Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman reljii: Za celo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol lota 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en inesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Roliopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma bo ne sprejemajo. VredništTo je v Semoniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popohidno. ^tev. HO. V Ljubljani, v ponedeljek 15, aprila 1884. Letnik XII. Revolucija. III. Kakor se pred hndo uro vale črni oblaki na nebu, iz nagromadenih oblakov blisk šviga, h krati strahovito zagromi potem pa nastane tišina, kakor da bi narava zbirala vse svoje moči, poslednjič pa veter zabuči in iz oblakov se udere huda pOgubna ploha, tako se zbira ljudstvo po mestnih ulicah, govorniki, ki ljudstvo dražijo, se prikazujejo med ljudstvo, samo nekaj časa so obotavlja, a potem se udere po mestu, razsajajo in pokončevaje, bije se in se ustavlja oroženim čuvajem miru, po ulicah kri teče, a ljudstvo še huje divja in razsaja dokler stranka ne zmaga, to je divja revolucija. A to se zgodi takrat, kadar prikriti podpihovale! žele ljudstvo privaditi na prelivanje krvi, kadar hočejo strahovati vlade in poslednjič, kadar je ljudstvo toliko zmoteno, da se nekterim na ljubo dd streljati in mesariti. A mi poznamo bolj krotko revolucijo. Ta ne razsaja po ulicah, nje apostoli in oznanovalci sed^ v varnem zavetji, in so dostikrat v imenitnih državnih službah, ali na odličnih učiteljskih stolicah, ali tam za mizo preštevajo svoje dobro (?) zaslužene krajcarje, pogostoma nahajajo se taki kratki revolucinarji za vredniškimi stoli, kjer prodajajo nevednemu ljudstvu politiško-moderno omiko in izobraženost, ob kratkem, pohle.vne revolucijo-narje dobiš po vseh stanovih, najmanj med tistimi milovanja vrednimi ljudmi, ki hodijo v cerkev pridige poslušat in izvršujejo krščanske dolžnosti. Ti so navadno gluhi za moderno-blažilne (?) nauke, in niso za sedanjo naprednjaško dobo. No, tu vam je mala podoba divje in krotke revolucije. Napačno pa je, ako kdo misli, revolucija je spridila in pokvarila le politiko in družbine razmere. Nje nesrečni duh je vse razmere v življenji prekucnil in zastrupil. On ni razdejal le krščanskega reda v človeški družbi, on hoče tudi postaviti državo brez Boga in brez cerkve. Ljudomilost ima na jeziku. v sužnost pa devlje vse, ki ne pritrjujejo nje načelom. Pri vsem ustavnem življenji, kljubu vsem lepim besedam razsodi poslednjič le sila. Moč ima le tisti, komur je na razpolaganje dobro osnovana državna moč, vojna in denarstvo. Svobodo, blagostanje, vzobraženost je ljudem vedno obetala krotka in divja revolucija, prinesla pa jim je hlapčarstvo, novo pestno pravico, pravico močaejega, mir od nog do glave oborožen. Da, še več, kakor to! Krščanski vednosti, ki hrepeni po resnici, je nasproti postavila moderno vednost. Naj verjame ti vednosti, kdor more, kajti ni je take abotne misli, da bi jo novodobni učenjaki, najemniki nejevere in privrženci strankarskih koristi na beli dan ne spravili; ti učenjaki so ošabni na vso moč, pa vendar temu služijo, kdor jih bolje plača, med njimi so celo taki, ki se ne zavedajo, koliko pogubonosni so nauki, ktere prednašajo, in vendar hočejo veljati za konservativce, kaj tacega je le mogoče v naših časih, ko se vse narobe postavlja. Kar pa se tiče tako imenovane verske reformacije hočemo tukaj nasledovati zgodovinarja Bohmerja. Dasiravno protestant, pa vendar priznava, da ves zleg, kteri je Nemčijo zadel v preteklih stoletjih, izvira le iz cerkvenega razkola, ki je Nemško na dvoje ločil in ki se ne da premotiti. Le novi Bonifacij, ki bi prinesel cerkveno edinost, bi mogel tukaj pomagati., za cerkveno edinost bi kmalo prišla politična. — No! politična edinost je sicer skrpana za silo, a Nemčija ni zadovoljna; ako tudi v poštev ne vzamemo zatiranja katoličanov, oglašajo se duhovi dosihmal prikriti in ti postajajo nevarnejši mimo vnanjega sovražnika. — Oziraje se na besede gori navedene moramo javno spoznati. 1. Tako imenovana verska reformacija je bila največa nesreča, ki je prišla nad nemški narod in nad krščanstvo. Odpad ni zboljšanje, ampak ostane le to, kar je. S zanikanjem papeževe veljave se je začela moderna kultura. Zadnjo besedo so spregovorili Karol Vogt, Meleschott, Ma-cini in dr. 3. Vsi aposteljni revolucije, kterih nauki se daa na dan ponavljajo, so bili ali protestantje (Hobbes, Adam Smith), reformovani judje (Spinoca;,' ali paganski katoliki (Macchiaveli, Voltaire in dr.) Cerkvi zvestega katolika med njimi ne najdeš. 3. Protestantovska Anglija in Holandija je največ iz-najdla in razširila novopaganske revolucijonarne nauke. Tam so izumili načelo za prosto preiskovanje, ki se otresa vsake božje in človeške veljave in so to prenesli na slovstvo, v politiko in družbinsko življenje, Anglija je zibelka moderne obrtnosti, ki brez obzira in usmiljenja gospodari. V Angliji se je porodilo framasonstvo, ki je raztegnilo svoje mreže po vesoljnem omikanem svetu in ki se kot satanova cerkev po robi postavlja Jezusovi cerkvi. Tu Belial, tu Kristus! tukaj framasonska loža, tukaj katoliška cerkev, ker mnogo čislano delo reformatorjev se je po večem potopilo v novodobnem paganstvu. Lahko bi še povedali, kaki umetniki kljubujejo krščanski umetnosti, govorili bi tudi lahko o časo-pisji naše nove poganske dobe. Omenimo pa le naše obrtne zadeve, pred vsem veleobrta. Kaj je vendar krščanskega pri kapitalistih. Prišli smo tako daleč, da ljudje spoštujejo le še jednajsto zapoved, ki govori o časnih kaznih in o časni škodi. Kakšen hrup so zagnali nekteri Dunajski vampirji, ko jim je vlada ustavila njih obrt, t. j. odrtijo, s ktero so žulili kmetovalca in mesarja pri prodaji klavne živine, Dunaj je drago meso jedel, a oderuhi so pa pri tem zaslužili vsako leto 6—8 milijonov gold. Kako poslužna in bogljiva je ogerska vlada in pripravljena vstreČi oderuhom, ki pripadajo hiši Izrael. Kdo se ne spominja še groznega denarskega poloma 1. 1873, ko jih je na tisoče ob vse prišlo, a nekteri pa so milijone zaslužili in v varne shrambe spravili. Kakor v večem, tako v malem. Preka-njenost, goljufija in sleparstvo po vseh kotih, pa ne-nasitljivo hrepenjenje po bogastvu, po vžitku med nižjem ljudstvom, pa nezadovoljnost, to so znamenja naše dobe. Zlato tele stoji kot poglavitno božanstvo na LISTEK. P i r h i. „Bog Te sprejmi, dragi Miško!" — izgovori Janko, ko po dovoljenji Miškovem na njegov klic ^notri!" vstopi k svojemu prijatelju. „Dobro došel, prijatelj!" — odzdravi Miško prišlemu gostu ter spoznavši ga prosi, da se ž njim vsede in mu potem sporoči vzrok njegovega prihoda. „Že dalje časa nisem imel veselja, da sedem k tebi; danes toraj zopet enkrat; prav vesel sem; in ako smem prašati: Imaš li kaj važnih sporočil? ali vsaj kako novico za-me? — nadaljuje dobrovoljni Miško svojemu prijatelju. „Važnih poročil nimam sicer za danes; pač pa imam pripravljeno mikavno novico; ta sicer ni nič posebnega, je bolj šaljiva in odmenjena le bolj za prijateljske kroge, v kterih se človek nekoliko pošaliti sme in kjer šala tudi za šalo velja, ki vzbudi le ve-selost in smeh, ne pa nevolje", odgovarja Janko radovednemu prijatelju. „No! No! to me pa veseli", — seže Janku v besedo Miško in prijazen smehljaj smukne čez njegove ustnice, — „da hočeš ravno meni svojo še gorko novico in sicer osebno razložiti; v tem toraj spoznavam, da me šteješ med dobre svoje prijatelje. Toraj prosim, kakšna bi bila ta šaljiva novica ? Govori!" „Imel sem", — prične Janko, — „irael sem zadnje dni mnogo posla po svojih omarah, po kterih sem iskal v svojih knjigah neke stvari; in glej! — majhno knjižico najdem ondi in ta je pisana v slovenski besedi; raioveden pogledam, kaj ona v sebi hrani in čuj! — Šaljivec je moral biti tisti, ki je to knjižico spisal. O godovnem voščilu in vezilki govori. Zdaj so velikonočni prazniki in pirhi in — ravno prav mi prideš v roko drobna knjižica! — si mislim; in to njeno notranjo vrednost Ti hočem pokazati; to je pravi namen moj, da sera Te danes obiskal. Knjižica, kakor sem rekel, govori sicer o godovanji, pa to ne dela nobene težave; saj je pač vso eno, ali podelim jaz kak dar prijatelju ali „za god" ali pa „za pirhe". In zdaj, ko si prijatelji tudi šaljivih pirhov med saboj delijo in pošiljajo, hočem Ti to novo pot pirhov razgrniti v spomin, ali, ako ljubo, tudi v blagovoljno porabo. Naj Ti vso knjižico razkažem. V prvo je na sprednji strani zaznamovan pred- met in naznanjen vzrok, ki je na svitlo spravil to knjižico, in ta pravi: Od vošil, prosil že trudna Vaša glava — mesca grudna, — Naj še mene dans vošilca Sprejme, kakor tud' darilca. Vošil srčno boni in kratko; V roko vzel pa bom si pratko; — V njej nabral Vam bom vezila! — Vem! — za dobra povračila. Ko prvo stran preberem, ozrem se po drugi; na njej ogledam že darilo — vozilo. Kaj meniš, kakšno je pač ono bilo ? (Juj! Ouj! Ko ono vezilo ogledujem, spoznam, da je na listku prilepljena gos sv. Martina iz pratike in pod gosko berem sledeče vrstice: V prvo Vam za Vaš voseli god Poklanjam srčno ljubljeni gospod: Martina svetega najlepšo gos! — Saj mnogi že pri Vas dobil kos. Ko vidim vezilko v taki obliki, pritrjujem šaljivcu, ki si je po taki nizki ceni in s prav ničevim trudom oskrbel potrebno vezilko; in precej obrnem drug listek, radoveden, bo li še kaki drug dar vpleten v vošilni vezilki. In glej! ko listek obrnem, ogledam • res nov dar in ta je bil ? — Sodček, ki v pratifej-, altarji revolucijonarne dobe. Kako pa obdaruje to božanstvo? Pri začetku to d6be se je obetalo blagostanje narodom. A kako se to zvršuje? Bogastvo nakopičeno le pri nekterih, srednji stan gine, ljudstvo pa v bedo in revščino potisnjeno. Veče samo-pridnosti nikjer ni, kakor pri veletržtvu in po obrtnih palačah. Zahtevam delavcev sicer brezpogojno ne moremo pritrditi, prestrašiti se moramo grozodejstev „modnarodnih", ki hočejo uničiti obrt in tr-govstvo, pa tudi Bogu v nebesih vojsko napovedujejo, katoliško cerkev sovražijo. A pomisliti je treba, da so delavci taki, kakor so jih naučili tovarniški baroni, ako so ljudem strgali vero iz srca, naj se nikar ne čudijo, ako delavci ne spoštujejo sedme božje zapovedi, kar so sejali, to sedaj žanjejo. Pomagati more tu le positivno krščanstvo, tisto krščanstvo, ktero bogatini, podvzetniki še navadno manj cenijo, kakor reveži. To je poglavitna težava pri razrešitvi socijafiiega vprašanja. Od kod revolucija in kam pelje? Mislimo pa tukaj na tisto revolucijo, ki vojsko napoveduje vsem krščanskim navadam in izročilom med evropejskimi narodi, ki polagama postopa in zleg razširja tedaj na krotko revolucijo. Znano je, da so stari klasiki vstali iz gi-oba na Laškem, humanisti so prišli največ iz Italije. V Italiji je Mac-chiaveli oznanoval nezavisen od tako zvanih reformatorjev revolucijo v načelu, on je namreč ostudno politiko laških državnikov in knezov v teoriji osnoval, in je učil državno modrost brez vere in krščanstva. Po visokih in srednjih šolah se je razširjalo in se še razširja, poganstvo med krščanskimi narodi in se pripravljajo pota revoluciji. Kaj pa hočemo reči o slabem zgledu, kterega so ljudstva videla pri mogotcih tega sveta? Kdo more zadosti razložiti kako feo vplivali brezvestni državniki na ljudstva njim podložna? Politični pregled. v Ljubljani, 15. aprila. Notranje dežele. Zakupna pogodba sklenjena med severno železnico in c. k. vlado predložila se je 10. aprila t. 1. na merodajnih mestih v podpis. Dotična postava, ki se bo predložila državnemu zboru je že gotova. Grof Taaffe je zaukazal, da se prekliče dotični odlok dolenje-avstrijskega cesarskega namestništva, ki je provzročil volovski 6q/ med Avstrijo in Ogersko. Napotila ga je do tega koraka misel, da se nihče ne more siliti, da bi bil proti svoji volji zveličan. Eavno taka je tudi z Dunajem in povžit-kom mesa ondi Dotični odlok izdal se je iz tega namena, da bi bil Dunajskim mesarjem živino naravnost v roke gonil in ne še le posredno, kakor se je to do sedaj godilo, po živinskih mešetarjih. Vzrok, ki je boj provzročil, se je pač odstranil, ka-košni pa bodo nasledki njegovi je pa drugo vprašanje. Do sedaj se le toliko s zavestjo lahko reče, da ste Avstrija, kakor tudi Ogerska vsaka nekaj dosegli in sicer so Ogri dosegli, da se je odpravila ,šranga", ki jo v Marcheggu branila ogerski pitani živini naravnost na Dunaj. Avstrijska vlada je pa dosegla, da se Požunski živinski somenj ne bo od nZgoraj" podpiral. Poslanci ogerske vlade izrazili so se, da bo ona sama zato skrbela, da se bo Požunski živinski trg v sanitarnem oziru z vso strogostjo nadzoroval. Ko bi bili Madjari to izjavo takoj oddali, bi ne bilo potreba toliko prahu kvišku spraviti, tako je pa Dunajsko cesarsko namestništvo popolnoma pravilno ravnalo, ako je oprto na postave o goveji kugi, neposredno vpeljavo ogerske pitane živine prepovedalo. Dunajski mestni zastop skliceval se bo pismeno na rodoljubje Dunajskih mesarjev, da ne bodo v Požun hodili po pitance, temveč, da jih bodo na Dunaji kupovali, kar se ve, da nemške fakcijozne liste, kakor je „D6utsche Ztg." in pa „N. fr. Pr." neznansko bode. LevUaraka fraltcija in to je tisti oddelek levičarske fakcijozne opozicije, ki bi si rad na vsak način priboril ta ali oni ministerski stol, proglasila je goriškega poslanca grofa Coroninija za bodočega ministra. Nekteri časniki te klike so že celo svojim čitateljem poročali, da je bil grof Coronini zarad tega že pri cesarji, da ga je cesar vprašal, kaka naj bi bila nameravana nova sostava kabineta in še marsikaj druzega. čudno je to, zakaj se nobeden teh gospodov ni tedaj oglasil, ko se je obravnaval proračun za leto 1884. Samo po sebi se toraj razume, da je vse to izmišljeno in zlagano in to iz tega namena, da bi fakcijozna gospoda na ta način vodo na svoj mlin obračala, drugim pa pesek v oči sipala. Ministerstvo grofa Taaffe-ja še tako trdno stoji, kakor je stalo poprej, in tudi misliti ni, da bi se mu tako kmalo stol omajal. Ako bo kaka iz-prememba, tak se bo napravila še le drugo leto, ko sedanjemu državnemu zboru njegova šetletna doba poteče in se bodo nove volitve razpisale. Pred tem časom ga pa ni vzroka, da bi se na novo ministerstvo mislilo. Da si ga levičarji in liberalci sploh žel4 radi verujemo, konservativna stranka pa pri vsej malenkosti, ki smo jo Slovenci od sedanje sisteme dobili, vendar le priznava, da bi pod vsako drugo sistemo še toliko ne bili dosegli. Ni sicer mnogo, kar imamo, nekaj je pa vendar le in iz malega raste veliko, ako se tisto ^malo" že v prvi nežni kali ne zaduši in ne zatare. Da pa še tega ne zgubimo, mora naša lastna skrb biti. Tnanje držare. Upravni odbor srbske narodne banke sklenil je na izdane delnice pobirati še po 25%, da bo po vladni želji s temi doneski pokupil srbske loze, kterih je še za 5^2 milijona zunaj. Na Bolgarskem stopil^ je narod s knezom v ožjo dotiko, kakor po navadi. Pretekli teden praznoval je knez Aleksander svoj rojstni dan; vsa Sofija se je te slavnosti navdušeno vdeležila. Navdušenje pa tudi po deželi ni bilo nič manjši, kakor po mestih. O taborih, ktere so Bolgari jeli prirejati, kakor smo jih Slovenci v 70. letih napravljali, in kjer na vsakem izražujejo željo po zjedinenji Bolgarije in iztočne Eumelije, kjer tudi Bolgari stanujejo, knez pravi, da ne pričakuje kdo ve kaj od njih, temveč takošni pojavi za sedaj še niso nič druzega, kakor pobožne želje. Euski car Aleksander III. odposlal je po svojem polkovniku Kaulbarsu, ki je na Dunaji pri poslanstvu (pri vojaškem oddelku), našemu cesarju pismo, v kterem mu neki željo izraža, da bi se rad osobno z njim sošel. Oe je novica resnična, imamo pač več, ko zadosti vzrokov, iz celega srca veseliti se; kajti, če je že prva novica o samem pozdrav-Ijenji ruskega cara na našega cesarja in cesarjeviča tako veselo iznenadila po vsih slovanskih krogih, koliko večja bo še le radost, ako se avstrijsko-ruskim razmeram še pečat osobnega prijateljstva obeh vladarjev pritisne. Avstrija in Eusija imata po.sebno na iztoku toliko skupnih interesov na jugu, ktere jima bo za obe ugodno rešiti le tedaj mogoče, ako bo njina prijaznost toliko trdna, da je nobeni tretji velesili ne bo mogoče razrušiti. Da je Eusiji sami na tem ležeče, ne bo nihče dvomil, komur je še lansko popotovanje Giersovo v spominu in besede, ki jih je Giers na Nemškem in na Dunaji govoril. Ako se toraj, kakor smo rekli, novica res potrdi, in se ne bo morda že jutri za neresnično preklicala, bo avstrijsko-rusko prijateljstvo stanovitnejše; slovanske razmere se bodo vsled tega zopet odločno zboljšale in potem se nam ni bati, da bi kako Slovanom neprijazno ministerstvo za Taaffejem nastopilo, kajti ono bi bilo pri prijaznosti z Eusijo zunanji politiki avstrijski — nemogoče. V vsaki državi mora notranja politika v dobrem soglasju biti z zunanjo, ako je državi na napredku in na sklepu narodov ležeče. F An»imi na Francoskem še ni reda. Eadikalni delavci, kteri si z vso silo plačo zboljšati žele in se zarad tega kujajo, se cel6 umora ne ustrašijo, le da bi druge delavce ostrašili pred delom. Najnovejši brzojavne vesti javijo nam, da se je zopet okoli premogovih jam na več krajih nastavljen dinamit razpočil, ki je bil za strah postavljen onim delavcem, kteri bi se zopet dela poprijeli. Na nekem dvorišči so prijeli delavca, ki je imel 10 dinamitnih patronov pri sebi. Sodijo ga, da je s tistimi patro-nami hišo mislil nekemu delavcu razsuti, ker se je oni zopet dela poprijel. Prei.skavati jeli so ondašnjo okolico bolj natanko in so na nekaj silno veliko di-namita naleteli. Beda med delavci je pa že tolika, da se je večina že jela seliti iz Anzinškega premo-govega okraja, pa proti onemu v Pas de Calais. Sploh je pa že toliko upornega duha ondi naseljenega, da so vojaške patrole noč in dan na cesti. Orožje, posebno pa revolverje, delavci iz Belgije dobivajo. Španjska levičarska stranka izdala je svoj program za bodoče volitve v podobi manifesta ter zahteva preosnovo volilnega reda, pri kteri se naj ohranijo vse ustavne oblasti in kjer naj se tudi kolikor mogoče in kolikor se spodobi ozir jemlje na monarhično načelo; decentralizacija municipalne in administrativne uprave v razmerah kakor to zahtevajo dani odnošaji; sodnijska oblast naj se jači in vpliv njen krepi; napredek in prostost poduka, ne da bi pri vsem nevarnost postala za nravni razvoj mladine; vojska in mornarica naj se preosnujete; zavarovanje neodvisnosti katoliškega duhovništva, kakor tudi spoštovanje njegovih obredov in dostojanstva, kakor se to bistveno katoliškemu narodu spodobi, ki pa druge obrede in veroizpovedanja spoštuje. Za prekomorske dežele predlaga se popolnoma zje-dinjenje z zemljo materno, poleg tega pa nravno in razumno oskrbništvo. Kar se pa zunanje politike tiče, pa manifest modro, odločno in čisto narodno postopanje zahteva. Angleška se je do ostalih velesil obrnila z prašanjem glede Egipta in njegove bodočnosti, in pravi da ne misli nikakih korakov samostalno ondi napravljati, kteri bi se ne vjemali z mišljenjem skupne Evrope, zarad tega pa tudi želi, da bi se ji ohranile proste roke. Velesile so ji druga za drugo odgovorile, da za sedaj ne misli nobena se vtikati v egiptovske reči, naj le angleška sama dela, kar ji je drago. Le iz Francoske ni še odgovora. Angleška je menda vendar-Ie sprevidela, da se nekaj ondi mora zgoditi, ako neče vsega denarja, kar ga je do sedaj zato potrosila tja vreči. Da je temu tako, vzrok je razpor, ki je v Kahiri med egiptovskim zastopnikom vlade Nubar pašo, kteri se je nedavno odpovedal daljšemu svojemu poslovanji, ktere odpovedi pa Tevfik ni hotel sprejeti, in pa med angleškim zastopnikom Mr. Cliffordom Lloydora nastal. Nubar pravi, da je vedno na to gledal, da bi se pod domačimi višjimi uradniki angleški vpliv zaznamnjuje sv. Otmarja, bil je prilepljen na papirji in pod njim stoje besede: (joska pa z mastjo polita Res po grlu rada smukne, Če za njo sc tud' ga euknc; — Tli je I — sodček pikolita I Eadovedno primem za listek dalje, češ, bo li še kaki dar ponudil vošilec godovnjaku; in glej! — Zopet nov dar opazim." „In ta je bil?" — seže v besedo Miško. „Ta je bil zopet iz papirja, iz pratike. Molek ali „paternošter"", oni, ki v pratiki kaže praznik sv. rožnega venca, stoji prilepljen in zraven te besede: Ni [la človek stvarjen le, Da jedel bi in pil; Duše svoje h zemlje, Nikakor ni dobil. Dubo dobil je z nebes; Tj»: — mora tud' nazaj; Volja l{o>,ja to je res: Da duša pride v raj! Steza, ki pclja v raj, Molitvena je vsa; Venijpk ta-le rožni naj Odbija Vam vse zla. Vidiš, dragi! Taki je obseg one knjižice; iz nje spoznaš, da se je ta šaljivec lahkim potom rešil o godovanji njegovega gospoda. Skoraj bi rekel, da bi se pri veselem, dobrem in šaljivem prijatelju smelo tudi poskusiti z enako vezilko ali z enakimi pirhi, pri takem namreč, ki šalo za šalo dobrovoljno sprejeti hoče in tudi zna. — Zdaj, ko sem Ti to novico razložil, naj Ti pa še nekaj pristavim, in sicer nekaj izvirnega". „Pa ne", — seže urno Mi.ško govorniku v besedo, — „pa ne, da bi se bil Ti od onega šaljivca kaj naučil?" „8embrano!" — odgovori Janko, — „uganil .si; in jaz sem Te menil s svojo bistroumnostjo iznenaditi; zdaj pa"... „Nič ne dč", — tolaži prvi, — „nič ne de, saj še ne poznam tvojega izdelka; le ven ž njim, le ven iz svojih možgan, da vidim, kaj si skuhal!" In Janko nadaljuje: „Pri oni vezilki .sem jaz nekaj pogrešil; ona ima le dvojno stran; ona ponuja nekaj za „papco", in nekaj za „pupco"; marsikteri človek pa zraven teh dveh stvari ljubi tudi „pipco" in — po pratiki prišel sem do imenitne tobakarske vezilke". „No! No! Misel ni .slaba. In izpeljava?" — praša Miško. „Tako-lo mislim, odgovarja. Za vezilko ali pa za pirhe se mora človek že z dobrim in imenitnim blagom odlikovati; in navadni tabak ni ravno v sosebni ča.sti. Bolj imenitni in imoviti gospodje puhajo nemški imenovanega „Dreik()nig"; in glej! — jaz si znam pridobiti „Dreik6nig-tabak" v takem zavitku, v kakoršnem se v nobeni trafiki ne dobi. Poglej, dragi! tako-le: Jaz bi si po kaki poti kupil vojaški „komis-tabak"; v pratiki bi izrezal podobo, ki v njej pred oči stavi god sv, 3 kraljev; na vojaški „komis" bi potem pritisnil ono podobico in — ali bi ne bil „„Dreikonig"" v resnici?" „Ha! Ha!" — odgovori Miško, ter: „In potem, in potem?" nadaljuje, misleč, da ve Janko še kake enake novice. „In potem", — odgovarja Janko, — „in potem bi jaz kakemu mojih prijateljev, ki je slastni tobakar tako imenitni tobak za pirhe poslal. In bom tudi poskusil; saj zdaj spomladi človek ljubi kaj od „novine", naj že bo iz vrta, ali polja ali pa tudi iz šaljivčevih možgan. Zdaj si bom ogledal, da dobim kako staro pratiko. Tje v Blaznikovo tiskarno bom stopil in si ondi kupil kopo pratik, ki naj bodo od kterega leta koli; upam tudi, da jih dobim kaj ceneje, ko po navadni ceni. — In zdaj, predragi prijatelj! mi blagovoli prizanesti, da sem Ti z mojo „novino" nekoliko časa ukradel; zdaj se Ti prisrčno priporočam v blagi, daljni spomin ter Ti želim dobrih pirliov, — pa ne samo papirnatih iz pratike, ampak pravih, dobrih, rudečih." „% Bogom!" po deželi razvijal, če tudi ne ve, kako dolgo da se bode ta vpliv še v Egiptu čutil, kajti Egipčani Angleže smrtno sovražijo in si bodo vse prizadevali, da jim bodo kolikor mogoče mnogo po en pod noge nametali. V dokaz tega so vojaški junaški čini domačinov, ki so stali pod zapovedništvom angleških častnikov. Nubar paša to vse videti je obupal, da bi se v Egiptu kaj poštenega doseči dalo in to tim manj, ker si je tudi s svojimi kolegi v službi na-vskriž. Izvirni dopisi. Iz Kočevskega, 14. aprila. (JPoUm mdeva.) Slavnemu c. kr. poštnemu oskrbništvu ali vodstvu se je primerno zdelo, da je izdalo nove kolekovane poštne zavitke (kovert). A moramo reči, da so prav neprimerni. Naj bi bilo vodstvo vendar ozir jemalo na sploh navadno obliko (format pismenega papirja). Da se v tak zavitek pismo spravi je treba papir na vse strani pregibati, kar jo sitno pisatelju, pa enako neprijetno tudi prejemniku, ki vse zgubano pismo v roke dobi. Naj bi si dotični slavni uradi vendar vzeli za izgled inostranske obrazce, kadar vpeljujejo kaj novega! Kako pripravni so zavitki pisem amerikanski i. dr.! — Naj bi bili sedanji zavitki saj bolj široki ali pa bolj dolgi, da bi se lahko noter spravil enkrat preganjeni papir male osmerke, gotovo bi jih bili raje kupovali, kakor zavitke posebej in marke posebej, kar ima kolikor toliko sitnosti, a pri taki neprilični obliki smo vendar le prisiljeni še zanaprej tako delati, kolekovane poštne zavitke pa na stran puščati. Škoda za pošto in za nas! Od Drave, 22. marca. Katoliška veda se je letos zopet z izvrstnim delom pomnožila. V starodavnem Krakovem začel je izhajati nov mesečni časnik v zvezkih 8 de 10 pol vel. 8® z naslovom: „PrzegIad Powszechny" (vseobči pregled), ki po svoji vsebini v treh dosedaj izišlih zvezkih zasluži pozornost tudi katoliških slovenskih učenjakov in pisateljev. Že ^motto" na čelu lista „Blagostawiony lud, ktorego l^anem Bog jego" (blagoslovljeno ljudstvo, kterega unaj!ika borza. 12. aprila. Papirna renta po 100 gld. . . . . 79 gl. 80 kr Sreberna „ „ „ „ . . . . 80 „ 80 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 101 „ — „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 40 Ogerska zlata renta 6% . . . . 122 „ 10 „ „ 4% . . . . 91 „ 75 „ „ papirna renta 5% . . . 88 „ fi5 „ Kreditne akcije . . . . 160 gld. 321 „ 60 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 121 „ 40 „ avstr.-ogerske banke . . . 848 „ — „ „ Landerbanke.....113 „ 25 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 568 „ — „ „ državne železnice .... 317 „ 75 „ „ Tramway-dru§tva velj. 170 gl. . . 214 „ 50 „ 4% državne srečke iz 1. 18.54 . 2.50 gl. 123 „ 75 „ . „ „ 1860 . 500 „ 136 „ 90 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 170 „ 75 „ . „ „ 1864 . . 50 „ 170 „ 75 „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 175 „ — „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ 50 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ 19 „ 50 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 108 „ 30 „ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 106 „ 50 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 „ London.......121 „ 35 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 70 „ Francoski napoleond......9 „ 61'/, „ Nemške marke......59 „ 25 „ Tržaško tržno poročilo. Kava: Santos po 52 gl., Rio 51, St. Domingo 60, Portorieo 92, biserna 96, Cejlon 80—115, Java 64, Mokka 106—112. Sladkor po 24—81.50 gld. Dišave: poper 84.50 gl., žbice 60—63. Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate 13, izSmirne 20, rozine 12, pomoranče 1.50, limone 1.50 za vsak zaboj, rožiči 4.50, mandeljni 78. Olje: laško 70—88 gl., albansko 42, dalmatinsko 44, angleško 34.50, petrolej 9.25. Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60 zajčjo sto komadov 25 gl. Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, ister-ska 110. Bombaž: amerikanski 68, indiški 44. Jezice po 11—24 gl. Mast: maslo 98—104, angleška 62, ogerska 65, špeh 60. Žito: pšenica ruska 10.40—11.—, laška 10.50, koruza 7.25, rž 7.50, oves 7, llžol 11—15, grah 10—15, riž laški 15.50, indiški 11.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov. Najtoplejšo zahvalo vsem čč. gg. bogoslovcem, oo. frančiškanom in kapucinom, usmiljenim bratom, šolskim sestram, drugi odlični gospodi in spremljevalcem sploh za obilno vdeležbo pri sprevodu umrljivih ostankov našega sina, oziroma brata, častitega gospoda Salvatorja Cogale, Merilca frani. reda v Gorici, k posledujemu počitku, izreka Žalujoča rodbina. Razglas. Na farno cerkev sv. Trojice nad Cirknico se bo napravila deloma nova streha, za ktero so zidarska, tesarska in kleparska dela preračunjena na 1534 gl, 10 kr. a. v. V izpeljavo tega dela se bo vršila zmanjševalna dražba dne 1. majnika 1884 pri fari sv. Trojice nad Cirknico, kjer se bo tudi vse drugo to delo zadevajoče lahko natanko zvedelo. Pri sv. Trojici nad Cirknico dne 13. aprila 1884. (1) Stavbeni odbor. SMARlflCE se dobivajo v (1) Katoliški IBukvaimi" po sledeči ceni: V poi usnji z barveno obrezo — gl. 90 kr. vse v usnji z barveno obrezo I „ — „ vse v usnji z zlato obrezo . I „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor vzame 12 skupaj dobi jedne za nameček. Najcenejše se hijigc 2)ošiljajo po pošti s križnim zavitkom, denarji pa po nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več, pa ncpotrehnih stroškov. »» 100 pol izvrstnega (2) svilotnega semena, 7ia Gorenjskem pridelanega, pola po 40 kr. in še ceneje se dobi pri J. OvseniilU v Tomaju (P. Sežana). Vse pole tehtajo 2 kilogr. Imamo jo!! Po vstrajnih študijah posrečilo .se je dr. pi. Bendenu izumiti za lase, 'OT o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jc na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izuranik je porok za brezpogojen vspeli. (27) Steklenica velja 2 gld. n. v. Edina prava so dobi pri izumniku dr. )1. Beden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, ' tamor je treba denar predposlati.