Raznoterosfi. V današnjih časih morski roparji na Črnem morju. Časopisje iz Bukarešte poroča o holandskem parniku »Galilese«, ki je postal na vožnji po Črnem morju plen morskih roparjev, ki ogrožajo že nekaj dni obalo in manjša pristanišča. Do sedaj se ni posrečilo dognati, odkod so lopovi in kje se skrivajo. Skrivališče bo gotovo na enem izmed otokov v Črnem morju, kjer bode težavno bandite izslediti, kaj še le prepoditi in jih iztrebiti. Mož od pasadke holandske ladije je podal o napadu tale zanimiv opis: »Stali smo pred Constanzo, da bi zapeljali v jutro v luko. Ne daleč od nas so čakale zasidrane še druge ladje na vzhod solnca. Krog 12. ure v noči, bilo je temno kot v rogu, smo slišali v naše kabine trkanje ter krič. Predno smo se zavedli, kako in kaj, udere k nam par ljudi, maske na obrazih in samokrese v rokah. Kaj smo hoteli učiniti? Tolovaji so nam veleli molk in so nas napodili v majhno kamro. Z oficirji so postopali ravno tako. Eden je počakal pred vrati kamre in grozil, da bo takoj streljal, ako bi se kateri drznil ganiti ali celo kričati. — Brez dvoma: presenetili so nas. Po dolgotrajni vožnji smo imeli na krovu samo eno stražo, ikatero so roparji zvezali. Ko smo čepeli spodaj v ujetništvu, smo čuli, kako so nosili banditi na (krov zaboje in jih metali v pod parnifkom pripravljene čolne. Po izropanju parnika so izginili kakor strele. Ko se je naš tolovaj^ki stražnik odstranil, smo skočili po orožje, streljali v noč, a nismo ničesar čuli. Spustili smo v morje čolne, a tudi na ta način nismo zamogli ničesar dognati. Razbojniki so zginili neslišno, kakor so tudi prišli. Napadli so naš parnik v majhnih ribiških čolnih.. Eakšna žival je polž? Francosko ministrstvo za kmetijstvo bode moralo v kratkem sporočiti svojo odločitev v zelo važnem vprašanju, za kakšno žival se smatra polž, za domačo ali divjo? Vinogradniki v Burgundiji se namreč že dolgo ponašajo s stranskim izdelkom svojega poklica, z vinogradniškim polžem, ki velja širom Francije za prvovrstno poslastico in gre dobro v denar. Vinogradniški polž živi od trtnega listja. Lov na te polže pa je postal tako živahen, da smatrajo vinogradniki svoje koristi za ogrožene, ker vse išče vinogradniške polže. Zato so se burgundski lastniki vinogradov lovu na polže odločno uprli, pri tem pa so pozabili, da jih v tem ne podpira prav noben francoski zakon. Francija ima sicer natančen zakon o ribolovu in lovu na divjačine, zakonodavci pa so popolnoma pozabili na zakon v zaščito polžev. Nikjer ni zapisano, komu je dovoljeno loviti polže in kje je to dovoljeno, kje prepovedano. Tako se dogaja, da si lastniki vinogradov in posestniki tolmačijo pravico do polžev drugače, kakor polžji lovci in iz tega različnega tolmačenja nastajajo spori. Neki odvetnik, iki je imel ponovno opraviti pri sodišču zaradi polžev, pravi, da bi se polži zaradi svojih rožjčkov morali uvrstiti med »rogate« domače živali — lovci na polže pa se zagovarjajo, da polžev niti ne love v mreže, niti jih ne streljajo in da zato ni potrebno nobeno posebno dovoljenje. Najdaljša cevna napeljava na svetu. A.ngleški, amerikanski in francoski kapital je s polno paro na delu, da zgradi na celem svetu najdaljšo napeIjavo po ceveh, po katerih bo teklo surovo olje. Gre za napeljavo v Iraku — ob rekah Evfrat in Tigris v osrednji A.ziji —, ki bi vodila iz Kirkaka, pe.rolejske pokrajine v Mossulu, do Sreiozemskega morja .a daljavo 1860 km. Stroški so preračunani na 10 milijonov funtov šterlingov. Nad rekama Tigris !n Evfrat bodo napravili žično železaico, po kateri bodo prepeljevali ma;erijal in živila za delavce. Pod obema rekama bo tunel, skozi katerega bodo položene cevi za odpremo petroleja ali nafte. Predvidenih je 13—15 postaj za .rpanje nafte iz zemlje. Napeljava bo jotova leta 1935. Bogata nagrada za prvo kuveito :račne pošte. Udružcnje francoskihna.iralcev znamk ponuja poldrugi mililon dinarjev za prvo kuverto, ki je bila .dposlana po zraku. Čeravno spada )ošiljanje pieem po zraku v najnovejio dobo, je bilo pismo, kojega 'kuverto išče francoska družba, odposlano v zrak dne 9. januarja 1793. Vzel ga je seboj Francoz Jean Pierre Blanchard, ko se je dvignil v Filadelfiji v Severni Ameriki v balonu v zrak. Zgodovinsko pismo ima radi tega toliko vrednost, ker ga je podpisal1 prvi predsednik Združenih držav Severne Amerike Jurij .Vashington. Najvišji stolp na svetu. V Čikagi bodo postavili iz jekla stolp, ki bo 620 m visok. Stroški za zgradbo so preračunani na 3 milijone dolarjev. Jubilej uličnih hodnikov. Meseca junija leta 1782 so v Parizu na cesti Rue de Odeon položili prve hodnike za pešce, kar je v tistem času bil pravi čudež. Kmalu so začeli delati obcestne pločnike tudi po drugih pariških cestah, nakar je ta vzgled našel posnemovalce po številnih evropskih mestih. Še leta 1780 je dekret francoskega kralja strogo prepovedal, metati skozi okno na cesto pomije in umazano vodo, češ, da je to za ljudi, ki kaj takega dobijo na glavo, zelo neprijetno. Ta navada, metati pomije kar skozi okno na cesto, je bila menda v Parizu splošno razširjena. Povzročala je strašen smrad po pariških ulicah. Žaradi tega smradu so se francoski kra.ji fudi preselili iz Pariza v Versailles.