Januš Golec^ 22 Propast in dvig. Ljudska povest. * Značilno za takratne razmere je, ,da,je za.r pisala izpraševalna komisija v zadevn| zapisnik neverjctno ugotovitev o Balonovi spdsobnosti poučevanja samo v njegovem maternem jeziku, dasi je nemščino resnično najmanj toliko obvladal kakor slovenščino, za katere presojo dunajski gospodje v obče niso bili, ker sami trdni Nemci, niti najmanj kompetentni alipoklicani. S to opazko v sicer sijajnem. spričevalu so Balonu zlohotno "in namerno onemogočili nastavitev na kaki štajerski kmetijski šoli, ker ni bilo nobene slovenske, niti dvojezične. Sledilo je Balraovo imenovanje s strani. štajerske deželne uprave — po zašlugi dobrotvorca, resnično plemenitega pišeckega graščaka barona Moscona — za začasnega vinarskega komisarja v zadevah trtne uši, a 1. junija 1893 jc bil imenovan za stalnega deželnega vinarskega komisarja kot dcželni uradnik v Gradcu. - Balon je dobro poznal gorje domačega vinarstva, vse zlo trsne uši in peronospore; pa tudi vsa mogoča protisredstva. Naletel je sprva na veliko, nerazumevanje' osobito v podcželskih izobraženih krogiK. Smatral je — čisto pravilno — peronosporb za vcčjo nesrečo ko trsno uš, toda. baš podeželsko izobraženstvo ga ni hotelo razumeti, je Harod celo hujskalo in zavajalo, kar je Balona bolelo, a ne uplašilo. Tcmeljitost in solidnost njegovega strokovnega znanja' sta zmagali na srečo slovenskega vinarstva, ki se je začelo na novi podlagi naglo razvijati. . . ' Balonova zasluga ]e bila, da so dobivali siromašni vinogradniki dolgoročna brezobrestna posojila iz deželnih in državnih sredstev za obnovo goric, da; so dobivali modro galico in trsje po znižani ccni ali zastonj, potovalni pouk z razkazovanjem pa so raaširili in poglobili. ; Po se sedaj bhranjenem, vestno vodeneDJi dncvnikti jč nastopil komisar Ivan Baloh večje študijsko potovanje po Franciji 27. julija 1896. Pri velevinogradniku in veletrsničarju Richtcrju v Montpellicrja je našel v praksi našega Franca Goričana, kateri nra je bil potem potni spremljevalec po tujirii, Balon pa jc utrl Goričanu pot nazaj v domovino, kl ga je rabila, prcskrbivši mu deželno namcstitev v Ptuju. Josip Zupanc, sedanji kmetijski rcferent v PtuJu, je bil tedaj v praksi na vzornem Balonovem posestvu na Bizeljskem. Pred svojo, žal prerano smrtjo, 31. decembra 1897 v Gradcu, si je zamislil Balon obsežne deželne nasade v Ptuju, kjer j'e tudi Zupanc, koj po Balonovi smrti nastopil deželno službo. Ivan Balon svojih velikih načrtov ni mogel več izvršiti. Njegov sotrudnik pri štajcrskem deželnem odboru v Gradcu }e bil poznejši žc rajni vinarski ravnatelj Anton Puklavec, katerega je Balon, žc zroč neizprosni smrti v oči, želel imeti za svojega naslednika v službi. Tako }c umel naš človek zbirati in navajati naše ljudi v najtežjih razmerah k stvarncmu, smotrencmu strokovnemu udejstvovanju v dobrobit slovenskega kmcčkega naroda. Ta poslednja želja se mu ni izpolnila! Na njegovo mesto jc bil leta 1898 imeDovan Anton Stiegler z mariborske Vinarske in sadJarske šole. Balona so dičile poštenost, ncpristranost, vest¦ost, vztrajnost, srčna dobrota, po potrebi pa tudi »eizprosna in odločna, a pravična strogost v izvršc- vanju vodilne službe, za katero so ga uprav te vrlinc odlično usposabljale. Balon jc s prepričevalno živo in pisano besedo pospeševal domače vinogradništvo, prircjajoč tudi prve grozdne oglede in razstave z vinskimi poskušnjami slovenskcga »amerikanca«. Sotlska dolina, kjer je bila takrat sila res največja, mu je bila še posebno pri srcu. Tudi na belo bizeljsko cerkev je mislil na poseben način, da naj bo prijazcn griček, na katercm stoji, ves ovenčan s plemenito vinsko tr.to. Poslednja želja se mu }e izpolnila, da počiva na domačcm pokopališču, sredi bizeljskih goric, ki z nami po njem žalufejo. Bizeljsko pa je postalo izletna in poučna točka za druge slovenske vinorodne kraje, ki so pri obnavljanju vinogradov delu Bizeljčanov sledili. Zato je upravičeno, da smatramo Bizeljsko za zibelko slovcnskega novega vinogradništva, Ivana Balona pa za njega očeta in kuma.« , Balonov životopis nam zaupa v nekaj besedah, kako jc postopal tcr kako jc pomagal ta veliki dobrotnik svojim obubožanim sorojakom. Da pa bomo dobro poučeni, kako rau je šla obnova od rok v domačem kraju, hočemo to pojasniti v naslednjem z vzgledi, po ustnem izročilu in po beležkah iz župnijskih kronik. V skrajni sili in ob robu gospodarskega propada so naklonila nebesa vinarskega strokovnjaka v osebi domačina Balona. Pa še njemu so se zaupali spočetka le bolj brihtni, mlajši in res po napredku hrepeneči gospodarji. Ti so poslušali njegove razlage o amerikanski trti, kako jo bo treba saditi ter gojiti, da bo rodila. Vera je Ž2 bila tu pri nekaterih v novo trto, pa denarnih sredstev ni bilo za rigolanje in prcdvsem pa ni bilo dobiti novih trtnih sadik. Balon je podučeval rojake, že omenjeni pišečki graščak ter baron jim je pa priskočil na pomoč s svojim vplivom kot deželni odbornik v Gradcu. Pozval je najprej Pišečane, naj dajo na razpolago zemljišče, na katerem bi gojili ameriško trto in bi dovolj močne divjake cepili na žlahtne vrste. Pišcčani so ponudbo za napravo prve trsnicc kar enostavno odklonili. Pri občini merodajni in za njimi tudi drugi so še bili vedno mnenja, da se tudi na amerikanski podlagi nc bodo dali cnkrat uničeni vinogradi obnoviti. Velmožje so razlagali manjšim posestnikom, da je divjak, ali amerikanska podlaga »viničevna«, to je divja trta, ki raste po hostah in ni za vzgojo žlahtnih vrst. Viničevna je divja trta, ki zraste iz pešk žlahtnega grozdja, katere raznašajo ptiči cnako, kakor zraste iz pešk žlahtnega jabolčnega sadu lesnača. Premnogi so se bali globokega rigolanja, kakor ga je učil Balon in bi bili pri obnovi kvečjemu za nasad korenjakov v navadno koparije. Pa vrnimo se nazaj k prvi trsnici, katcro so napodili Pišečani iz svojega kota na Bizeljsko. Bizeljčani so sprejeli ponudbo Gradca za napravo trsnice pod vplivom Balona z veseljem. Prva trsnica za novc amerikanske nasade je bila poklicana v življenje na Bizeljskem. Kako so se Pišečani kinalu kesali, ko so premagali predsodke glede novih nasadov in so pozneje morali hoditi po trte in po navodila za sajenje na Bizeljsko. Posebno šc pa, ko so videli, da sc morajo zadovoljiti z vrscm, kar dobijo od sosedov. Enkrat oživljena vinarska šola ali trsnica na Bizeljskcm je dala razglasiti potom občin, da dobijo ameriške trte: korenjake za denar, ključc pa zastonj. Baš omenjeno so šc bili samo prvi poskusi in se skraja ni zasajalo na veliko ter obširno. Prvi apostoli nove amerikanske trte so zrigolali vsak po majhen košček, da pričnefo s poskusnimi nasadi. Nosili so si iz bizeljske trsnice skrivaj divjake in to iz bojazni, da bi jih drugi modrijani nc zasmehovali. V Pišece je prinesel iz Bizeljskega eno butaro amerikanskih divjakov (50 trt) Janez Kocjan, samski in stanujoč v Podgorju štev. 38. Mihael Varlcc, takratni občinski odbornik, ki je poscbno vplival na župana Antona Verstovšeka, naj odkloni trsnico, jc rekel Kocjanu: »Beži! Beži! Kaj boš nosil to viničevno iz Bizeljskega? Boste Boga strahovali? Iz tega ne bo nič!« Kljub tej opazki jc posadil Janez Kocjan v PiSecah prve trtc na amerikanski podlagi. Pišečan Jožef Dobravc jc prinesel brcz očctove Vcdnosti trtc iz Bizeljskega. Šclc Junija jih je posadil fckrivaj na vrtu. Zrasle so še isto leto 1 m visoko. '¦ Lfudje so jih hodili gledat in so govorili: - »Kako bo to raslo drugo leto, kcr ima trde torenine!« Med prvimi, ki jc dal rigoliti v Pišecah ccli vinograd in ga je zasadil z amerikansko trto, jc bil stari Anton Podvinski, oče scdanjega posestnika, rn siccr leta 1888. Malo prej smo slišali, kako so odklonili Pišečani od deželc jim ponujano trsnico in so morali pozneje po sadike na Bizeljsko. Dobri baron in graščak sc jih je usmilil ponovno, da bi zamogli čimpreje obnoviti vinograde. Spodnji del svojega vinograda, ki se imenuje »Špegcl«, in njivo »Bernauerco« je dal v najem za 10 let deželt. Košenino, kjer je propadla stara trta, to je sedanji vinograd »Bernailer« pri župnišču, kjer raste žlahtni burgundec, pa državi na 15 let v najem. Pogoj najemnine je bil, da dobi po prcteku omenjenih rokov zemljo zasajeno z žlahtnimi trtami nazaj. Dcžclno trsnico jc vodil Ivan Balon, ki je bil takrat oskrbnik na gradu Pišecc. Državno trsnico Bcraauer so vodili: Ivan Malus ter Agrež Franc pod višjim nadzorstvom nekega Rajha iz Kostanjevice, kjcr fe tudi bila vinorejska šola ali trsnica. (Daljc slcdi.)