Ob koncu junija je bilo posvetovanje o ustavnem preoblikovanju krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Center in organiziranosti njenih družbenopolitičnih organizacij, ki ga je vodil predsednik OK SZDL Lj-Center
Koliko je storjenega v krajevnih skupnostih
Uvodne besede je podal sekretar OK SZDL Ljubljana-Center Andrej Mlinar. Menil je, da so krajevne skupnosti v občini kljub mnogim pomanjkljivostim, bodisi subjektivnim ali objektivnim, dosegle lep samoupravni razvoj. Njihov položaj se je okrepil, saj delavec ob odločanju o celovitem dohodku že nepo sredno odloča tudi o zadovoljevanju svojih osebnih in skupnih potreb, ki jih uresničuje v KS. Ostaja pa nekaj odprtih vprašanj, o katerih je treba raz-pravljati in najti ustrezne rešitve.
Ugotavljamo, da svet KS kot kolektivni izvršilni organ ob-ravnava tudi zadeve, ki bi jih moral obravnavati zbor delega-tov kot najvišji samoupravni cjrgan oziroma zbor delovnih ljudi in občanov. Vzrok temu je preredko sklicevanje zbora delegatov ali zbora delovnih ljudi in občanov. V zboru de-legatov KS pa bi moralo biti več delavcev iz združenega dela.
Referenduma razen pri sa-moprispevku še nismo uvelja-vili. Roki javnih razpirav so po-gosto dirka s časom, gradivo prihaja prepozno, da bi ga de-legati, delovni ljudje in občani iriogli poaorno prebrati in se zarvzeto opredeljevati. Vefijopo-zornost bo treba nameniti po-budam, predlogom in mnenjem občanov.
Stanovanjsko gospodarstvo še ni samoupravno organizira-no. 230 hiš, ki bi moralo imeti hišni svet, le-tega nima, za 160 hiš so bile predlagane celo prisilne uprave. SZDL in sa-moupravni organi v KS morajo preprečiti prisilne uprave z ustanavljanjem hišnih    svetov.
Naloge hišne samouprave naj bd bile na področju družbene samozaščite, civilne zaščite, re-ševanja sooialnih in stanovanj-skih problemov, varstva okolja in še česa, kar sodi v interes KS.
Delegacije KS so se v svo-jem občinskem zboru že uvelja-vile, ne moremo pa še biti za-dovoljni z delom splošne dele-gacije SIS.
Sodelovanje KS s SIS na ob-činski ravni se je izboljšalo, prav tako sodelovanje KS s te-meljnirni in drugimi organiza-cijami združenega dela. Vendar med njima še ni povsem uve-Ijavljen družbeno ekonomski odnos.
Razmisliti bi veljalo o zdru-ževanju KS v skupnost KS za-radi združevanja sredstev in še vrste skupnih nalog, kot na pri-mer za izgradnjo družbenih cenbrov. Večina KS iz Centra je navezaila stike in podpisala listine o pobratenju z drugimi KS v Sloveniji iin bratskih re-publikah.
KS in občinska skupščina do-bro sodelujejo, njeni organi pa bi se morali več posvetovati s KS o urbanističnih, komunal-nih in še katerih zadevah.
Občinski proračun in TOZD ter druge OZD so glavni vir fi-nanciranja KS. V zakonu o združenem delu je treba prou-čiti možnosti za trajno zago-tavljanje materialne osnove KS. Proučiti je treba tudi ustavno možnost, da občina od-stopi sredstva od davkov in taks KS.
Informiranje v KS dejansko še ni doseglo vključevanja vseh delovnih Ijudi in občanov v po-litična in samoupravna dogaja-nja KS in zunaj nje. Morda bi k temu pripomogli krajevni bilteni,   ki  bi   izhajali   ob  po-
membnejših dogajanjih. Pri ob-veščanju bi lahko odigrali vid-nejšo vlogo »Dogovori«, ven-dar bodo to zmogli le ob več-ji pomoči in sodeLovanju KS.
Statuti KS so v dveh letih zaradi sprememb postali že ne-koliko zastareli, spremembam je svoj statut prilagodila le KS Tabor.
Frontno načelo delovanja družbeno političnih organizacij v KS se je že uveljavilo, obli-ka politične koordinacije vseb vodilnih kadrov je že ustalje-na, včasih pa že dobiva tudi ne-zaželen forumski prizvok. Med-tem ko smo lahko zadovoljni z dejavnostjo borcev, pa ne mo-remo biti povsem zadovoljni z mladinci. Njihovi vzgoji. in vključevanju v življenje KS bo treba zato nameniti več pozor-nosti. čutiti je potrebo po več-jem vključevanju komunistov v delo KS, zato. velja razmisli-ti o predlogu, da bi v okviru sveta ZK v KS oblikovali ak-tiv komunistov občanov. Prav-kar poteka ustanavljanje sve-tov delegatov osnovnih argani-zacij sindikata v TOZD in dru-gih OZD na območju KS. To bo omogočilo večjo medseboj-no povezavo med združenim delom in KS.
Če se ozremo na delo SZDL moramo, žail, ugotoviti, da je še vse preveč fronta forumov in vse premalo fronta delovnih ljudi in občanov. V občini je približno 20.00 članoiv SZDL, v njenih organih pa je cielav-nih približno 700 članov. Te-renski odbori SZDL na Tabo-ru in Poljanah — drugje jih ni— še niso potoo zaživeli.
Težišče političnega dela je treba z občinske prenesti na krajevno raven, kar bo že sa-
Nadaljevanje na 6. str.
mo po sebi spodbudilo sodelo-vanje delovnih ljudi in obča-nov in onemogočilo forumsko delovanje. K uresničevanju te naloge so poklicane družbeno politične organizacije v KS, saj prav te lahko največ prispeva-jo k uspehu. Z ustanavljanjem terenskih odborov SZDL bi or-ganizacijo zelo okrepili v KS. Tako se bo SZDL neposredno naslanjala in izhajala iz intere-sov delovnih ljudi in občanov. Terenske odbore, ki imajo bo-gato zgodovinsko tradicijo iz NOB, bi ustanovili na območ-jih s približno tisoč do poldru-gi tisoč prebivalcev, šteli pa naj bi 7 do 9 iz svojega okolja izvoljenih občanov. Ustrezneje bi se morala SZDL organizira-ti tudi na občinski ravni.
Kadrovsko bazo v KS je fcre-ba razširiti. Vsaka KS mora imeti zagotovljene družbene prostore, ker brez njih ni os-novnega pogoja za uspešno de-lovanje.
Terenski odbori
O delu komisije za organizi-
ranost in razvoj pri OK SZDL
• od januarja, ko je predsedstvo
OK SZDL sprejelo osnovne teze
o oblikovanju teremiskiih odbo-rov, je spregovoril predsednik komiisije Janez Hafner. V obči-ni Ljuibljana Ceoter sta samo dve krajevni skupnosti resneje pristopili k oblikovanju teren-skih odborov: KS Tabor in KS Poljane. Prva je že oblikovala pet sosesfc, ki se organizacijsfco približno pokrdvajo z volilnimi enotami. Na obmooju soseske delujejo tudi osnovne organiza-cije ZK, ki so se že vključile v aktualne družbenopolitiene na-loge v kirajevni skupnosti, kot na primar v razprave ob spre-jomanju novega krajevnega sta-tuta, srednjeročnega družbene-ga platna itd.
Na Poljianah so terenski od-bon, bili naj bi štirje, pravza-prav šele v  fazi  nastajanja.
V vseh drugih krajevnih sku-pnostih 0'bčine Ljubljana Cen-ter kot tudi v drugih ljubljan-sfcih občinah o teresnskih odbo-rih še raamišljajo. Najdlje so prišli v občini Bežigrad, kjer imajo na vaškem območju vaš-ke odbore, ki štejejo po tri člane.
Janez Hafner je v nadaljeva-nju dejal, da bi bilo primerno, glede na tradicijo iz NOB, te-renske oclbore SZDL imenovati
krajevne organizacije. Prvotno je bilo zamišljano, da bi teren-ski odbori imeli aaledje petsto do tisoč občanov, komisija pa predlaga, da bi bilo zaledje večje. Terenski odbori naj bi pokrivali obmiočje s tisoč do tdsoč petsto prebivalcev.
S teim v zvezi bo treba name-niti več skrbi dedu hišnih sve-tov, da bi ti razširili vssbino svojega dela na področje dru-žbene samozaščite, komunaine graditve, urbanistične uredit-ve...
Komisija meni, da bi bilo dobro pripraviti določila teren-skih odborov.
Osnova za delo tereinskega odboa"a mora biti krajevna kon-ferenca. Tudi kadrovsiko naj bi se tesneje povezali. Tako naj bi bil predsednik terenskega od-bora hkrati član izvršnega od-bora.
Tudi druge družbenopoildtione organiza-cije bi morale biti t>r-ganizirane na terenu. Iakušnje take oTganiziranosti ZK v KS Tabor so spodbu.dne. Po podob-ni poti bi verjetno moTali kre-niti tudi ZZB in ZSM. Podobna organiziranost sindikata pa ostaja še tema raapravljanj.
Vsebino dela terenskih odbo-rcw bi zaenkrat lahko oprede-lili tako:
1.  Obveščanje občanov in iz-menjava  stališč  z zbori  obča-nov ipd.
2.  Terensiki odbor naj bi od-
ig-ral svojo politično vlogo pri razčiščevanju aktualne dmžbe-nopolitične problematike.
3.  Spremljanje   in  razrvijanje vseh  oblik   samoupirave  kraja-nov.
4.  Kadrovska politika. V ok-viru   krajevne   konfe.rence   naj bd imeli terenslu odbori spiske dvesto  ali tristo -evidentiranih možnili kandidafcov.  Te  spiske naj bi pošiljali krajevni konfe-renci ali krajevni skupnosti.
Ob oblikovanju krajevne konference kot fronte vseh družbenopolitičnih organizaoij bo potrebno nekoliko preobli-kovati krajevno konferenoo sa-mo.
Pismeni poziv
V razpravfje tovariš Berton-celj povedal, da je bilo poprej na zborih delovnih ljudi in ob-čanov navadno 80 do 90 udele-ženoev, zdaj pa so prek sosesk uspeli pridobiti blizu 150 obča-nov in delovnih ljudi. Komuni-ste v krajevni skupnosti so pismeno pozvali, naj se vklju-čijo v dejavnost krajevne in stanovanjske samouprave. Ven-dar so se komunisti v nasprot-ju s pričakovanjem skromno O'dzvali. Tudi mladi komunisti, ki so bili sprejeti med člane šele pred krafckim, se v tem primeru niso iakazali.
Hišni sveti imajo pomembno vlogo povezave vsake hiše s krajevno samoupravo. V samo-
upravni stanovanjski skupnosti bo treba spremeiniti dosedanji način dela, ki je premalo učin-kovit. Hišnim svetom bi bilo treba pomagati s posvetovanji in drugLmi oblikami pomoči.
Dva stebra  krajevne samouprave
V nadaljevanju razprave je tovariš škulj dejal, da delavci zadovoljujejo svoje interese, otoseg le-teh pa je odvisen tudi od tega, ali delavci na območ-ju KS stanujejo ali samo de-lajo. Organizacijsko je treba krajevno samoupravo v obči-nd nasloniti na dva stebra: na hišno samoupravo in na pove-zovanje z OZD in z delovnimi skupnostmi, ki so na območju občine Center še zlasti stevibie.
Tako imenovano prisilno up-ravo bi smeli uporabiti pred-vsem takrat, ko so odnosd v večstanovanjski hiši porušeni do te mers, da hišne samoup-rave ni. Namen prisilne uprave bi moral biti, da zagotovi po-goje za delovanje hišne samo-uprave. Tu pa smo že pri srži ¦problema: hišno samoupravo ne gre samo vzpostaviti, mar-več jo je treba tudi usposobiti in ji zag-oto-viti pogoje delova-nja.
Ve6ja stanovanjska hiša ima več stanovaleev kot poprečna skcvenska vas, vemo pa, kako vsebinsko bogata je lahko že staradavma vaška samouprava.
Med drugim bo treba pove-zati manjše večstanovanjslke hiše v ve&jo enoto, y kateri bo mogoče uresničevati hišno sa-mouprairo po kadrovski in ma-terialni plati. Za uspešno delo bo treba nameniti več pozor-nosta kadrom v hišnih svetih in zagotoviti uresničevanje za-konsteiih dofočii o mandatni do-bi hišnih svetov. Dosedanji pri-meri, ko že šest ali osem let niso volili ncvega hišnega sve-ta oeairama njegovega predsed-nika, se ne bodo smeli pono-viti.
Hišna samouprava potrebuje tudi ustrezno finančno bazo: iz stanarim, najemnin, prispev-kov etažnih. lastnifeoiv. Hiša pa seveda razpolaga tudi s sred-stvi za obraitovalne s&rošlke in z drugimi sredetvi.
Nevarnost forumskega dela
Dušan Kosmpare je dopolnil referat Andreja Mlinarja, da se postopno sipet približujemo foranasfcemu delu. Ali so n&ka-teri delegati ree vredni tega tmena ali pa so fco Ijudje, kii dajejo samo svoja mnenja, ne da bi pred tem razpravljali z občani in delovnimi ljudmi, ka-teriii delegata so? Samo z or-ganizacijo foruma ne bomo na-
šli prave rešitve. Ljtudje mora-jo čutiti, da odločajo samd pretk svojih delegatov. Zelo narobe je, da dobivajo delegacije gra-divo iz krajevnih skfupnosti tiik pred razprajvo, ker to del&gaciji oddaljuje baao.
Barbarič iz KS Ajdov&čina je razpravo dopotail z besedamd, da tudi pri njih outijo slabo komtmiciranje in pozno dostav-ljaruje gradiv. Velika pomanj-kljrrost je tudi ta, da ni še ni-koli prišlo do sestanka pred-stavnikov krajevnih svetov s predstavniki IS občine ipd. Tu-di y OZD niso dojeli pometia krajevne samouiprave, saj se ta ne sme komčati z besedami: »Mi vam damo 300 dinarjev na osebo, vi pa delajte kot veste in znate!«
Karel Destovniik je dodal, da mladi v KS več let niso delo-vali organizirano, adaj pa bi jih morali pritegniti, jih nava-diti na delo na teranu, saj so svoje dalovne sposobnosti že dokazali dnugod.
Začnimo delati
Sekretar OK ZKS Drago Flis je povizel, da imamo vsi pri-pombe in je prav, da jih. po-vemo, saj borno lahlkio le tako odpraviM napake. Htorati pa je gotovo, da ne bomo prišli do boljše vsebine samo s kritdiko, kako materiali prihajajo ne-mogoče pozno, kako je nemo-goče  tako komplicirane  stvari
razrešiiti v tako kratkern času itd. Prav je, da to fcritiziramo, prav pa bi bilo, da pokritizi-ramo to, da se premalo udej-stvujemo in premaLo odločno uveljavljamo svoje ugotovitve. Priznati moramo, da smo za takšno stanje vsi krivi... Os-novno vprašanje angažiranosti občana je vsebina. Ce bomo občanom ponudili izdelan pro-gram, se bo okrog njega takoj zbral cel »roj«. Toda do izdelar nega programa lahlko pridemo le s sodelovanjem občanov in delovnih ljudi. RazpravljaJec se je sbrinjal s prejšnjinii di-akutanti, da bi se organizira-nost SZDli fcrila ie organizira-nosti ZK. Vprašanje odgovor-no&ti komunistov moramo po-staviti drugače. »Po mojem mnenju sploh ni treba nič kon-stituirati, pač pa je treba kar začeti delati!« je dejal Drago Plis. Glede delovanja komuni-stov in udeležbe sestankov je potrebno le nekaj pedantnosti: zapisati kdaj se je kdo odzval in to sporočiti osnovni organi-zaciji. Zatern je treba vprašati občinsiki kornite, kaj so storili s tovariši, ki ne delajo.
»Menim, da nihče ne bo nd-kogar postavil pred wata, kljub temu, da plača 300 dinarjev po zapoislenem, če bo prisel k nje-mu s pametnlm predlogom. Zdaj smo pa spet na začetku, kako se bomo clokopali ao ti-stih  skupnih  irteresov. Tukaj
pa nimamo čarobne palice, to je samo nenehno vsakcdnevno razpravljanje z delovnimi ljud-mi in občani,« je zaključil Dra-go Flis.
Akcijski program
Ob koncu posveta je pred-sednik OK SZDL Vojfeo Novak strnil nekatere misli in pred-loge, ki naj bodo vodilo pri-hodnjega dela.
Od januarskega dogovora je v KS velilko pridobila ne le SZDL, ampak Uidi ZK, ZSM, sindikat. Ugotovljena odprta vprašainja so predv&em na de-lovnih izkušnjaih temelječa spo-znanja. Hkrati pomenijo željo za večjo aagažiranost, da bi naredili še koraik naprej. V tem smislu je ta posvet uspel. Zato je Vojko Novak predlagal ponoven podoben sestanek v oktobru.
»Sedaj, ko bomo začedi usta-navljati terenske odbore, ki jih bomo razlionio imenovali, na primer vaški odbor, ulični od-bor, moramo izvajati pravza-prav tisto, kar je zapisano v u&tavi, v dofcumentu X. kon-gresa ZKJ, v republiSkem do-kiumenitu, in posebno tisto, kar je sprejela zvezna konferenca SZDL ... Terenska oblika dela mora biti takšna, da lahko sa-ma po sebi razbije forurosko delo ... Priti moramo do os-ncnme celioe, do občana, sicer ne bomo uspeli narediti tega,
kar je zapiisano v Tistavi,« je dojal Vojko Novak. Brez orga-nlzirane SZDL ne bo mogoče izpeljati nobene akcije. Vodilo vsega dela mora biti: približati se občanom in delovnim lju-dem. Prisluhniti je treba tn se pogovoriti. Res je, da imamo posvetovalnioe za različne te-žave, vendar mora do teh po-svetoivalnic občan sam stopiti, tni pa laluko pridemo k njemu — je sKkovito dejal Vojtoo No-vak in nadaljeval: »če bi dose-gli, da bi se občani in delovni ljudje obračald k nam, nam za-upali svoje težave, proibl©me, potem smo dosegli več, kot smo si želeli.«
Zatem je predlagal redaikcij-sko komisijo petih članov, ki naj izdelajo program dela in vsebinsko organiziranost KS iz-hajajoč iz te razprave in gra-diva zanjo. Pripravijo naj ak-cij®ki program dela na področ-ju ustavne organiziTainosti KS in orgaruzacije v KS. AlkcijsM program in gradivo bi posre-dovali vsem krajevnim skupno-stim in druižbeaiopolitičnim or-ganizacijam. O alccijskem pro-gramu naj bi po možnosti vsi razpravljali, naito pa naa bi se izoblikoval dofeončein akcijsiki progira,m. Njegova uresničitev bi postala obvezna politiana na-loga, katere cilj bl bil odpraviiti pomanjkljivosti, o katerih je tekia beseda na tem posvetu. Vladimir Jerman