker Zemlja kroži okrog njega, se nam zdi, da se Sonce premika po nebu. e Kako si sledijo po oddaljenosti od Zemlje? A Najbližje so zvezde, nato planeti, Luna. B Najbližja je Luna, nato planeti, zvezde. C Najbližja je Luna, nato zvezde, planeti. 20 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 KVIZ © Zakaj Luna sveti? A Ker odbija Sončevo svetlobo. B Da je ponoči manj temno. C Ker jo Sonce segreje, oddaja svetlobo. © Kako nastanejo Lunine mene? A Zemlja meče različno velike sence na Luno. B Luna spreminja obliko, kar vidimo kot mene. © Zakaj morje plimuje? A Ker veter piha vodo podnevi k obali, ponoči pa od obale. B Ker Luna privlači vodo. C Ker se v bližino pripelje velika ladja, ki izpodriva vodo. C Z Zemlje vidimo različno velike deleže osvetljene Lunine polovice. O Kaj je komet? A Košček vesoljskega prahu, ki je priletel na Zemljo. B Zvezda, ki se hitro premika. C Kos ledu in kamenja, ki se _ v bližini Sonca segreje. © Kaj je utrinek? A Košček vesoljskega prahu, ki je priletel v ozračje Zemlje in zagorel. B Odkrušek z zvezd. C Ognjeni izbruh Sonca. v D D a v a v a j a © © O © © © o © © o uoAo6po mjiAejd Za vsak pravilni odgovor dobiš 1 točko. Seštej točke. Več kot 8 pravilnih odgovorov: Vidi se, da glavo nosiš pokonci, čeprav je polna znanja, in opazuješ nebo. Oboje je prav. Le tako naprej. Med 5 in 8 pravilnih odgovorov: Brez škode večkrat dvigneš glavo in si ogledaš pojave na nebu. Koristi znanju in hrbtenici. Manj kot 5 pravilnih: Skloni glavo, a nad kakšno primerno knjigo. Če pa raje gledaš v zrak, se ozri v nebo. Tam je veliko zanimivosti, ki čakajo, da jih odkriješ. LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 NARAVOSLOVNA SOLNICA 21 PRISPEVKI UČITELJEV UPORABA RAČUNALNIKA - IZDELAVA UČNIH LISTOV Antonija Širec, OŠ Sv. Jurij Z razvojem novih tehnologij je tudi računalnik vstopil v naše šole z manj¬ šimi ali večjimi koraki. Učiteljem na razredni stopnji je na voljo kar nekaj programov, s katerimi lahko popestrijo pouk, pokažejo določene stvari nazor¬ neje, utrdijo že pridobljeno snov. Tudi na šoli Sv. Jurij smo opremili računalniško učilnico, poskrbeli za nakup programske opreme prek programa RO, vendar nam še manjka projektor LCD za nazornejši prikaz dela učencem. Tako so učenci odvisni od navodil učiteljice in pomoči računalnikarja, kar pa je v številčnih razredih zelo naporno. Zato kot računalnikarica pripra¬ vim učne liste z osnovnimi koraki za zagon programa ter navodili za delo. Kako izdelati učni list? Program namestimo na računalnik. Učencem razredne stopnje pripravimo ikono za zagon programa na namizju. S tipko Print Screen »posnamemo« zaslon (sliko shranimo v odlagališče). Odpremo si Program Slikar. 3 Sliko, ki smo jo shranili v odlagališče, prikličemo na zaslon z izbiro Urejanje v orodni vrstici ter Prilepi. Kliknemo j . j v orodjarni na levi in izberemo del slike, ki jo potrebujemo za prikaz na učnem listu. 4 Izbrani del slike shranimo v odlagališče z izbiro Kopiraj v orodni vrstici Urejanje. 22 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 6 / ŠT. 2 / ZIMA 2002 PRISPEVKI UČITELJEV Odpremo program Microsoft Word. Shranjeno sliko iz odlagališča prilepimo z izbiro Urejanje ter Prilepi. Ker takšni sliki navadno še dodamo kakšen zapis, je najbolje, da sliko vstavimo v okvirček za besedilo. Takšno sliko potem laže oblikujemo. Puščico narišemo s pomočjo ukaza na orodni vrstici Risanje. Za vsako naslednjo sliko, ki bi jo radi prikazali na učnem listu, postopek ponovimo. I li'«w Pogl»