Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino v Rozina Svent Publicistična dejavnost slovenske emigracije po drugi svetovni vojni Magistrsko delo Mentor prof. dr. Dušan Nečak Ljubljana,1992 - 2 - PREDGOVOR 3 UVOD 4 Opombe 1 6 I. ČAS BEGUNSKIH TABORIŠČ 1945 - 1948 9 I. 1. Avstrijska taborišča 11 I. 1. 1. Publicistična dejavnost 12 I. 1. 2. Vsebinska analiza 18 Opombe 2 39 I. 2. Italijanska taborišča 42 I. 2. 1. Publicistična dejavnost 4 I. 2. 2. Vsebinska analiza 45 I. 3. Taborišča v drugih evropskih državah (Nemčija, Belgija, Španija) 55 Opombe 3 56 II. OBLIKOVANJE EMIGRANTSKIH SREDIŠČ 1948 - 1949 (1950) II. 1. Južna Amerika (Argentina) 58 II. 2. Severna Amerika (ZDA in Kanada) 64 II. 3. Avstralija 69 II. 4. Evropa (Italija, Avstrija, Francija, Anglija) 70 Opombe 4 4 III. PUBLICISTIČNA DEJAVNOST EMIGRANTSKIH SREDIŠČ III. 1. Seznam najpomembnejših del 76 III. 2. Analiza tekstov 101 III. 2. 1. Argentina. Opombe 5 10 III. 2. 2. ZDA, Kanada. Opombe 6 131 III. 2. 3. Avstralija. Opombe 7 14 III. 2. 4. Evropa. Opombe 8 146 IV. SKLEPNE MISLI 160 VIRI IN LITERATURA V. 1. Viri V. 2. Literatura 165 167 - 3 - PREDGOVOR Preučevalec emigrantske publicistične dejavnosti se pri svojem delu srečuje s številnimi problemi in mora marsikdaj orati ledino. Največji problem predstavlja nepopolna zbirka tega gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ki edina načr tno zbira in hrani tudi emigrantsko publicistiko. Deloma se da to nadomestiti oz. dopolniti z gradivom, ki ga hrani knjižnica Dušana Cerneta v Trstu, nekatere stvari pa so žal za vedno izgubljene in si lahko približno sliko ustvarimo le preko spominskih zapisov ljudi, ki so sodelovali pri teh izdajah. Prav tako so nepopolni in mnogokrat netočni bibliografski podatki o gradivu (predvsem kar se tiče imen urednikov in točnih podatkov o začetku in koncu izhajanja posameznih peri odičnih publikacij).[1] Drugi problem, s katerim se srečuje preučevalec,je pomanjkanje objektivnih,strokovnih obdelav emigrantske problematike (pred vsem s področja literarne zgodovine in zgodovine same). Za začetno vedenje o emigraciji lahko uporabimo Cučkovo knjigo "Sramota umira počasi" (ki je izšla v dveh izdajah - 1979. in 1980. leta), pri kateri pa moramo biti zelo previdni (v času njenega izida se je o emigraciji še zelo malo pisalo in je prevladovalo splošno odklonilno stališče) . Nekaj več je podlistkov in člankov po časopisih in revijah.[2] Vsi brez izjeme pa so nastali šele ob koncu 70-ih in v 80-ih letih. Deloma je to posledica "nedostopnosti" tega gradiva v NUK. [3] Vse to se je temeljito spremenilo v zadnjih dveh le tih, ko ni nobenih omejitev več (razen splošnih določil, ki veljajo za vse gradivo, ki ga hrani nacionalna knjižnica - pa se število preučevalcev zato ni opazno povečalo!). Pri preučevanju te problematike sem imela tudi več pogovorov z uredniki posameznih časopisov in revij, ki so mi razjasnili marsikatero podrobnost v zvezi z izhajanjem emigrantske peri odike. [4] V tekstu je večji poudarek na preučevanju periodičnih publika cij, ki so za zgodovinarja bolj zanimive, ker nam kažejo sta lišča posameznih političnih strank v zdomstvu do Slovenije oz. do Jugoslavije (politika, gospodarstvo) ; seznanjajo nas z načinom življenja zdomcev v posameznih državah, z njihovo kul turno in društveno dejavnostjo. Zelo pomembne so npr. tudi osmrtnice in nekrologi, ki nam po eni strani dajejo osnovne biografske podatke o umrlih, velikokrat pa nam razkrijejo tudi nepoznane psevdonime. Posebno mesto zavzemajo spominski članki izdajateljev, brez katerih bi bilo to preučevanje skoraj nemo goče (predvsem zaradi njihove samozadostnosti). [5] - 4 - UVOD Moje preučevanje emigrantske publicistične dejavnosti zajema obdobje od maja 1945 do leta 1990 - predvsem njihove izdaja teljske dejavnosti (bibliografija in vsebinska analiza teks tov) . Začetek emigrantske publicistične dejavnosti je zgodovinsko pogojen s koncem druge svetovne vojne, ko je velika skupina Slovencev zapustila svojo domovino in se podala na negotovo pot begunstva.[6] Za to prvo obdobje je bolj ustrezen izraz "begunska publicis tika", ker med njimi še ni bilo izrazitejšega ideološkega oz. strankarskega razločevanja (umaknili so se, ker se je zrušil sistem,v katerem so živeli in ustvarjali, novega, vzpostavlje nega z revolucijo, pa niso mogli oz. hoteli sprejeti, zato starega poskušajo nadaljevati v zdomstvu). Ti begunci = raz seljene osebe = Displaced persones = DP, so bežali iz Jugosla vije v varstvo zahodnih zaveznikov in vseskozi upali na sko rajšnjo vrnitev v domovino. Motivi za njihov beg so bili zelo različni - njihova nadaljnja usoda pa zelo podobna (pripadniki vojaških formacij so bili iz Avstrije vrnjeni v Jugoslavijo, kjer so bili večinoma pobiti - civilisti, ki so ostali, pa so se morali konec štiridesetih let izseliti v prekomorske drža ve) . Tako lahko o pravi emigrantski publicistiki govorimo šele po letu 1950, ko je bilo končano preseljevanje iz taborišč v nova naselitvena središča, kjer so se emigranti na novo organizira li. Ob tem pa je potrebno razločevanje med temi središči, ker vsako zase predstavlja posebno enoto. Zaradi velike oddalje nosti med njimi sprva ni bilo tesnejših stikov (to se spremeni šele v 60-ih in 70-ih letih). Po drugi strani pa moramo samo kritično priznati, da tudi matična domovina (predvsem uradne institucije - npr. Slovenska izseljenska matica) ni "prizna vala" njihove eksistence oz. je prevladovalo stališče, "da zunaj Slovenije živi še nekaj Slovencev - političnih emigran tov, ki imajo povečini krvave roke, in da pišejo neke politi čne pamflete". [7] Veliko je tudi nejasnosti okoli imena, ki bi zajelo vso to široko skupnost,razseljeno po svetu. V Sloveniji se je do pred kratkih uporabljalo ime "slovenska politična emigracija" = SPE, da se je dalo že iz imena sklepati, da to ni isto kot izseljenci, ki so se povečini izselili zaradi ekonomskih vzro kov. Tudi SPE je bila sprva zadovoljna s tem izrazom, ker so - 5 - nenehno poudarjali svoje politično nasprotovanje režimu, ki vlada v Sloveniji. V 70-ih letih pa v njihovem tisku zasledimo nov izraz "zdomci* (Brumen) , ki ga postopoma prevzamejo tudi ostali pisci.[8] Do danes se uradna znanost (predvsem mislim tu na sociologijo) še ni opredelila do nobenega izraza, zato ostaja to vprašanje še nerazrešeno. Smiselno pa bi bilo razmi sliti, če je pojem SPE še primeren zaradi svojega "slabšal- nega" - negativnega naboja. Čisto nekaj drugega pa je pisanje slovenske politične emigra cije o njih samih. O tem imamo na razpolago številne knjige in ogromno člankov po različnih časopisih in revijah. Tudi v zamejskem tisku se o SPE kar precej piše. To se nam kaže v obliki nekakšne traume, ki jo je vanje zarezala vojna. Med njihovim pisanjem le težko najdemo kritiko ali samokritiko. Nehote dobimo celo občutek, da si prizadevajo nekaj nasilno dokazati in opravičiti. Tudi svoj poraz leta 1945 bi radi prikazali kot usodno zmoto in krivico.Tako kot na drugi strani partizanska literatura tudi oni zahajajo v črno-belo prikazo vanje medvojnih dogodkov (seveda z drugega zornega kota!). Šele v zadnjem času se pojavljajo drugačna razmišljanja posa meznikov, ki pa jih takoj ostro obsodijo kot izdajo njihove skupne "ideje". Ta odklon se kaže predvsem pri mlajši genera ciji. [9] Pri svojem delu sem bila pogosto v dilemi, katere avtorje uvrstiti in katere izpustiti. Zato mi je bil "vodnik" Zdravko Novak, ki je v svojih številnih člankih-pregledih, ki so bili objavljeni v Koledarjih/Zbornikih Svobodne Slovenije, posebej ločeval: publicistika slovenske ideološke emigracije, zamejska publicistika in izseljenska publicistika. Vendar je očitno tudi on prihajal v podobne dileme in nedoslednosti. Za primer naj navedem pisatelja Leva Detelo in njegovo ženo Mileno Mer- lak-Detela. Oba avtorja je Novak uvrstil med SPE, ker je imel založbo "Sodobna knjiga" v Londonu in Trstu, kjer sta omenjena avtorja izdajala svoje knjige, za emigrantsko. Za oba avtorja velja, da sta predstavnika mlajše generacije, ki nista imela nič z medvojnimi dogodki (v tujino so ju vodili čisto osebni razlogi). Podoben problem se pokaže tudi pri pesniku Humbertu Pribcu in še pri kom drugem. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so mi pomaga li pri raziskovanju publicistične dejavnosti slovenske poli tične emigracije, v prvi vrsti Narodni in univerzitetni knjiž nici in prof. dr. Dušanu Nečaku ter prof. dr. Helgi Glušič, ki sta mi pomagala z nasveti in pogovori. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Tonetu Ferencu in prof. dr. Mirku Stiplovšku ter svojim kolegom na rokopisnem oddelku NUK, ki so me vzpodbujali pri mojem delu. - 6 - OPOMBE [1] [1] V knjižni obliki so izšle bibliografije za begunsko obdobje: - Podhorskv, Rene:Bibliografija slovenskega begunskega tiska v letu 1945-1949. - Judenburg, 1946-1949 (v treh snopičih) in za publicistično dejavnost v Argentini: - Pertot, Marjan:Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945-1987 : T del - knjige. - Trst : Knjižnica D.Cerneta, 1987 - Pertot, Marjan:Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945-1990 : II del - časopisje. - Trst : Knjižnica D.Cerneta, 1991 Več pa je priložnostnih bibliografij oz. člankov, ki prinašajo osnovne podatke o emigrantski publicistiki (npr. Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije 1949-1975 ; Glas Slovenske kulturne akcije 1954- itd.) [2] Adler, Matija:Slovenska politična emigracija (SPE) danes Dnevnik 47/1988 od 23.5.-25.6.1988 (30 nadalj.) Dornik, Andrej:Napokane iluzije slovenske politične emigracije 7 D 9/1981 št.41-53 ; 10/1982 št.1-6 [3] Nedostopnost sem dala v navednice, ker želim s tem izraziti netočnost (oz. neresnico). Glede na veljavno zakonodajo je bilo prepovedano vnašanje in javno širjenje Jugoslaviji sovražne literature, kar pa ni veljalo za nacionalno knjižnico, ki je dolžna zbirati VSE gradivo, ki ga ustvarijo Slovenci kjerkoli na svetu. Čeprav se je del emigrantske publicistike hranil v posebnem trezorju (D-fond = Direktorjev fond), je bila vedno dostopna za znanstveno preučevanje. [4] Dr.R.Susel in dr.J.Velikonja - ZDA ; L.Lenček in A.Rot - Argentina ; Z.Verbič - Kanada ; M.Peršič - Avstralija ; dr.F.Kattnig - Avstrija. [5] Če so hoteli v tujini ohraniti svojo - slovensko skupnost, so se morali na eni strani zapreti pred tujim okoljem samim ; po drugi strani pa so s preprečevanjem vplivanja matične domovine nanje te ljudi držali v neki politični odvisnosti in vezanosti na preživeli in poraženi predvojni politični sistem. [6] O tem nam govori tudi datum začetka izhajanja prvega časopisa v begunstvu "Jugoslovanski vestnik" v taborišču Visco - 5.5.1945. - 7 - [7] Tej oceni moramo upravičeno nasprotovati, ker ne drži. - Približno 10.000 (vprašanje številk je še vedno sporno in se giblje od 7000-12.000) pripadnikov domobranske vojske (ob koncu im.Slovenske narodne vojske) je bilo že konec maja 1945 vrnjenih v Jugoslavijo in so bili večinoma v mesecu juniju pobiti na množičnih moriščih (Kočevski Rog, Teharje, Pohorje itd.) in med njimi je bil tudi nekaj vojnih zločincev - ne pa vsi! - Nekateri spretni posamezniki se niso zanašali na odločitve vodilnih politikov in so svojo usodo prevzeli v svoje roke, se še pravočasno umaknili iz taborišč in svoje vojaške obleke zamenjali za civilne. Prav gotovo bi se med njimi tudi še našli posamezniki, ki bi jim redna sodišča lahko dokazala vojna hudodelstva. Zaradi nekaterih posameznikov ne smemo kar počez obsoditi vseh beguncev (staršev, žena, otrok). [8] V Sloveniji se pojem "zdomec" sprva uporablja za začasno izseljene Slovence, ki so se povečini iz ekonomskih vzrokov izselili v Z evropske države in so imeli vseskozi namen, da se vrnejo v domovino, ko si bodo popravili svoj materialni položaj. [9] Njihovo trenutno razpoloženje lahko razberemo iz intervjuja, ki ga je imel novinar M.Jenšterle s članom SNO - Markom Kremžarjem: DEMOKRACIJA-Ljubljana (2/1990 št.17(8.5.) str.8-9) Marko Kremžar: "Narod, ki je vreden suverenosti, si jo vzame!" [intervju] vpr.: Očitno je emigracija vse bolj zanimiva za matično Slove nijo. Lahko bi celo rekli, da se Sloveniji mudi vzpostaviti stike z vami.Kako pa je slovenska politična emigracija pripra vljena na politični dialog z matično domovino? odg.:Slovenska politične emigracija je vedno bila in je pri pravljena na razgovor z rojaki, ki sprejemajo in spoštujejo demokratična družbena pravila. Ni pa hotela stikov s predstav niki totalitarnega režima. Kar se pa tiče zanimanja slovenske javnosti za emigracijo, se bojim, da večino manj brigajo ide je, ki so jih njihovi rojaki ohranjali in razvijali skozi skoraj pol stoletja, kakor morebitne "mednarodne zveze" ali "finančne možnosti", ki so z njimi v zvezi. Tako pojmovanje zdomstva je seveda posledica režimskega prikazovanja stvarno sti. Iz podobnih razlogov smo morali verjetno od časa do časa tudi slišati, da hočemo Slovencem v domovini "soliti pamet", da nam gre za "oblast" in da črpamo sredstva iz vsemogočih skritih "mednarodnih" virov. Očitno ni lahko razumeti, da tisoči Slovencev po svetu ohranjajo, z velikimi žrtvami, zveš- - 8 - tobo svojemu narodu, ker vedo, da so preživele priče velikih krivic in ker verujejo, da so med vsemi darovi prejeli od boga tudi slovenstvo ter da so zanj odgovorni. vpr.: Slovenska politična emigracija je s svojo kulturo in sploh potencialom sestavni del Slovenije. To navsezadnje potr juje dejstvo, da je bila vaša skupnost vedno zaprta do Argen tine in usmerjena k Sloveniji. Katere so največje vrednote, s katerimi lahko politična emigracija vstopi v svobodno in demo kratično Slovenijo? odg.:Slovenci v svetu smo resnično del Slovenije. Ta zavest pa je za zdaj bolj živa v zdomstvu kakor v domovini, ki vse pre pogosto pozablja, da se Slovenija ne neha na državni meji. Politična emigracija ohranja v svoji sredi skozi desetletja ne le duha vzajemnosti in demokratičnega sožitja, marveč tudi organizacije in ustanove, ki jih je priklicala v življenje, da so ji pomagale vzdrževati v tujini svojo identiteto. Vse to bo svobodna in demokratična Slovenija mogla uporabljati v skupno dobro. Vendar največja vrednota vsake družbe so ljudje. Slo venci, navajeni živeti samostojno, iz svojih korenin, kjerkoli po svetu, ki znajo spoštovati tuje in ceniti svoje, ki se znajdejo sredi tujih kultur, a so hkrati ponosni na svojo, gotovo lahko marsikaj prispevajo vsemu slovenstvu. Slovenska kultura in gospodarstvo si bosta razširila obzorje in meje vpliva s pomočjo rojakov, ki žive v svetu. Nekateri od teh se bodo nekoč vrnili na slovensko zemljo, drugi ne, oboji pa bodo lahko veliko prispevali k rasti in k poglobitvi slovenstva, če bo narodova glavnina znala ceniti in spoštovati njih mišljen je, čutenje in delo.To seveda ne drži le za politične emigran te, temveč za vse rojake, ki žive po svetu, pa ostajajo svojemu narodu zvesti..." [Marko Kremžar se je rodil leta 1928 v Lj. Njegov oče France Kremžar je bil v uredništvu Slovenca. Kot srednješolec je bil pri domobrancih v četi za zvezo. Umaknil se je v Vetrinj, toda vrnili so ga v Šentvid, kjer je bil kot mladoletnik obsojen na prevzgojo v Zavodu za politično prevzgojo. Kmalu je ušel na Koroško, kjer je končal taboriščno gimnazijo in začel študira ti filozofijo v Gradcu. Leta 1949 je z družino odšel v Argen tino, študiral ekonomijo in doktoriral. Sedaj je finančni direktor velikega slovenskega industrijskega podjetja v Buenos Airesu. Napisal je knjigo Sivi dnevi (1967),spomin na življen je v ječi, psihološko dramo Živi in mrtvi bratje, o iskanju resnice med revolucijo (1986). Ustanovil je Slovenski srednje šolski tečaj in Visokošolski tečaj, kjer tudi predava. Napisal je še politične knjige Pogled naprej (1984), Obrisi družbene preosnove (1984), Pot iz socializma (1986) in Stebri vzajem nosti (1988). Politično deluje v okviru Slovenske ljudske stranke, od leta 1984 je njen načelnik. Je član Slovenskega narodnega odbora.] - 9 - I. CAS BEGUNSKIH TABORIŠČ 1945 - 1948 Maja 1945 je zapustilo Slovenijo od 20.-30.000 Slovencev. Med njimi je bilo tudi večje število kulturnih delavcev z različ nih področij: pesniki, pisatelji, umetniki, publicisti, poli tiki, znanstveniki, duhovniki, gospodarstveniki itd. Njim se v tujini pridružijo tudi tisti, ki so Jugoslavijo zapustili že med vojno in se niso hoteli vrniti domov, ker so bili nasprot niki novega režima (Ciril Zebot, Anton Novačan, Joža Lovrenčič itd.). "Vse te izseljence je oblast v domovini takoj črtala iz slo venske skupnosti in iz zgodovine. Se isto leto (1945) je v Slovenskem Zborniku pisatelj Juš Kozak črtal iz vrst sloven skih književnikov tako Mirka Javornika kot Tineta Debeljaka, imenujoč ju 'bivša slovenska pisatelja'. Domovina ni računala s tem, da bi iz teh ubežnikov mogla nastati kdaj, recimo emigrantska literatura. V tem zaporedju dogodkov lahko razumemo tudi vsebino letaka, ki naj bi se jeseni 1948 pojavil v begunskem taborišču Lienz: 'Vsako kulturno delo med slovenskimi taboriščniki je treba uničiti. Ne štedite s trudom za dosego tega cilja. Ne samo štediti truda za oviranje begunskega tiska, potrebno je pov zročati škandale, da se svet prepriča o brezpomembnosti slo venske emigracije'...In vendar je kljub nevarnosti, oviranju in zanikanju ljubezni beguncev do slovenstva in kulture nasta jala v teh letih čakanja, trpljenja in strahu slovenska tabo- riška, resnično še 'begunska književnost'." [1] Milica Strgar pa zapiše, da emigranti "svoje politične prihod nosti in begunske usode niso prepuščali naključjem...Se poseb no so se zavedali pomena tiska in šolstva in ju zato razvija li, temeljito uporabljali in zlorabljali. Rečemo lahko, da skoraj od prvega dne begunstva naprej." [2] Literarne ustvarjalce, ki nadaljujejo s svojim delom tudi po odhodu iz domovine, lahko razdelimo v več skupin: 1. - Priznani ustvarjalci, ki so začeli izdajati svoja dela že pred vojno: dr.Anton Novačan (1887-1951), politik, ki je bil tik pred vojno generalni konzul Jugoslavije v Egiptu, pesnik (Nilske pesmi), pisatelj (Naša vas I, II) in dramatik (Celjski grofje). - 10 - Stanko Majcen (1888-1970), pesnik in dramatik (Bogar Meho). dr.Joža Lovrenčič (1890-1952), zgodovinar, pesnik (Deveta dežela) ter avtor več proznih del. Mirko Kunčič(1899-1984), predvsem mladinski pisatelj (Ptiček z dvema kijunčkoma.Najdenček Jokec,Cmokec Poskokec), otroški pesnik in dramatik (Triglavska roža) . Jože Vombergar(1902-1980), dramatik (Voda,Zlato tele), ki se je med vojno uveljavil s številnimi radijskimi igrami (Jaka Smodlaka). Vinko Žitnik (1903-1980), pesnik (Pomlad). dr.Tine Debeljak (1903-1989), pesnik, literarni zgodovinar, slavist in prevajalec slovanske literature (Mickiewicza), kulturni urednik medvojnega Slovenca in urednik Doma in sveta. Mirko Javornik (1909-1986), pisatelj in esejist (Pero in čas) . 2. - Mlajši pisatelji in pesniki, ki so tik pred vojno oz. že med njo začeli s svojim literarnim ustvarjanjem: Vinko Beličič (1913), pesnik in pisatelj (Molitev na gori, Češminov grm). Jože Krivec (1916-1991), pisatelj zbirke Dom med goricami. dr.Stanko Kociper (1916), pisatelj (Goričanec) in dramatik (Šentjurski provizor). Zorko Simčič(1921),pisatelj (Prebujenje,Tragedija stoletja). 3. - Ustvarjalci, ki so začeli pisati med vojno in so čakali na svoje prve izdaje: France Kunstelj (1914), pisatelj (izbor črtic iz Mladike in Doma in sveta izšel pri Slovenčevi knjižnici). Stanko Janežič (1921), pisatelj (njegova knjiga otroških motivov naj bi izšla v Slovenčevi knjižnici). Karel Mauser (1918-1977), pisatelj in pesnik. Zdravko Novak (1909-1971), dramatik. dr.Metod Turnšek (1909-1976) , dramatik in nabožni pisatelj (Potujoči križ, Leto božjih skrivnosti). Štefan Tonkli (1908-1987), pesnik (Pesmi, Bežni oblaki). Karel Truhlar, Jože Cukale, Vladimir Kos, Adolf Skerjanc, Nikolaj Jeločnik itd. - 11 - 4. - Različni kulturni delavci z drugih področij: versko (Alojzij Odar), umetnost (Marijan Marolt), časopisna publicistika (Ruda Jurčec, Joško Krošelj, Pavle Rant, France Kremžar, Slavko Skoberne, Rudolf Smersu, Miloš Stare, Lado in Ignacij Lenček), filozofija (Vinko Brumen, Rudolf Trofenik), slikarji (Bara Remec, Ted Kramolc, Jože Beranek), kiparji (France Ahčin, France Gorše) itd.[3] Vsej tej množici beguncev (idejnih nosilcev) se pridruži še na tisoče preprostih ljudi, ki jih v tujino žene predvsem strah (pred maščevanjem zmagovalcev ali pa postanejo žrtve močne propagande). Vsi skupaj postanejo Razseljene osebe = Displa- ced Persons (DP), ki jih vzame pod zaščito UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation Administration)- uprava OZN za pomoč in obnovo, osnovana kot začasna mednarodna agencija 9.11.1943 z namenom, da daje pomoč pri obnovi tistih držav, ki jih je prizadela vojna, a same ne razpolagajo z dovolj finan čnimi sredstvi za nabavo v tujini. Sredstva so prispevale tiste države, ki niso bile okupirane in vojno opustošene. Dajala se je pomoč v obliki opreme za obnovo in razvoj gospo darstva, hrani, obleki, zdravilih itd. Organizacija je prene hala z delom 31.3.1949. Begunci so dobili pravico do azila in živeli so po begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji, kjer so čakali do leta 1948, ko so se začeli razseljevati po svetu - predvsem v ZDA, Kanado, Argentino in Avstralijo. I. 1. Avstrijska taborišča Slovenski begunci so živeli v sledečih taboriščih: Vetrinj, St.Vid ob Glini, Lienz in Peggez pri Lienzu, Bistrica ob Dra vi, Spittal, Lichtenstein, Judenburg in Anrass. - 12 - I. 1. 1. Publicistična dejavnost a) Periodične publikacije - časopisi Časopisi so imeli na začetku zelo nizko naklado (le s pisal nim strojem razmnožene številke, ki so ponavadi imele 2-4 strani, kasneje pa so bile "šapirografirane"). Prvi časopis ki je izšel v begunskem taborišču v Avstriji,je bila DEMOKRATIČNA SLOVENIJA, ki je izšla 12.5.1945 v Lienzu. Bil je razmnoževan dnevnik na dveh straneh, izdajal pa ga je Narodni odbor za Slovenijo (Ruda Jurčec, Andrej Uršič, Tine Debeljak). Izhajal je do konca maja 1945, ko se je skupina iz Lienza preselila v Italijo. Tipkan je bil v 10 izvodih. Drugi časopis je bil dnevnik, natisnjen v Vetrinju (vojaškem taborišču) 15.5.1945, DOMOVINA V TABORIŠČU. Izhajal je na 2 straneh - najprej kot stenski časopis, nato je imel tudi do 300 izvodov naklade. Zaradi izročitve slov. domobrancev je konec maja za nekaj dni prenehal izhajati (s 14.št., ki je izšla na 4.str. 29.5.). Ponovno začne izhajati 6.6. s 15.šte vilko. Časopis se z delom slov. beguncev preseli v Lienz, taborišče Peggez, kjer izhaja do 2.7.1945. Prve štiri številke so bile tipkane, naslednje pa razmnožene. Skupno je izšlo 41 št. - 40. in 41. že v Lienzu, kamor so zavezniki preselili del vetrinjskih beguncev. Urejeval ga je France Kremžar. Tretji časopis so izdajali vojaki 2.bataljona II. domobran skega polka v Vetrinju - izhajati začne 17.5.1945 in ima na slov ZA LEPŠO BODOČNOST. Izšlo je le 9 št., zadnja 26.5.1945 [z izročitvijo domobrancev Jugoslaviji izgubi časopis svoj smisel]. Urejal ga je duhovnik - domobranski kurat Jaka Mavec. Oba vetrinjska časopisa sta prinašala dnevne novice, navodila taboriščnega poveljstva in vodstva. Junija 1945 začnejo kot četrta po vrsti izhajati POROČILA IN VESTI. List izdajajo slovenski akademiki v Anrassu (kamor se zateče tudi škof dr. Gregorij Rozman). To so v resnici radij ska poročila, ki jih zbira Vladimir Kozina in jih potem posre duje drugim v tiskani obliki. Tukaj začne 15.7.1945 izhajati tudi SLOVENEC V TIROLAH, ki preneha izhajati 21.10.1945 (izšlo vsega 6 št. v 150-200 izvodih). Zadnje dni junija 1945 je bilo razpuščeno vetrinjsko taborišče (bilo je namenjeno predvsem domobranskim vojakom in njihovim ožjim sorodnikom) in preostali del beguncev so zavezniki pre selili v taborišče Lienz. Tu začnejo že 3.7.1945 izhajati NOVICE, razmnoževan dnevnik na 2-4 straneh (občasno dodane tudi posebne št.). Časopis je bil podvržen angleški taboriščni cenzuri. Skupno je izšlo 420 št. - zadnja 13.11.1946, ko pride ~ 13 - do nove selitve beguncev. Tokrat jih zavezniki preselijo v Spittal (Spital)- Kot protiutež preveč zmernim Novicam začno 5.7.1945 izhajati DOMAČI GLASOVI.[4] List je bil dnevnik, ponavadi tiskan na 4 str. v 650 izvodih. Izhajal je do 12.11.1946 (selitev v Spi tal). Časopis je med drugimi urejeval tudi dr. France Blatnik (salezijanec, domobranski vojni kurat, propagandist in ured nik, ki tudi po preselitvi v ZDA nadaljuje s svojo protijugo- slovansko aktivnostjo). Ker so v špitalskem taborišču že od 14.8. 1946 izdajali svoj časopis TABORIŠČNIK, so Domači glaso vi in Novice prenehali izhajati. (Domači glasovi se ponovno pojavijo 1.7.1948 v Triestachu pri Lienzu). Istočasno kot Domači glasovi izhaja v Lienzu tudi verski ted nik CERKVENA OZNANILA, ki ga izdaja begunska župnijska pisarna na 2-4 straneh od 4.7.1945-1.11.1946 (skupno izšlo 72 šte vilk) . Tudi po drugih begunskih taboriščih v Avstriji zasledimo posa mezne časopise (glasila), ki pa so veliko skromnejši in slabše urejevani. BEGUNCEK - list za mladino - St. Vid na Glini - izhajal od 23.9.1945-1946, ko s št.24 preneha izhajati. Urednik Janez Sever. [Tednik] BEGUNSKA MLADINA - taborišče Lienz in Spittal - od 4.9.1945-dec.l948. Urejal Janko Mernik. BOGOLJUB V TUJINI - verski tednik, pozneje mesečnik - Triestach pri Lienzu, izdaja pisarna papeškega urada 1946- [Sprva im. Bogoljub v begunstvu] CILJI IN POTA - taborišče Spittal - mesečni obzornik od sept.1948- .V taborišču izšlo 5 št. (kasneje postane publikacija Slovenske katoliške akcije v Argentini). CVETJE V TUJINI - Peggez - glasilo begunske dijaške mladine - občasno, od dec.1945-marca 1948. Prvi letnik ureja Bazilij Valentin, drugi Anton Pečauer. DOM OB MURI - taborišče Lichtenstein pri Judenburgu - od 14.7.1945 - 11.5.1947, dnevnik, sprva izhajal v 7-10 izv., kasneje v 150. Prvi urednik bil Oven, drugi Malavašič. FOLIUM OFFICIALE - Lienz in Spittal - uradni list papeškega delegata papeške misije za jugoslovanske begunce v Avstriji in Nemčiji - izhajal od 1946-10.4.1948 (uradne objave v latinščini, drugo v slovenščini - izd.msgr. Jagodic). Naklada 300 izv. GLEDALIŠKI LIST - v taborišču Lienz in Spittal izdajala gledališka družina ob premierah - razmnožena na 8-12 str. v 120-200 izvodih ; urejal France Pernišek. IZBOR člankov iz svetovnega časopisja - v taborišču Spittal - od julija 1946 - 1947. Izšle 3 številke ; urejal France Blatnik. LEPŠA BODOČNOST : glasilo kmečke poklicne šole v Lienzu (poz. Spittal) od feb.1946-1947. [Mesečnik] Urejal Mirko Geratič. Naklada 160-200 izv. MATJAŽEV GLAS : glasilo slovenskega protikomunističnega gibanja. - Avstrija od 1947- (da bi preslepili taboriščno cenzuro, so imeli kot kraj izdaje napisano Ljubljano - list je bil precej razširjen tudi v Sloveniji) PISMA SESTRAM V TUJINO - taborišče Spittal, dvomesečnik - izhajala od pomladi 1948 - Izšlo 5 ali 6 št. v 100-300 izv. SCOUT : izdaja 1.slovenski skavtski steg v Peggezu. - Lienz (pozneje Spittal) : Hrvaška begunska tiskarna, 1946-194. Skupno izšlo 5 št. SLOVENSKA BESEDA - kulturna revija v taborišču Lienz - izh. od 2.9.1945-1946 (ob nedeljah). Ob preselitvi v taborišče Spittal preneha izhajati. Urejal sprva France Kremžar, kasneje France Pernišek. (150 izv.) SLOVENSKA MISEL - Graz, 1945-1946 [Izšla samo 1 št. - druga sicer tudi bila natisnjena, vendar ni bila razposlana _ nadaljevanje Slovenca v Tirolah] SLOVENSKI TABORIŠČNIK - Št.Vid na Glini, kasneje Bistrica na Dravi - od 1945-23.2.1946, urejal Janez Sever. SLOVENSKO DEKLE - 14 dnevnik v taborišču Spittal - od 1.8.1946-aprila 1947. Urejal Pavle Slapar (skupno 13 št. - naklada 500 izv.) ŠOLA IN DOM - list za vzgojitelje Slomškove zveze učiteljev v taborišču Lienz. Izhajalo 1946- do ukinitve taborišča (izšlo 6 št.), urejal Albin Petelin. UNRRA D(isplaced) P(ersons) camp Spittal, od 1946- V NOVE ZARJE. - Avstrija, od 1948- - 14 - - 15 - b) Leposlovje Vsem tem izdajam je skupno predvsem dvoje: - vsebina - doživljanje begunske usode in nenehno upanje (pričakovanje) na skorajšnjo vrnitev; - zunanja podoba - drobni zvezki z majhnim številom strani in drobnimi ilustracijami - razmnoženi na preprostih "strojih" in na slabem papirju. b a) Poezi ja Prva pesniška zbirka je izšla leta 194 5 v taborišču Spittal. Avtor Re-0 (Vladimir Kos) ji je dal ime: Marija z nami je odšla na tuje. Isti avtor je leta 3 946 napisal še eno pesniško zbirko: Deževni dnevi (lirične pesmi s taboriščno tematiko). Naslednji pesniški zbirki spadata že v leto 1946 in sicer - Franček Kolarič: Na tujih tleh (taborišče Spittal) in Erik Kovačič: Romar na beli cesti (tudi v Spittalu). Nekaj poseb nega predstavlja zbirka pesmi in proze: Strti cvetovi - izde lek več anonimnih avtorjev, prispevki pa so posvečeni vrnjenim in pobitim domobrancem (med njimi je Karel Mauser objavil odlomek iz romana "Mrtvi bataljon", posvečen kočevskim žrtvam, in pesem Mrtvi živim). b b) Proza Prvi, ki se je v begunstvu "pojavil" s samostojnim proznim delom, je bil Stanko Kociper: Mlin ob Lešnici (taborišče Peg- gez, 1946), sledi pa mu Božidar Kramolc: Pravljice (taborišče Spittal, 1946 - l.sešitek: Pravljica o treh podobah, 2.seši- tek: Pravljica o čudežnih goslih - knjigo je ilustriral sam avtor in velja za prvo bibliofilsko izdajo v begunstvu). V letih 1947-1949 sledi še nekaj samostojnih knjižnih del Ivko Žitnik: Pravljice (1948), Srečko Sel ivec (Zdravko Novak): Križev pot (1947) in Pota božja (1949). Za nadaljnjo publicistično delovanje je zelo pomembna tiskarna "Koroške Kronike", ki je ustanovljena julija 1945 v Celovcu. Predvsem se je tu uveljavil pisatelj Karel Mauser (nekateri ga imajo za najboljšega in najbolj ustvarjalnega zdomskega pisa telja) , ki je najprej v obliki podlistkov, nato pa tudi kot samostojne knjige izdal: Fotija, Sin mrtvega (obe 1947), Pre kleta kri (1948), Kaplan Klemen in Jerčevi galjoti pa samo v - 16 - obliki podlistka. Pri isti založbi izideta še dve knjigi Bazilij Valentin: V kraljestvu lutk in Mirko Kunčič: Cmokec Poskokec. Konec štiridesetih let (1947) začne v Celovcu ponovno delovati Mohorjeva družba, kjer tudi zasledimo pisatelja K. Mauserja (Puntar Matjaž, Domačija pod Peco in Ljudje pod bičem (T.)) Poleg Koroške, ki je najmočnejše kulturno središče,je pomembno tudi delovanje Slovencev (predvsem visokošolcev) v Gradcu. Med avtorji izstopata : Ludve Potokar, Frank Bukvič (Brezdomci, 1948 - roman iz prekmurskih protimadžarskih bojev, poln roman tike) . c) Šolski učbeniki in priročniki Posebno in zelo pomembno mesto med begunskim tiskom predstav ljajo šolski učbeniki in priročniki za različne tečaje. Begun ci so pri organiziranju šol pokazali izjemne organizacijske sposobnosti. Začeli so skoraj iz nič. Iz domovine so večinoma bežali le z najnujnejšimi osebnimi stvarmi, če pa so nekateri vendarle vzeli s seboj tudi druge predmete, so jih večinoma morali pustiti na poti, ker so jih ovirali pri umiku (sodeč po slikah, ki jih že vrsto let objavlja revija Tabor). Marsikdo med begunci (če ne kar večina!) pa je bil prepričan, da je beg-umik le začasen, in da se bodo kmalu vrnili domov. Ko se ti upi nikakor niso hoteli uresničiti,so se začeli bolj načrt no organizirati. Glavni cilj pri organiziranju šolstva je bila želja, da otroci ne bi izgubili šolskega leta. Zato organizi rajo vse stopnje osnovnega šolanja, gimnazijo, študentom pa omogočijo nadaljevanje študija v Gradcu. Učbeniki so bili namenjeni otrokom vseh starosti. Za najmlajše je Anica Semrov sestavila učbenik Abecednik. Osnovnošolski otroci so imeli na razpolago berila-čitanke in ponatise del najpomembnejših slovenskih avtorjev (Prešerna, Jurčiča, Fin- žgarja). Srednješolcem so bili namenjeni učbeniki za pouk zgodovine, zemljepisa, slovenščine (berila) in jezikov (pred vsem latinščine - Cicero, Livij). Pomembno mesto imajo tudi pesmarice (kot učni pripomoček pri pouku in kot priročnik za razvito pevsko-zborovsko dejavnost v taboriščih) . V vsebini učbenikov je opazna pozitivna konotacija (begunce - sebe vi dijo predvsem kot žrtve totalitarnega komunizma). Leta 1948 se beguncev poloti nov nemir. Vse bolj postaja real nost "misel na odhod v prekomorske dežele". Zato zasledimo v tem času večje število priročnikov z navodili za selitev, učbenike in slovarje za učenje tujih jezikov (predvsem angleš čine in španščine). - 17 - č) Verski tisk Ker so bili begunci po svojem svetovnem nazoru skoraj brez izjeme verni,je razumljivo, da so cerkveni predstavniki poskr beli za verski tisk, ki ga je bilo v taboriščih kar precej. Molitvenike so sicer begunci po večini imeli s seboj, zato pa so izhajale številne pridige (Franc Jaklič: Ura molitve za blagoslov narodu v domovini že novembra 1945, Cerkvena pesma rica, Papeževe okrožnice itd.) Približno v istem obdobju (1945) sta izšli še dve knjigi av torja škofa dr.Gregorija Rozmana: Križev pot z Marijo (T. in II. izd. - obe v Anrassu). d) Propagandno-prirevalno gradivo V samostojni obliki je tega gradiva izšlo relativno malo, ker mu je bil v veliki meri odprt prostor v časopisih. Vendar pa lahko v to zvrst uvrstimo dela: Janez Klemenčič: Kako se mi je godilo v partizanskih zaporih (1946) in Leta strahote na Ižanskem (1945) ; Peter Levičnik (France Dolinar): Slovenska državna misel (več izdaj) ; Pas tirsko pismo katoliških škofov Jugoslavije, izdano na vse splošni konferenci, v Zagrebu 20.9.1945 (Lienz, 1945) ; Tito doli - Peter gori (ponatis članka iz časopisa Dom ob Muri, 1945). Povzetek: V Avstriji, je skupno izšlo 168 enot begunskega tiska. Od tega 26 naslovov periodičnih publikacij ; 43 učbenikov ; 48 verskih tiskov ; 13 izvirnih literarnih del ; 9 del slovenskih klasi kov (namenjenih predvsem mladini: Finžgar, Levstik, Jurčič, Meško, Prešeren) in drugo po obsegu skromno gradivo (letna poročila). - 18 Stev. 37- _ VP tri ni j. toreV ?6 <. VT - 19^ r> <• Jp.ne-7. in T-?Vel DOMOVINA V TABORIŠČU (Vetrinj): V NUK je ohranjenih samo 5 številk (od št.35-25.6.1945 - 40- 1.7.1945), tako da se ne da podati popolne ocene časopisa. Manjkajo začetni izvodi, ki bi nas seznanili z življenjem v vojaškem taborišču v Vetrinju. Predvsem bi bilo zanimivo izve deti, kako so bili vojaško organizirani, kakšne načrte so imeli za prihodnost. V ohranjenih številkah se kaže njihovo prizadevanje za čim boljše sodelovanje z Z zavezniki (predvsem, ker jih je zavez niška politika do Jugoslavije opogumljala in jim dajala upan je, da bodo prej ali slej obračunali s "komunističnim Titom"). DFI bi kar najbolj prepričljivo dokazali svojo lojalnost zavez nikom, so poskušali tem bolj očrniti Jugoslavijo in politiko njenega vodstva. Pri tem so kaj radi uporabili odstavke iz člankov našega časopisja (Ljudske pravice in Slovenskega, poro čevalca) , ki so jih vzeli iz konteksta in jih po svoje zaklju čili. Prizadevali so si sprati s sebe medvojno sodelovanje z okupatorji in prepričati zaveznike, da so se borili samo proti komunizmu ne pa proti zaveznikom. Zato so poskušali z argu menti razvrednotiti NOB. Pohvalijo se, da je njim "... že 3 leta znano, da se slovenski partizani niso borili za nič dru gega, kakor za komunistično Rusijo ne pa za zaveznike. Komuni stični politkomisarji so na vsakem sestanku in tečaju naglasa li, da bodo nazadnje angleške in ameriške kapitaliste vrgli v morje, če bi se hoteli izkrcati. Javno so seveda govorili drugače ter naglasali, da se bore le zoper fašizem. Fašist pa jim je vsakdo, ki ni komunist. To danes razkriva tudi pisanje njihovih glasil. Prav posebno očitno pa so začeli zadnje dni po radiu in časopisju napadati Zaveznike." [5] - 19 - Po drugi stran? pa je bil časopis namenjen predvsem beguncem, ki jih njihovi vodilni politiki hočejo imeti ob sebi in jih odvrniti od misli na povratek v domovino. Zato skorajda ne najdemo številke, kjer bi ne pisali o razmerah v domovini predvsem o pomanjkanju in o terorju komunistov. Pri tem pre pričevanju so zelo podrobno opisali pomanjkanje hrane, saj "ljudje na živilske karte niso dobili drugega kakor po 2.80 kg moke in 4 dkg sladkorja, [v dveh mesecih!] Ljubljana res stra da, z njo pa tudi podeželje. Po soglasni sodbi vseh je danes v Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani .. 80% ljudi,- ki so zoper OF med njimi najbolj odločno taki, ki so poprej od tega režima pričakovali samo mleka in medu...Komunisti v Sloveniji [se] ne počutijo trdne gospodarje. V tem je ljudi potrdil Titov pora?: glede slovenske Koroške, še bolj pa njegov poraz glede Trsta." [6] Begunce želijo odvrniti od razmišljanja, ali so ravnali prav ali ne, ko so zapustili domovino. Trudili so se poglobiti medvojno sovraštvo do komunizma in jih hkrati svarijo, kako so begunci "komunistom v veliko preglavico, ker smo s svojim prostovoljnim begunstvom izrazili svoj protest zoper komuni zem. Boli jih že sama naša navzočnost pod zavezniško zaščito, ki jo uživamo." [7] V zunanje političnem pogledu se zelo približujejo uradni zave zniški politiki, ki ni hotela sprejeti političnih sprememb v Evropi. Zato so v poročilih iz "zunanjega sveta" objavljali samo tista, ki so govorila o zmagi konservativnih sil (na volitvah). Presenetljivo malo prostora pa so namenili svojim bivšim voja kom - domobrancem. Samo enkrat omenijo 5 ranjenih slovenskih vojakov (ne domobrancev), ki se zdravijo v Lienški bolnišni ci. [8] Očitno so se zavedali, da se ni pametno hvaliti z voj sko, ki so jo zavezniki maja 1945 izročili Jugoslaviji. Čas, ko bodo iz te vojske naredili junake, katerim bodo vsako leto posvetili prvi teden v juniju, še ni prišel. Tudi izbor posameznikov, ki jih je bilo "vredno" posebej omen jati in hvaliti, je bil zelo preračunan. Se največ sreče je imel škof Rozman kot vrhovni verski predstavnik, saj je bilo treba begunce vseskozi pozivati k molitvi, pokorščini in upan ju, "da bo tudi tega našega trpljenja konec... Najvažnejše za nas bodi naše trdno zaupanje, da se bomo vrnili! Dobra stran, za katero se borimo in ki so zanjo dali življenja naši najbol jši, mora zmagati in bo zmagala!" [9] V ta namen so izkoristi li tudi obisk škofa Rozmana v taborišču Lienz 1.julija 1945 in mu posvetili kar celo 40. številko. Najprej zelo podrobno opišejo celotni ceremonial prihoda, nato pa v celoti objavijo njegov govor "Brez prelivanja krvi ni odrešenja..." - 20 - Ohranjene številke nas seznanjajo še s potekom preseljevanja (oz. ukinjanja) taborišč. Prvo je bilo na vrsti prav Vetrinj- sko taborišče, ki je bilo najbližje meji (J od Celovca). Osno vni, vzrok je bil občutno zmanjšanje števila beguncev v tem taborišču (odhod domobrancev) in slabi higienski pogoji. Be gunce so večinoma preselili v bolj oddaljena taborišča (največ v T.ienz, nato pa še v Spittal in v Judenburg) . SLOVENSKI TABORIŠČNIK (S t.Vid ob Glini, od št. 87 naprej Bistrica na Dravi): Stalne rubrike: Svetovna dogajanja (politične vesti, poslanica kralja Petra II. in ministra Kreka); Razmere v Jugoslaviji in Sloveniji (pisma od doma, sodni procesi, o vračanju in mučenju domobrancev, volitve. Tržaško vprašanje); Iz taboriščnega življenja (šolstvo, pevski koncerti, dramske predstave); ogla si; verski prazniki in prireditve. Časopis je skromen tako po obsegii (ponavadi le 2 strani) kot po vsebini. Bolj nas spominja na neurejene zapiske naključnih novic, ki so brez pravega reda in povezave. Vse to sporočanje je prepredeno z internimi taboriščnimi novicami, obvestili in oglasi. To monotonost poizkuša uredništvo popestriti z občas nimi karikaturami (predvsem iz taboriščnega življenja) ali s podobami domačih krajev. Šele proti koncu izhajanja se kvali teta časopisa nekoliko dvigne. Zelo zanimiva so "pisma od doma", s katerimi je uredništvo svoje bralce seznanjalo z dogajanjem doma in ob tem izkoriš čalo psiho begunca in njegov nenehni strah pred komunističnim terorjem. Tako so o vrnjenih domobrancih in njihovi likvida ciji poročali, da so jih partizani "žive metali v prepade. Spet drugič so jih polivali z bencinom in jih zažgali ; včasih so jih površno postrelili, nato pa kamenje nad prepadi podmi- nirali, da jih je zasulo." [10] - 21 - Tudi razmere v zaporih in taboriščih, kjer so zaprti nasprot niki nove oblasti "so pa hujše ko sploh katere ; tudi Dachau je po izjavi samih komunističnih partijcev, ki so bili na Rabu, v Gonarsu, Dachau in končno še škof. zavodu v Šent.Vidu, le senca tega. kar so slovenske partizanske ječe... Nihče si ni dosti resnično predstavljal, kako krut in zločinski je komunizem in kako hinavski in načrtno lažnjiv." [11] Da pa bi res izključili tudi najmanjšo namero oz. misel na vrnitev v domovino,so begunce svarili tudi pred pismi s prija zno vsebino, ker "je mnogo pisem... naročenih in jih raorajo svojci pisati . . . kako se v domovini na veliko vse dela.. kako se vse obnavlja, da se civilistom, ki se vrnejo, nič ne zgodi, da se lahko mirno živi itd. Dobro pazite in bodite skrajno previdni s takimi pismi in zagotovili." [12] Nekoliko pa so bili v dvomih pri razreševanju Tržaškega vpra šanja, zato so objavljali različne izjave prizadetih strani., sami pa se niso opredelili do nobene. Zanje je pomemben samo zlom komunizma! Ta previdnost je opazna tudi pri opredeljeval; ju za ali proti monarhiji. Za vsak slučaj občasno objavijo kakšno poslanico kralja Petra II {ki ga še vedno podpirajo zavezniki). Prav tako se že v naprej opredelijo do napovedanih volitev (11 .nov. 1945) , ker volilni, zakon, ki ne dopušča opozi cije, ni demokratičen, torej tudi volilni rezultati ne bodo izraz resnične volje ljudi. NOVICE(Lienz) - so nadaljevanje prejšnjega časopisa Domovina v taborišču, kar je razvidno tudi iz podatkov o dnevih izha janja. Domovina v taborišču izhaja do št.41-2.7.1945 ; Novice pa začnejo izhajati 3.7.1945 (vendar začnejo s samostojnim, novim štetjem) in izhajajo brez prekinitve do 13.11.1946, ko dobijo nadaljevanje v Taboriščniku (l.št. izšla 14.11.1946). Vsi zgoraj omenjeni časopisi so izhajali v taborišču Lienz, ki je tudi sicer bilo najbolje organizirano begunsko taborišče v Avstriji. - 22 - Poleg rednih številk so imele Novice tudi izredne številke, ki so jih imenovali "II.izdaja". Vsebovale pa so predvsem internt taboriščne zadeve in jih niso razpošiljali naročnikom izven taborišča. V uredništvu so bili glavni predstavniki konservativne Slo venske ljudske stranke (Kremžar),kar se kaže tudi pri vsebini časopisa. Predvsem so se zanašali na simpatije zaveznikov de kralja Petra II in na možnost ponovne vzpostavitve monarhije. Zlasti v prvem obdobju (do volitev nov.1945) mu je bila namen jena marsikatera stran. Odločilen pomen so dajali kraljevim, izjavam ob sporih jugoslovanske vlade s kraljevimi namestniki. Zato so izdali posebno številko Novic, v kateri so objavili kraljev proglas narodom Jugoslavije, s katerim je 8.avgusta 1945 svojim regentom odvzel oblast, ker jim ni "bilo dano, da bi vršili svojo oblast. Zato izjavljam, da ne morem več dopus titi, da me predstavljajo. Ponovno prevzemam dolžnosti, da branim svoje ustavne pravice in interese svojega naroda."[13] Kralju Petru II so tudi ob njegovem rojstnem dnevu namenili veliko pozornosti in si pri taboriščni upravi celo izposlovali prost dan, da bi lahko praznik dostojno proslavili (maša, prosiava). Kralju so ponovno namenili pozornost ob volitvah v Jugoslaviji in upali na ugoden razplet volitev. Ker se to ni uresničilo,so se sprva zadovoljili z objavami volilnih rezul tatov, ki so jih povzeli po zahodnih časopisih (zelo opazna je previdnost, saj so bili članki brez komentarjev). Razgla sitev republike 29.11.1945 pa so sporočili bralcem že nasled nji dan (30.11.) na skromnih sedmih vrsticah.[14] Že naslednja številka (ob 1.decembru) pa je polna "tožbe" po starih časih. Ker se je "razdiralnemu komunizmu posrečilo zanesti med. nas sovraštvo in bratomorno klanje... so [si] v trpeči domovini vsi Slovenci, Hrvati in Srbi edini v ljubezni in hrepenenju po res demokratični, federalni Jugoslaviji." [15] Razen politične ureditve nove Jugoslavije jih zanima tudi odnos države do cerkve, ki ji novi režim odvzema njene pravi ce, zasega posestva in premoženje ter pripravlja sodne procese proti duhovnikom, in nunam. Kako težko je bilo slediti političnim dogodkom in nanje pra vilno reagirati, se nam kaže tudi ob manjših ali večjih nespo razumih med samimi zavezniki. Predvsem vloga Sovjetske zveze se jim. je zdela prevelika, zato so kaj radi objavili kakšno novico iz sovjetskih časopisov, kjer so bile izrečene kritike na račun Z zaveznikov (Molotov).[16] Da bi podkrepili naveza nost Jugoslavije na SZ.so tudi iz tega časopisja ponatiskovali predvsem tiste članke, ki bi lahko služili za razdor med zave zniki (kritike na račun zavezniške politike). - 2 3 - Veliko prostora pa so namenili mednarodnim konferencam in sve tovnemu dogajanju na sploh. Kar preveč bi bilo tega naštevan ja. Vseskozi pa lahko spremljamo nenehno zaostrovanje odnosov med samimi zavezniki (začetek blokovske politike). Razen z "zunanjo" politiko so se Novice ukvarjale tudi z notranjo taboriščno-problematiko. Ker naletimo med prelistavanjem Novic na številne članke o higijenskih razmerah v taborišču, lahko sklepamo, da so bile slabe (problem pitne vode, številne bole zni - celo tifus - kar je imelo za posledico delno karanteno taborišča, karikature pa kažejo "spopade" z bolhami in steni cami) . Časopis prinaša tudi odredbe poveljstva taborišča, s katerimi prepovedujejo novo doseljevanje beguncev in omejujejo izhode (posebne dovolilnice). Tudi v Božičnem voščili: za leto 1946 najprej potožijo nad svojo begunsko usodo - "revščino, nato pa njihova misel poroma tja čez Karavanke na trpeča domača tla k našim dragim, ki tam v strahu in trepetu obhajajo svoj Božič. Če drugače ne moremo, jim vsaj v duhu voščimo čim več božjega veselja z željo, naj jih božje Dete napolni z milostjo vztrajnosti, da prenašajo tiranijo komunizma in kmalu učakajo boljših dni." [17] Nate sledijo priprave na praznovanje Novega leta. Da bi bilo praznovanje čim bolj slavnostno, je bil organiziran tudi ples, ki pa ga uredniki že v prvi številki za leto 1946 ostro obso dijo kot nemoralno dejanje. 0 vseh sodelujočih imajo vtis, "da živijo nekje za luno, daleč od trpečega slovenskega naro da. Nismo proti pošteni zabavi, a zdi se nam, da kaže prireja nje plesa v času, ko komunisti v domovini naše svojce selijo in najboljše slovenske može in fante na smrt obsojajo, pomanj kanje sočutja do ubogih žena in mater, ki v naši sredini objo kujejo pomorjene obsojence in topo brezbrižnost za usodo trpe čega slovenskega naroda."[18] Zato je moral taboriščni odbor v naslednji številki sporočiti svoje pojasnilo, da je bilo te "početje neodgovornih in neresnih ljudi". (Sami se od tega distancirajo.) [19] Vsebina člankov pa se je ravnala tudi po "vremenu". Tako za sledimo v "zimskih" številkah več potreb po delavcih (da ne bi po nepotrebnem postopali okoli!); za otroke in odrasle so organizirali tudi tečaje (tuji jeziki, pritrkavanje, kuharski) ; organizirali so razna poučna predavanja, bralne večere, otrokom pa so bile namenjene otroške igrice. Decembra 1945 je bilo Lienško taborišče predano iz rok angleš ke vojaške uprave v roke UNRRE. Ta sprememba je opazna pred vsem v poostritvi določil taboriščnega življenja. Le izjemoma zasledimo številko brez opozoril na veljavne predpise (za nespoštovanje le-teh pa so sledile tudi zaporne kazni!). V izvajanju predpisov so bili zelo dosledni in strogi - lahko bi celo rekli, da so bili "angleško natančni". [20] V drugi polovici 1946.letnika je polno poročil o procesih v Jugoslaviji. Vseeno pa so se ta poročila vendarle razlikovala (vsaj po količini odmerjenega prostora). Tako so zelo podrobno poročali o procesu proti Draži Mihajloviču in o intervencijah zanj. Med temi poročili pa se kar niso mogli izogniti opozori lu predsednika sodišča, ki "je grajal delovanje ameriških in britanskih častnikov, ki so vzdrževali zveze z Mihajlovičem". r 01 T L " -I- J Podobno so se razpisali tudi ofc procesu proti nadškofu Alojzi ju Stepincu. [22] Veliko manj prostora so namenili "ljub ljanskemu procesu" proti Rupniku in ostalim. Zadovoljili so še le s suhoparnimi dejstvi - nikjer ne zasledimo njihovih priza devanj po mednarodni intervenciji 'niti za škofa Rozmana ne!). Z enako neprizadetost jo so objavili tudi izrečene obsodbe. [23] TABORIŠČNIK (Spital na Dravi}: Splošna oznaka: Stalne rubrike - Novice iz sveta; Novice iz domovine; Iz taborišča (izgubljeno, najdeno, gledališke, špor tne prireditve, oglasi, poročila o novih knjigah oz.časopi sih) ; Poročila iz italijanskih taborišč; Navodila za preseli tev (pridobitev potnih listov, karo?}. Priložnostni članki ob obletnicah vidnih slovenskih ustvarjalcev (Cop, Prešeren, Gregorčič), ob verskih praznikih (Cerkveni koledar); Pisma iz Amerike. S preselitvijo beguncev iz Lienza v taborišče Spital na Dravi (Spittal) so prenehale izhajati tudi njihove Novice (zadnja št. je izšla 13.11.1946). Ker so v novem taborišču že imeli svoje glasilo Taboriščnik, ni bilo potrebe po nadaljevanju izhajanja Novic. V NUK ni ohranjenih prvih 64 številk - od 14.8.-13.11.1946. Številke od 65 naprej so v večji meri namenjene prav novincem v taborišču (od opisa samega taborišča do dejavnosti, ki tukaj potekajo ; seznami odborov, ki delujejo v taborišču). Večji je tudi poudarek na organiziranem verskem življenju, zato zasle dimo obvestila o načrtovanih verskih službah ; poročila iz duhovnega sveta (novice, povezane s cerkvenimi prazniki in - 24 - - 25 - dogodki iz cerkvenega občestva) ; organiziranje različnih tečajev (za ženine, dekleta) itd. Verskim namenom so služile tudi posebne nedeljske izdaje Tabo riščnika, ki imajo sicer tekoče štetje v številkah, vendar ločeno paginacijo. 'V vsebini prevladujejo pridige in razlage katekizma, sledijo jih versko-vzgojni članki in cer kveni koledar (prireditev) za prihajajoči teden. Te nedeljske izdaje prinašajo tudi krajše literarne prispevke (prozo in poezijo). Verjetno so se prav zaradi te svoje usmeritve tako na veliko razpisali o življenju oz. usodi nadškofa Alojzija Stepinca (bolezen ; ugibanja, ali ga bo papež povišal v kardi nala). [24] Zato tudi v Novoletni poslanici za leto 1947, ki jo je podpisal narodni delegat na Koroškem Mons.dr. Jože Jago dic, na koncu pravi, da je Bog "vse (je) prav storil! Tako nam pošilja Bog bolečine in križ in trpljenje, skrbi in preizkuš nje, toda to dela le, da bi rešil naše duše...Za vselej ima beseda svetega pisma svojo vrednost:'tem, ki Boga ljubijo, služi vse v dobro' - tudi bolezen in trpljenje, tudi pomanj kanje in preganjanje in smrt."[25] Večina prispevkov je napisanih v "vzpodbudnem tonu" - begunci daleč od doma, brez stika s svojci v domovini,so bili še kako potrebni tolažbe. Zato tudi v letniku 1947 neprestano poročajo o procesih v Jugoslaviji in o terorju, ki vlada tam. Celo usmiljenke iz Lichtenturnovega zavoda so bile obsojene na zaporne kazni in zaplembo premoženja, ker so delovale"zoper ljudstvo in državo".[26] Nenavaden je naslov članka: Smrtna obsodba pravih vojnih zlo čincev - ki seznani bralce s procesom in razsodbami proti 6 nemškim generalom (Lohr in ostali).[27] Predvsem jih je zanimala njihova nadaljnja usoda in ne pre zrejo skoraj nobene še tako majhne novice o njihovi nadaljnji usodi (predvsem glede možnosti preselitve iz taborišč). Zato z neprikritimi simpatijami spremljajo poglabljanje nasprotij med ZDA in Veliko Britanijo na eni ter SZ na drugi strani. Prav ta razhajanja med obema blokoma jim dajejo po drugi stra ni upanje, da bo gospodarsko veliko močnejši zahod vendarle obračunal s komunizmom(oz. preprečil njegovo nadaljnje širjen je) . V podkrepitev tega nasprotovanja posredujejo bralcem obračun Amerike s pisateljem Louison Adamičem, "ki tudi v Ameriki zastopa komunistično miselnost. Med Slovenci deluje v obrambo sedanjega režima v Jugoslaviji, med angleško govoreči mi Amerikanci pa za čim tesnejše sodelovanje s Sovjetsko zve zo" (zato ga je organizacija American Civil Liberties Union izključila iz odbora) . [28] - 26 - DOMAČI GLASOVI (Celovec, nato Lienz): Splošna oznaka: Vesti iz Ljubljane, iz taborišča, iz zunanjega sveta ; pisma iz domovine ; ponatis člankov iz Ljudske pravice in iz Slovenskega poročevalca (sodni procesi, obrsodbe) ; poda tki in poročila o šolanju ; razne poslanice (kralja Petra II, M.Kreka) ; poročila o življenju v italijanskih taboriščih. Ponovno izhajanje od 1.7.1948 - jan.1949. Nekaj novih rubrik: Izselili so se ; Umrli so ; Iz uredništva. Če bi spremljali izhajanje časopisa samo po vidnih podatkih, ki so navedeni v "glavi" časopisa, bi prišli do netočnih po datkov. Od št. 1(5.7.1945) - 68(31.10.1945) je naveden kot kraj izhajanja Celovec, čeprav je vseskozi izhajal v taborišču v Lienzu. Običajno je izšel na 4 str. - izjemoma pa tudi samo na 2 (npr.1.št.). Tako kot večina begunskih listov so tudi tokrat v prvi številki nakazali bralcem svojo bodočo usmeri tev, lista, "ki naj med slovenskimi begunci v tujini krepi... večna(o) krščanska(o) in slovenska(o) misel, [ki] naj tudi po tem glasilu druži vse Slovence, raztresene po taboriščih in seliščih od Trevisa do Judenburga. Po možnosti pa naj doseže tudi one brate med Tilmentom, Ziljo, Sotlo in Rabo, ki so ostali doma, ter doma za isto veliko misel trpe tiho in nepo pisno trplenje... To je tedaj namen 'Domačih glasov", ki naj se poslej glase rojakom v tolažbo, narodu v korist in Bogu v čast."[29] Časopis lahko primerjamo z Lienškimi Novicami, ki so začele izhajati dva dni poprej (3.7.1945), vendar nam že bežno pre listavanje obeh pokaže veliko razliko v poročanju (včasih tudi c istih stvareh), zato tudi ob sočasnem izhajanju in kljub pomanjkanju papirja v taborišču ni prišlo do enotne izdaje. Če trdimo za Novice, da je njihov namen predvsem informativne narave, moramo za Domače glasove izpostaviti njihovo "borbeno naravnanost". Niso želeli samo spremljati in poročati o dogod- - 27 - kih, ampak tudi aktivno sodelovati pri spremembah. To njihovo usmeritev bi lahko še bolj občutili, če bi jih primerjali z verskimi glasili (Cerkvena oznanila ali Bogoljub v tujini), ki pozivajo begunce k molitvi in nekakšnemu stoičnemu prenašanju trenutnega trpljenja in pomanjkanja. Osnovno poslanstvo D. G. je "boj proti brezbožnemu komunizmu", ki ne izbira žrtev (tako je kot njegova žrtev padel tudi bolni slovenski pisatelj Narte Velikonja..."katoliški značaj, ki je komunizmu s svojim kato liškim idealizmom bil v napotje in živa vest. Bali so se nje gove odkrite in ostre sodbe, zato so pohiteli s svojo 'sodbo'..." in samemu procesu odmerili kar 3 od skupno 4 strani.)[30] Za razliko od večine begunskih glasil se D.G. niso nikoli distancirali od svoje domobranske vojske. Tako že kmalu po začetku izhajanja poročajo o vračanju in pobojih domobran cev. [31] Med teksti je bilo tudi nekaj neverjetnih poročil, kot npr. novica, ki je pri marsikom vzbudila upanje, da stvar vendarle 'ni tako tragična. Poročajo namreč, da so hrvaški protikomuni- stični borci pri Zagrebu rešili, od 2000-5000 domobrancev. [32] Zanimivo bi bilo ugotoviti, od kod so se lahko pojavile takšne novice, saj bi tudi povsem nerazgledanega bralca težko prepri čali o tako veliki in uspešni akciji ustašev po končani voj ni! Šele v septembru bralcem sporoče žalostno resnico, ki ni dajala nobenega upanja več. [33] Temu je podobno tudi poročilo o velikem napredovanju zavez nikov na Primorskem, ki naj bi "zasedli Idrijo, Črni vrh in Godovič... partizani pa naj bi se pred angleško zasedbo že umaknili do Postojne". [34] Ob tem samo mimogrede - če primer jamo datum izida časopisa 14.7.1945 in to primerjamo s svetov nim dogajanjem, ugotovimo,, da se je samo tri diri pozneje zače la Berlinska oz. Potsdamska konferenca velikih treh - in si v takih okoliščinah Z zavezniki nikakor ne bi hoteli poslabšati položaja na konferenci. Zelo veliko prostora so namenili poročilom o sodnih procesih, v Jugoslaviji/Sloveniji. Skoraj ne najdemo številke, ki teh novic ne bi objavila že kar na prvi strani, če pa je bil kak dogodek tisti hip pomembnejši, so taka poročila zagotovo uvr stili vsaj med kratke novice na zadnji strani. Podrobno so poročali o naslednjih procesih: decemberski iz leta 1945 proti pripadnikom plave garde (četnikom) v Sloveniji (poročila so se vrstila ves čas trajanja procesa, od decembra 1945 do marca 1946, ko je bila izrečena sodba) ; Rozmanov proces in kasneje tudi Stepinčev proces, ki sta napolnila kar precej številk Domačih glasov, saj so objavljali tudi mednarodne - 28 - proteste v podporu škofu oz. nadškofu ; proces proti Draži Mihajloviču itd. Ob poročilih o procesih so objavili tudi celoten seznam članov "sodišča narodne časti", ki je. sodil tem ljudem. [3 5] Domači glasovi pa so razen novic iz domovine prinašali tudi taboriščne novice - o življenju beguncev v taboriščih, o šol stvu in organiziranju tečajev ter drugih aktivnostih. Ker je begunsko življenje že samo po sebi prinašalo obilo tegob in domotožja - ob tem tudi novice o svetovnem dogajanju niso bile ravno vzpodbudne, zato lahko na nek način razumemo negodovan je posamezni kov. [36] Za preprečevanje takega "melanholičnega razpoloženja" so se poslužili pisma fanta, ki je pribežal iz "Titovine" in svaril begunce, "da je (tam) človek dan in noč v strahu, da pridejo po tebe... da pride preiskava - da naših fantov, ki po gozdovih še stokrat slabše živijo, ne omenjam". [36] Članek podobne vsebine se pojavi zopet spomladi leta 1946 (aprila), ko je pred vrati čas setve - rešitve begunstva pa nikjer!. [37] V času volitev v Jugoslaviji so pogosto razmišljali o prihod nosti Jugoslavije. Upali so, da bodo Z zavezniki pomagali pri ponovni vzpostavitvi monarhije. Ob tem se vendarle zamislijo nad tem, kdo bo v Jugoslaviji sploh lahko volil. Tako naš- tejejo kar 8 točk iz 4.člena volilnega zakona, ki našteva vse omejitve. Članek pa zaključijo z ugotovitvijo, da "Tito in njegovi kričijo v svet, kako svobodne bodo nove volitve, pa so večino naših ljudi poklali, druge pozaprli, vsem ki so še živi in na prostosti, pa bi morda volili proti njim, oziroma se volitev vzdržali, so volilno pravico vzeli. To je komunistična prostost". [38] Izide teh "demokratčnih volitev" so objavili 12. novembra 1945. Kakršenkoli je že bil izid "je vse laž". [39] Posebno mesto med poročili, povezanimi z usodo Jugoslavije, so namenili kralju Petru II, kateremu še vedno priznavajo svojo lojalnost. Tako so ob kraljevem rojstnem dnevu (6.9.) veliko pisali o njegovi zgodovinski vlogi. Posebej izpostavijo dej stvo, da so na njegov poziv "...dali svoje žrtve za svobodo in zmago novega reda, ki hoče biti pravičen, (in) nam daje prilo žnost, da skušamo zaščititi pred nasiljem prav zdrav razum in logično nujnost."[40] Čeprav prevladujejo članki s protikomunistično naravnanostjo, najdemo vendarle tudi izjeme. Tako v enem izmed njih svetujejo svojim bralcem, da "se moramo vsi sprijazniti z mislijo, da sla po maščevanju, hujskanje in grožnje našega naroda ne bodo daleč pripeljale. Nujno je treba vse take strasti temeljito izkoristiti, ker le prečiščeni in prerojeni bomo mogli s svo jim delom pokazati svojim nasprotnikom, da znamo bolj umevati - 29 - smisel demokr/acije in delo za dobrobit slovenske skupnosti kakor oni."[41] Sredi septembra 1945 (v času konference zunanjih ministrov v Londonu) je ponovno oživelo zanimanje za Trst. Prepričani so bili, da Z zavezniki podpirajo jugoslovansko tezo proti Itali ji in bi v tem tudi uspeli, če bi imeli demokratično vlado in ne bi bili sovjetska podružnica v službi vzhodnega totalitari zma in ruskega imperializma - tako pa ga lahko celo izgubimo prav zaradi nesposobnosti Tita in Kardelja.[42] Ob 29. oktobru - slovenskem narodnem prazniku so objavili proglas slovenskih demokratičnih strank (SLS, JNS-odbor za Slovenijo in Socialistične stranke Jugoslavije-odbor za Slove nijo), ki so že od leta 1944 povezane v NO za Slovenijo. V proglasu je v prvem delu opisano trenutno politično stanje v Jugoslaviji (totalitarizem KP), v drugem delu pa naštete za hteve po demokratičnih spremembah (osebna svoboda, svoboda tiska, neodvisnost sodišč, omogočiti vrnitev emigrantov), v tretjem delu pa izpostavijo zahteve po federativni državi Jugoslaviji, kjer naj se izvedejo prave demokratične volitve. [43] V podobnem tonu se spomnijo tudi 1.decembra-državnega praznika. Ker so v Jugoslaviji samo dva dni poprej razglasili republiko,so v svojem razmišljanju poudarili,da je s tem "sto rjen zopet korak naprej k priključitvi Jugoslavije v Sovjetsko zvezo."[44] Zato v predpraznični novoletni številki z zadrža nostjo poročajo o priznanju "Titovine kot republike" in se ob tem tolažijo, da bi bilo "nesmiselno pričakovati, da bi Angli ja in Amerika zaradi malenkostnega vprašanja - in vprašanje oblike vladavine v Titovini je zanju le malenkostno - tvegali spor s Sovjetsko zvezo, če celotne razmere še niso toliko dozorele..." Zaključijo pa to razmišljanje z naštevanjem vseh rezerv, pogojev in omejitev iz ameriške note (da ostanejo v veljavi vse mednarodne pogodbe bivše kraljevine Jugoslavije s tem je jasno povedano, da Amerika na kako priključitev Tito vine k Sovjetski zvezi - ne bi pristala).[45] Zelo veliko poročajo o mednarodnem dogajanju. Kot vir jim služijo različni mednarodni časopisi in radijska poročila. Vsekakor pa izbor poročil ni bil čisto naključen - predvsem so z njimi hoteli potrditi ugotovitev, da komunizem nima prav nobene perspektive (poraz komunistov v Grčiji, Španiji, prob lemi v Bolgariji in na Poljskem). Begunska usoda stopi v ospredje od srede leta 1946 naprej. Sprva je namreč prevladovalo prepričanje o začasnosti bivanja v taboriščih - po proglasitvi "republike Titovine" pa je vse bolj realna misel o izselitvi. Vse to povežejo še s širšim "Evropskim problemom prešeljevanja...Tako so milijoni izgubili staro domovino in se ne morejo vrniti (ker so ideološki nas- - 30 - protniki), drugi se ne morejo vrniti, ker jim je slab gospo darski položaj vzel vsako možnost (zato se jim nudi možnost nove eksistence v tujini)". Temu sledi naštevanje možnih naselitvenih področij (Kanada, Avstralija, ZDA, Francija Argentina v prvem obdobju še ni bila aktualna). [46] Ob lastnih problemih, povezanih z izseljevanjem, se nekoliko izgubi "ostrina" poročanja o svetovnih dogodkih. Raje se zate čejo k skupni verski pripadnosti katoliški veri. Kot zaključek h gornjim ugotovitvam pa nam služi zadnja šte vilka Domačih glasov, ki je izšla 12.novembra 1946 - tik pred selitvijo v taborišče Spittal. Poudarijo, da so hoteli z D.G. "... opravljati le važno kulturno nalogo med slovenskimi be gunci, smo se izogibali vse politike, kateri smo od časa do časa posvečali zgolj toliko pozornosti, kolikor smo jo morali obravnavati , če so hoteli izvrševati, postavljeno nam kulturno nalogo..." [47] Domači glasovi začnejo ponovno izhajati 1.julija 1948 in sicer "na željo. . . prijateljev, ki so že odšli v emigracijo, da bi jim pošiljali novice iz Avstrije, ker se še čutijo povezane z nami...prinašali bomo novice iz življenja Slovencev v taboriš čih v Avstriji, novice iz domovine in poročila naših ljudi, kako v svetu žive... Izhajali bodo samo začasno - toliko časa, dokljer[l] bo še kaj slovenskih beguncev v Avstriji,"[48] V letu 1948 je skupno izšlo 12 številk, za leto 1949 je izšla ena sama številka (vse pa so veliko obsežnejše kot v letu 1945 ali 1946) . Poudarek je predvsem na izseljevanju in več je tudi literarnih prispevkov. S tem D.G. dobijo bolj obliko revije (podobni so npr. rev. Svet in dom, ki izhaja v Italiji). Zad nja številka se poslovi od bralcev s pojasnilom, da v Avstriji ni mogoče najti tiskarne, ki bi mogla prevzeti tisk našega lista - zato bo to nalogo prevzel slovenski list Slovenija, ki izhaja v Nemčiji.[49] CVETJE V TUJINI (glasilo dijaške mladine v Peggezu pri Li enzu) Splošna oznaka: stalne rubrike - Iz urednikove torbe; Veseli kotiček (šale, prizori iz taboriščnega življenja); Mladinski oder (predstave). Prinaša številne prispevke o dogajanju v taborišču, ob "družinskih" praznikih - spomini na dom, verski članki. Ob pomembnejših obletnicah slovenskih literarnih us tvarjalcev - članki o njih in odlomki iz njihovih del (Can kar) . Mesečnik je bil namenjen mladini in v njem prevladujejo vzgoj- no-moralni prispevki. Avtorji so bili povečini mladi ustvar jalci, ki so se skrivali pod različnimi psevdonimi: Janez, Hinko, Črtomir (Albin Magister), Zeljko, PAK (Pavle Kveder), Marijan (Jakopič) itd. Glasilo je bilo tudi bogato ilustrirano - menjujejo se tudi naslovnice (glava). Osnovni namen izhajanja glasila je bil "utrjevati dijaško skupnost, nuditi dijakom možnost vaje v pisanju in obenem pokazati vsem, da hočemo postati dobra in delovna inteligenca, ki bo narodu v ponos in poroštvo boljše bodočnosti".[50] Cvetje v tujini spada med redke begunske periodične tiske, ki se skoraj povsem izognejo političnim razpravam in polemikam. Najljubše jim je dnevniško pisanje. V njihovi vsebini prevla dujejo spomini na dom, na praznike in načine njihovega prazno vanja. Njihovo pisanje se vrača v preteklost in le občasno zasledimo "lepe" misli na prihodnost, ki bo nekoč prinesla konec sedanjemu trpljenju. - 31 - LEPŠA BODOČNOST (glasilo gojencev kmetijske šole v Spittalu ob Dravi). V NITK manjkajo prve 4 številke (strani od 1-81) - vendar pa je ohranjeno kazalo vseh številk, tako da lahko dobimo dokaj objektivno sliko glasila. Uredniki avtorji kazala so vsebino razdelili na 7 poglavij: 1. Pesmi (skupno število vseh je 37 - ne gre za nove "begunske" avtorje, ampak za ponatise že priznanih pesnikov: Sardenko, Murn, Golar, Jenko, Prešeren, Medved, Župančič) 2. Načelni članki (predvsem napotki beguncem, naj molijo In upajo na rešitev tegob in zaupajo v lepšo bodočnost ; ob tem pa ne smejo pozabiti na potrebo po samoizobrazbi in varovati se morajo pred slabim vplivom tujine). [51] 3. Leposlovje (v glavnem so nepodpisane krajše črtice, brez večje literarne vrednosti ; med njimi pa so tudi kar tri. Cankarjeve - Konec, Nedelja in Nebesa pod Triglavom). 4. Narodopisje (etnološko-zgodovinski zapisi različnih običajev iz Slovenije). 5. Življenjepisi (predvsem verskih predstavnikov - Jegliča, Slomška, Kreka). 6. Strokovni članki (poudarek na sami usmeritvi šole - O nastanku Zemlje ; Praktični gospodar). 7. Razno (poročila o šolanju v taborišču ; o pomembnosti dela in učenja ; spomini na umrle). Ob selitvi v Spittal - konec leta 1946 - za krajši čas preneha izhajati, nato pa začne ponovno izhajati februarja 1947 (sprva ilegalno, ker ga taboriščne oblasti ne dovolijo, nato izhaja legalno). Glasilo je bilo bogato ilustrirano in je hotelo "vzgajati kmečke fante in jih usposabljati v samostojnosti izražanja, pravilnem mišljenju, jih vzpodbujati v pisanju in 32 - 33 - tako tudi usposabljati za delo v javnem živijenju".[52] Poma galo naj bi tudi pri delu na šoli. Precej je domačijskih ses tavkov, ki poveličujejo lepoto kmečkega (najpomembnejšega; stanu, iščejo vzore v Jegliču in Slomšku, ob tem pa ne morejo mimo tega, da ne bi vsaj občasno napadli komunizma in komunis tov. Po narodopisnih prispevkih sodeč, so bili pisci večinoma iz SV Slovenije. n -< •• CERKVENA -0?HAljilA r- "4fi":tatoorlfi6e Fe?oi [91] [22] [23] [24] [25] [26] [27] [28] pol [30] Pojasnilo. (Novice 1946 št.2 str.2) Primer: "Taboriščna uprava objavlja: Šofer Zorman Franc je bil kaznovan z ukorom ravnatelja taborišča in na 7 dni zapora pogojno za dva meseca, ker je [si svojim tovornim avtomobilom stal na prostoru, ki ni določen za ta namen." (Novice 1946 št.86 str. 2) Mihajlovič obsojen na smrt. (Novice 1946 št.162 str.1) Novice 1946 cd št . 223-224 . Obsodbe v Ljubljani. (Novic- 1946 št.200 str.21 Taboriščnik 1946 št.81-82. S t.102 pa je v celoti povzela zagovor pred sodiščem. Na pot v Novo leto. (Taborišči i k 1947 Pet ljubljanskih usmiljenk obsojenih, št.53 str.151) Taboriščnik 1947 št.48 str. 133. Louis Adaraič-odstavljen. (Taboriščnik 1947 št.63 str.173) "Domači glasovi". (Dom.gl.1945 št.l str.l) Kako je bil Narte Velikonja obsojen na smrt. (D.G. 1945 nadškofa Stepinca š t . 5 s t r . 3 ) (Taboriščnik 1947 r -5-1 1 i -- J- J [32] [33] [34] [35] Rešeni slovenski vojak pripoveduje. (D.G. 194' str.2) Domobranci rešeni? (D.G. 1945 št.12 str.2) Potrjujejo se žalostne vesti. (D.G.1945 št. 48 Med Titom in zavezniki, (d.G.1945 št.6 str. 3) Tile sodijo naše ljudi. (D.G. 1945 št.17(7.8., + nadaljevanji št št. str.J j , str.3) 18-19 [36] [37] [38] [39] [40] [41] [42] [43] [44] [45] [46] [47] [48] Sodišča narodne časti so bila z zakonom ukinjena 25.8. 1945 in pohvaliti moramo njihovo sprotna in natančno informiranost o najpomembnejših "domačih" dogodkih. Nikarte tako. (D.G. 1945 št.25 str.l) Tistim, ki bi radi šli domov. (D.G Kdo v Titovini bo sploh še volil? str.1/2) Tito je "zmagal" in...? (D.G. 194 5 6.september 1945. (D.G. 1945 št. 32 Pripravljamo se na pc"/ratek. (D. G. Tito nam bo zapravil Trst. (D.F.19' 19 4 6 št. 68 str.l) D.G.1945 št.25 št.9 str.1) str.l) 1945 št.39 str.l) 5 št . 43 str.2) Proglas slovenskih demokratičnih strank. (D.G.1945 št. 20 str.1) 1.december 1945. (D.G. 1945 št. 25 str.4) Republika Titovina - priznana. (D.G. 1945 št. 41 str.2) Nova doba izseljevanja. (D.G.1946 št.72 str.2) V slovo. (D.G. 1946 št. 238 str.l) Iz uredništva. (D.G. 1948 št.l str.10) -41- [4 9] [50] [51] [52] [53] [54] [55] [56] [57] r c o 1 10) C ve tujini 1945 Nov časopis. (D.G. 194 9 št.3 s~ Gregorij Rozman:Glasilu na pot š t . 1 s t r . 1) Fantje nam pišejo. (Lepša bodočnost 1947 št. 5 str. 94) Uprava je ob koncu izhajanja glasila podala skrben pregled ciljev in opravljenega dela:" Šolanje fantov - to je bil eden od ciljev, katerega smo s:' zastavili, ko smo pričeli z listom, v listu smo gojili ljubezen do naših velikih idealov: Bog, mati, domovina. Mnogo pozornosti smo posvetili kmečkemu stanu in rodni grudi, na katero smo navezani z vsem srcem tudi v tujini. smo da ' I \ se ohranijo lepi narodni običaji zato smo o njih tudi pisali. Tudi v leposlovju smo se nekoliko poizkusili..." Ob zaključku lista. (Lepša bodočnost 1947 št 12 str.251 Naša oznanila. (Cerkv.oznanila 1945 št. 1 str.l) Devetdnevnica. (Cerkv.oznani 1 a 194 5 št.3 str.1) "Ne mislite na nas s solzami.. št. 22 str.2) Slovenska zemlja priča. (Cerkv str.2) Premisli! (Cerkv.oznanila 1946 št.4 str.2) Česa danes najbolj potrebujemo. (Cerkv.oznanila 1945 (Cerkv.oznanila 1945 :nanila 1946 št.50 [59] [60] [61] [62] [63] [64] [65] [66] [67] [68] [69] [70] [71] [72] Begunstvo in narod. (V nov,?, zarje 1943 št. 2 str Narod in vera. (V nove zarje 1942 št. 3 str.30) Bratom in sestram razširjenim pc svetu. (Bogolju št.9 str.4) Naše poslanstvo v tujini. (Bogoljub... 1947 št.2 90 h 19 47 sovražnike ljubit: iBogoljub '3 str . 7 ) 1948 št.41 Krepost: svoje str.3-4) Zgodovinski odlok. (Bogoljub... 1949 št.31 str.1-2) Par zanimivosti iz leta 1948. (Bogoljub...1949 št.l str.5-6) Iz Spitalskega taborišča. (Bogoljub... 1950 št . 2 str.io; Ljudska demokracija brez maske. (Po švicarskem časopisu Orientierung-31.10.1947 : Matj.glas 1947 št.6 str.l) Kvišku glave. (Matj.glas 1947 št . 6 str.2) Tito prodal Lahom Trst. (Matj.glas 1948 št.2/3 str.4) Matjaževa vojska. (Matj.glas 2948 št.4 str.l) Matj.glas 1949 št.6 str. 2 - Njihov program je zajet v članku "Kaj hočemo?" (Matj.glas 1948 št.13 str.l) Cilji naše borbe. (Matj.glas 1949 št . 4 str.l) Prelom. (Matj.glas 1948 št-4 str.l) - 42 - I. 2. Italijanska taborišča T. 2. 1. Publicistična dejavnost a) Periodične publikacije - časopisi V primerjavi z avstrijskimi taborišči je bila begunska publi cistična dejavnost skromnejša. Vseeno pa se lahko pohvalijo s prvim begunskim časopisom JUGOSLOVANSKI VESTNIK (Pavle Borš tnik ga v svojem dopisu im. Naš Vestnik - bil je glasilo jugo slovanskih in slovenskih četnikov), ki je izšel že 5.maja 1945 v taborišču Visco (takrat so bili domobranci še v Ljubljani!). Ta dejavnost se bolj okrepi poleti in jeseni 1945. Med tabori šči izstopata predvsem Servigliano in Senigallia, sledijo pa jima še Riccione, Trani, Eboli, Monigo, Visco, Forli, Casena, Barleta in Napoli. Najpomembnejši časopis je ZEDINJENA SLOVE NIJA (nadaljevanje že med vojno izhajajočega lista z istim naslovom in celo nadaljevanje v štetju), ki nosi podnaslov glasilo slovenskih beguncev v Italiji. Začela je izhajati v taborišču Monigo kot dnevnik 6.9.1945 in je izhajala tudi po preselitvi v taborišče Servigliano do 28.2.1948. Med uredniki je bil tudi Joško Krošelj (nekdanji Korošcev osebni tajnik in urednik notranje rubrike pri Slovencu, nato tudi urednik Demo kracije) . Zedinjena Slovenija je imela dve prilogi: dominsve- tovska revija Svet in dom (literarna priloga) in verski tednik Sejalec, ki izhaja od 1.12.1945 do konca oktobra 1947 (proti koncu izhajanja se osamosvoji in izhaja kot samostojna publi kacija v taborišču Senigallia). Zed. Slov.je izhajala dnevno v nakladi okoli 250 izvodov. Običajno je imela 4 strani, le ob posebnih priložnostih - Božič, Velika noč, spominski dan je izšla na 24 straneh, ob nedeljah pa na 12 straneh. Poročila so bila v glavnem povzeta po radijskih vesteh iz Kashingtona... Londona in od drugod. Taboriščna uprava je šla listu zelo na roke in mu celo pomagala pri zbiranju poročil. Tiskarna Zedin- jene Slovenije je tiskala tudi Begunske katoliške misijone (po preselitvi v Argentino nadaljujejo z izhajanjem vse do 1.1987, ko začno ponovno izhajati v domovini pod naslovom: Misijonska obzorja) in modno revijo Lepa Vida. V taborišču Senigallia 9 je julija 1946 začela izhajati mese čna revija slovenskih duhovnikov BESEDE ŽIVLJENJA. Revija naj bi povezala vse duhovnike, ki živijo izven domovine ter skrbe la za njihovo teološko in pastoralno izobrazbo. Uredniki so bili dr. Kraljic, dr.Truhlar in dr. Vodopivec. Izhajala je -43- 150 izvodih. Revijo so pošiljali tudi duhovnikom na Koroško. Izhajati neha junija 1947. Dijaški mladini v taborišču je bil namenjen mesečnik ORAČ. Izhajal je v nakladi 70-80 izvodov. Izšel je v 5 številkah, izdajali pa sta ga Marijina kongregacija in Slovenska Dijaška Zveza v tab. Senigallia 9. Vsebinsko je list ideološko - lepo sloven. Pri njegovih izdajah so sodelovali tako profesorji kot dijaki. Mlajšim otrokom je namenjena BEGUNČKOVA LUČKA, ki naj bi skr bela za njihovo vzgojo in razvedrilo. List je prvič izšel za Božič 1946, izdal pa ga je begunski župni urad v Senigallii . Skupno je izšlo 6 številk - do sredo 1.1947, ko je selitvena psihoza ustavila redno izhajanje. Izhajal je v 70 izvodih. V slovenskih begunskih taborišči}' v Italiji je čutiti večji vpliv vojakov, ki so se tik pred koncem vojne uspešno prebili čez Sočo in jih zavezniki niso vrnili v Jugoslavijo, kot se je to zgodilo njihovim sobojevnikom na Koroškem. Najbolj izrazito tovrstno glasilo je revija MI IN SVET s podnaslovom Revija Slovenske armade,ki je izhajala v taborišču Eboli oč 1.11.1945 do marca 1947 (sprva kot 14.dnevnik, pozneje mesečnik). Prve 3 št. so bile samo tipkane in razmnožene v 4 izvodih (pozneje izšle še enkrat v povzetku), naslednje pa razmnožene. Urejal jo je Pavle Borštnik. Revijo je sprva izdajal kulturno-vzgojni odsek Studijskega krožka, nato pa prevzame izdajanje novousta novljeni Slovenski akademski klub, ki združuje akademike Slo venske Armije Kr. Jugoslovanske vojske v taborišču Eboli. V taborišču Eboli je izhajal še YUGOSLAW HERALD, mesečnik, ki je izhajal v angleščini, namenjen pa je bil tujcem. V času od 10.3.1946 - marca 1947 je izšlo 17 številk(sprva v nakladi 30, nato pa celo do 500 izvodih). Urednika sta bila Ivan Jenko in Mišo Perlez. Več italijanskih begunskih časopisov je izhajalo v obliki stenčasa, zato so se tudi bolj redko ohranili (vzrok za tako izhajanje je v premajhni zmogljivosti "tiskarn", zato so lahko širši krog bralcev zadovoljili le z izobešanjem na oglasni deski). Tak primer je npr.SLOVENSKA BESEDA, ki je izhajala taborišču Senigallia, in je bila razmnožena v 6 izvodih. V taborišču Lanvie pri Neaplju je izhajal NAS LIST (urejal ga je Ignacij Kunstelj-med vojno župnik na Rakitni in organizator tamkajšnje belogardistične postojanke). Izhajal je od 1.3. 2.10.1946. Pozneje ga je v Traniju pod naslovom NAS T UPI ure jal Edi Gobec. Kaže, da so bili begunci v Italiji v manj depresivnem stanju kot begunci v Avstriji. Zato najdemo poleg "uradnega" časopi sja tudi humoristične liste. V Traniju izhaja časopis TRIGLAV (ureja Maks Planine, ilustrira Hotimir Gorazd) ; v Eboliju -44- izhaja TSE-TSE ; v Forliju LOGERSKI BODLTKOVEC (oba skupaj se kasneje združita v RAFAL ki izhaja v Eboliju) in v Senigal- liji TABORIŠČNI ŠKRAT. Svoja glasila so imeli v Italiji tudi bogosloven in duhovniki. Leta 1946 začne Zveza združenih delavcev (katoliških beguncev) izdajati v Rimu DRUŽABNO PRAVDO. Ciril Zebot pa prav tako Rimu izdaja svoj časopis SLOVENSKA DRŽAVA.(Oba lista nadalju- jejeta z izhaja;.jem tudi po selitvi preko oceana) . Skupina Straže izdaja v Rimu almanah Znamenja ob poti ; skupi na slovenskih akademikov - mladcev - pa od 1946-1950 svojo revijo NOVA DOBA, ki je izdala še dva snopiča antologij«- emi grantskih pesmi Naša pesem (1.izšel v Rimu . 2. pa že v Cleve- landu). Najbolj razširjena publikacija v italijanskih taboriščih je bil Koledarček slovenskih emigrantov za leto 1946, ki ga je v Rimu izdal dr.Tine Debeljak, pod psevdonimom Vid Žemljic (11^. str. žepnega formata). b) Leposlovje b a) Poezija Skoraj neznatna je bera na literarnem področju. Izšlo je le nekaj pesniških zbirk. Ljubo (Pavle Borštnik) izda dve zbirki - Mejniki in Iz mojih temnih dni. Drugi avtor pa je Dimitrij Jeruc, ki prav tako izda 2 zbirki - Pritaval sem in Samotne poti . b b) Proza Na proznem področju ni bilo samostojnih knjižnih izdaj. Prozne sestavke (črtice) sta v večji meri prinašali reviji Svet in dom (J.Krivec, Z.Simčič) in Mi in svet (S.Jerman). c) Ostalo gradivo V italijanskih taboriščih niso izdajali šolskih učbenikov in priročnikov. Sprva so si pomagali z "avstrijskimi" izdajami, pozneje pa z učbeniki, ki so izšli za potrebe obnovljenega slovenskega šolstva na Tržaškem (pod. zavezniško upravo) . Skupno je v Italiji izšlo 46 naslovov različnih izdaj. - 45 - T. 2. 2. Vsebinska analiza SVET IN DOM : leposlovna priloga "Zedinjene Slovenije" (Servigliano): Splošna oznaka: različni originalni literarni prispevki (Jože Krivec, Vinko Žitnik, Severin Šali, Zorko Sirnčič, Jože Vomber- gar, Tine Debeljak) ; Spomin na preminule literarne ustvarjal ce (Narte Velikonja, Joža Lovrenčič, France Balantič, Ivan Cankar, Josip Murn) ; Kotiček mladih ; Kulturni dogodki v taborišču. List so izdajali nekdanji dominsvetovci. Urejala sta ga naj prej Miro Kovačič, za njim pa Jože Krivec. Ze v prvi številki je za uvodnikom krajše sporočilo bralcem o namenih revije. "Skušali bomo zbrati v njej vse naše ustvarjalce lepe besede, ki so danes povezani po isti usodi z nami, poleg tega pa bomo prinašali tudi dela onih, ki so nam sorodni po duši in delu, a so morebiti ostali doma. Tudi starejših mož naše besede ne bomo pozabili. Taki vas bomo obiskovali vsaj enkrat na mesec. Naj bralci ne iščejo v tej prilogi napak in pomanjkljivosti! Vemo,da ne bo najboljša in tudi popolna ne. Preveč stvari nam veže roke: obseg, čas, ljudje. Kljub temu se bomo trudili, da bomo dajali najboljše, kar bo mogoče!" [1] Temu sporočilu sledi nekrolog pisatelju Narteju Velikonji, ki so ga"ubili komunisti". Ponovno se ga spomnijo junija 1946 (ob prvi obletnici usmrtitve) in mu posvetijo kar celo številko. Natisnili so nekaj njegovih proznih del, več pa njemu posveče nih prispevkov, katerih osnovna misel je razmišljanje o njego vi smrti. Komunisti so z njim tako kruto obračunali predvsem zato, ker je predstavljal "simbol slovenske katoliške politič- - 4 6 - ne in kulturne delavnosti, udarili po njem kot po škofovem človeku, da bi udarili škofa, ki ga niso dobili v roke, udari li po vseh tistih izobražencih, ki so vodili politični in publicistični boj proti komunizmu, ker so vedeli., da ni zveza z našo katoliško tradicijo in odporom proti komunizmu slučaj- nostna, temveč načelna."[2] Precej prostora so namenili tudi tragično preminulemu pesniku Francetu Balantiču (številne objave njegovih nepoznanih pesmi in spomini na mrtvega junaka - domobranca). Zelo zanimivo je pismo 73 psevdonimom skritega avtorja (Jur), ki analizira dotedanje številke revije ".Že sam naslov revije tako posrečeno ustreza smislu lista kakor tudi vsebini, da bi boljšega ne bili mogli izbrati.'Svet in dom'; da: V Ljubljani je bila revija 'Dom in svet', ki je stala trdno na domači zemlji, pa je imela oko uprto v ves kulturni svet, da bi zaje la vsak blisk, ki se je vžgal na visokih vrhovih človeškega duha; bila je kot lena hišica v naših slovenskih goricah z odprtimi okni na vse razglede - tu pa smo zdaj vrženi v vrti nec tujega viharja, kot blodni ptiči se sukljamo nad brez- prostornostjo tujine in iščemo samo vejico domačega drevesa, da se odpočijemo in oddahnemo od tepeža tujih vetrov V 'svetu' smo, pa hrepenimo po 'domu' in po vsem tistem, kar je nam z domom v zvezi in smo pustili tam: dede v grobovih in očete, o, pa tudi sinove in fante toliko mrtvih, ki vsi žive v nas, nam plavajo pred očmi, da le skozi njihovo žrtev moremo gledati na dom Pa tam smo pustili tudi toliko živih , v katerih živimo predvsem mi, kakor oni v nas, in ti nas ne nehno pritezajo v svoje objeme, da se nam trga srce in duša v klicu iz sveta domov Pa smo tam pustili tudi zemljo z vsemi težavami, z vsem delom in trudom, znojem in žulji, ki nam je tako bogato poplačevalo delo s kruhom in vinom in domom Mrtvi in živi in zemlja - nad nami pa Bog, ki edini je tu in tam nedeljen, že od vekov v nas in po nas določen za bodočnost slovensko: vse to vidim v tem naslovu 'Svet in dom', kar je bil tudi duh 'Doma in sveta'... Na dominsvetovski tradiciji graditi novo emigracijsko književnost: to vidim kot nalogo tega osrednjega emigracijskega lista med begunci v Italiji.. Naš dijak mora rasti s to umetnostjo in tem čtivom v umetnost no, knjižno in človeško izgrajenega izobraženca! Ob prvih številkah sem imel vtis, da je bilo tega ponatiskovanja pre več, kajti ob samem ponatiskovanju ne more rasti novo: mi pa potrebujemo kot - žejen popotnik vode - novo literaturo, zras- tlo iz naših taborišč, pisano za nas v uteho in okrepčilc našim srčnim bolestim sedaj in v dokument našim potomcem! Mi moramo ustvariti, pa naj velja, kar hoče, z vsem talentom in voljo svojo lastno naše leposlovje! proza je močnejša kakor pesem, pa tudi pesem ima nekaj klenih stvari. To je že pozitiven sad tega taborišča... Tako se rojeva naša emigracij ska literatura, ki bo morala prevzeti nase ogromno nalogo krepčila naših duš in oblikovanja našega novega življenja. V naših rokopisnih listih naj zori . da dozori slej ko prej do tiska v obliki kakšne antologije ali revijalnega izbora...naši pisatelji morajo postaviti spomenik vsem našim mrtvim, morajo osvetliti naš boj in naše trpljenj':- od prave strani, kajti sicer ga bo izmaličilo sovražno pero in stali bomo pred zgodo vino - praznih rok in z očitkom, da nismo znali izraziti večnostne umetnostne oblike svojega upanja in vere in prepri čanosti. Slovenski pesnik in pripovednik morata stati zopet v središču dogajanja in morata postat: glasnika med svetom in domom ter postavljati spomenik najstrahotnejši dobi slovenske zgodovine v taki luči,, kakor jo pojmujemo in soustvarjamo mi, slovenski, borci in slovenski izgnanci . . ."[3] SLOVENSKA PRAVDA (Rim) Splošna oznaka: izhaja po potrebi - poslanice NO za Slovenijo; načelni članki ob različnih priložnostih (prazniki). Njihovo pisanje predstavlja nekakšno analizo preteklega poli tičnega delovanja v Sloveniji in njihove načrte za prihodnost. V svoji analizi preteklega političnega dogajanja trdijo: "...Politično življenje v predvojni Sloveniji (se je) v glav nem odigravalo v okviru zagrizene, nestrpne borbe med redko več kot dvema tradicionalnima političnima strankama. Brezkon- čnost in neproduktivnost take borbe je polagoma privedla slo venski narod v politično apatijo, katere posledica je bila, d^ slovensko politično življenje ni imelo kje črpati novih, sve žih sil, ki bi pripomogle do nadaljnjega in drugačnega razvoja političnih prilik. Priznati pa je tudi treba, da je bilo naj več vzrokov za našo narodno tragedijo od leta 1941 do danes baš v nas samih. Površno nacionalno prepričanje in borbenost, skoro nikaka politična in demokratična vzgoja naroda, premalo - 4 7 - progresivna socialna politika, predvsem pa neenotnost v osnov nih narodnih zadevah., ki je dobila izraza v popolni duhovni in miselni razdvojenosti slovenskega naroda, je največji vzrok, da se je večina naroda v dobri veri oslonila na nekaj novega, kar pa je žal bil komunizem. Ne more pa to opravičiti nečlove škega obnašanja premnogih Slovencev, kar je privedlo do tako strašnega bratomornega klanja. ... Ze od vsega početka pa je Slovenska Pravda povdarjala potrebo koncentracije vseh pozi tivnih slovenskih sil v emigraciji okoli osrednjega foruma, ki naj bi predstavljal dejansko porazdelitev političnih sil. Pojavile so se doslej nepremostljive težkoče, ki izvirajo v glavnem iz nepripravljenosti nekaterih političnih faktorjev, da sodelujejo. Se več, pojavila so se mišljenja, da poleg tradicionalnih slovenskih političnih strank takorekoč ni do voljen obstoj in delovanje drugim organizacijam istega ali podobnega značaja. Spoštujoč demokratične principe, je Sloven ska Pravda vedno zastopala pravico vsakega posameznika in skupine, da svobodno in neovisne izraža svoje mišljenje. Zato Slovenska Pravda ni mogla razumeti takega stališča skupin, ki se sicer ponašajo z delgo(i) demokratično tradicijo... Sloven ska Pravda more danes po svojem enoletnem delovanju zabeležiti lepe uspehe. S svojim delovanjem bo nadaljevala. Predvsem na daljevala s prepričevanjem, da je samo široka politična strp nost in res edinost, v osnovah predpogoj lepše bodočnosti v svobodni domovini...Vsakomur priznavamo pravico, da si svobo dno izbere pot, po kateri upa dospeti k uresničevanju svojega političnega ali drugačnega ideala in da v tem smislu tudi dela, ne da bi pri tem kršil iste pravice drugih ljudi. Vse z namenom, čimprej doseči duhovno soglasje, nato pa z napori vseh ostvariti takšno slovensko narodno zastopstvo v tujini, ki bo imelo oporo ne samo v večini emigracije, ampak tudi v trpečem narodu doma, da bomo tako nekoč res ponesli v domovino novega duha, duha ljubezni, svobode in pravice za vse in vsa kogar . . . " [4] - 4 8 - -49 - MT IN SVET : revija slovenske armade (Eboli): V reviji je vseskozi prisotna vojaška usmeritev, kar je razvi dno že iz naslovov nekaterih člankov: Razmišljanje o naši bodoči vojski; Mi in obveščevalna; Tehnike vojskovanja itd. Poleg čisto političnih člankov je tudi nekaj literarnih pri spevkov (pesnika Pavle Borštnik-Ljubo in Dimitrij Jeruc ; proza Saša Jerman, ki je bil zelo nadarjen pisatelj, vendar je zaenkrat njegova nadaljnja usoda še neznana). Osnovni namen izhajanja revije je bila potreba po enotnosti med različnimi skupinami, ker "iskati krivce za naš sedanji poraz odn. blatiti se vsevprek, se ne pravi delati za narod! In prav ta narod pričakuje od nas - rešitve!...Ljubimo odkrito besedo, ker ljubimo svoj narod! In, ker ljubimo svoj narod, dvigamo naš glas v obrambo njegovih interesov: proč s plotovi, ki si jih posamezniki grade okrog sebe, ker nas bo sicer narod pravtako zavrgel, kot je komunistične mogotce. ...'MI IN SVET' naj odkriva naši emigraciji pogled naprej, naj jo navaja na razmišljanje, sklepanje in ukrepe, ki bodo koristni našemu narodu v odnosu napram svojim bratom, svojim sosedom, napram evropski zajednici in preko nje ostalemu svetu. Ne varajmo se. Imamo dolžnosti in obstajajo obveznosti, ki jih imamo kot narod napram jugu in severu, vzhodu in zapadu!"[5] Zanimiva je rubrika "Kronika", ki beleži najvažnejše dogodke iz taboriščnega življenja (datumi prihoda v taborišče, vmesne selitve taborišča, važnejše prireditve - predvsem nacionalnega značaja npr.proslava Vidovega dne, rojstni dan kralja Petra II, žalna komemoracija ob obletnici smrti kralja Aleksandra I). Predvsem so ponosni na svoje promonarhistično usmeritev in poudarjajo tudi za naprej svojo pripravljenost na "razpolaga nje...Kralju in domovini, za katero smo pripravljeni doprines ti še drugačne žrtve, kakor je bivanje za žico...za Jugoslavi jo smo se in se bomo borili..."[6] Zato so občasno organizira li tudi ideološka in strokovna predavanja za starešinski ka- - 50 - der, ki naj predvsem izpopolnijo oz. osvežijo svoje znanje. Njihova jugoslovanska - četniška usmeritev je prepoznavna tudi po sistemu vrednotenja pomembnih osebnosti. Razen kralja Petra II. je na samem vrhu njihov poveljnik Draža Miha jlovi č, ki je "nastopil za nepreglednimi kolonami svojih borcev - mučenikov, podobno, morda še težjo umčeniško pot, ki še ni končana.- " (proces!) [7] Ob smrti mu je bila posvečena kar cela številka 12/13 iz leta 1946. Zelo zanimivo je njihovo razmišljanje o bistveni razliki med njimi-četniki in domobranci. "Pripadniki Slovenskih trup kr.Jugoslovanske vojske so vseskozi stali na protiokupatorskem stališču, kar izpričujejo njihove borbe in žrtve, njihova aktivnost in uspehi v dobi štiriletne okupacije. Nihče jim ne more očitati sodelovanja z okupatorjem; če so bili obenem tudi nasprotniki nenarodnega in nedemokratičnega komunizma, s tem še niso bili kolaboracionisti ali celo narodni izdajalci. Trdimo: če ne bi komunisti leta 3 942. na Dolenjskem prvi spro žili usodnega strela proti ilegalnim odredom Kr.Jugoslovanske vojske, če komunisti napovedanih medsebojnih pogajanj ne bi izdali Italijanom in če ne bi komunisti izvajali terorja nad mirnim prebivalstvom - na ilegalni strani gotovo ne bi počila puška proti rodnemu bratu. Nismo pristojni razsojati vkoliko se more delovanje slovenskih domobrancev označiti, kot kolabo- racija z okupatorjem v pravem pomenu besede. Gotovo se ne more očitati narodnega izdajstva. To vprašanje bo reševalo neodvis no sodišče... 95% pripadnikov Slovenskega domobranstva je bilo zavednih jugoslovanskih patriotov, ki so vedeli, da je Sloven sko domobranstvo nujen in neizbežen izhod iz strašne stiske slovenskega naroda...poudarjali (so) svojo narodno in jugoslo vansko prepričanje... in so vedno izjavljali, da bodo ob danem trenutku povsem javno prestopili na stran Draže Mihajlovida. Le obzir na svoje domače, na maščevanje okupatorja nad sloven skimi vasmi in ljudmi jih je še držal v Slovenskem domobran stvu. Redki, ki so do zadnjega verjeli v nemško zmago in so hoteli to vojsko porabiti v svoje posebne namene, so pač v takšni manjšini pred prvimi, da ni vredno o tem govoriti."[8] - 51 - NOVA DOBA : revija slovenskih akademikov (Rim 1946-1948) Pod tem pojmom "revija" si ne smemo predstavljati kakšne r košne revije iz današnjih dni - ampak razmnoževan mesečnik, k: je bil kar obsežen, če ga primeriamo z ostalimi begunskimi pa tiski (celo do 40 strani) Glavni namen revije je opisan že v uvodnem članku prve števil ke (maj 1946), ki svoje bralce opomni, da "ne smemo [jo] poza biti, da je šel boj [v Sloveniji] za najvišje ideale za katoliško vero in za slovenski narod -, da je-..poraz 1 zača sen... in da bo po težkih preizkušnjah tudi za nas prišla nova doba svobode in preroda...Nevarno je, da bi v emigraciji poza bili, zakaj smo zunaj...naloga naše emigracije je, da se ohra ni kot celota in postane nosilka slovenske krščanske tradici je, ki jo doma komunizem z nasiljem duši "[9] Glavni sodelavci revije so kasnejši izobraženci, ki so veči noma nadaljevali svojo akademsko kariero na različnih univer zah (Janez Arnež, France Dolinar, Jože Vel i konja, Jakob Kola- rič, Tine Debeljak, Alojzij Geržinič, Vinko Brumen itd.)- Od svojih sovrstnikov zahtevajo odgovornost za prihodnost. S svojim delom in ravnanjem morajo dokazati, da žrtve padlih niso bile zaman in da se bo nekoč uresničil skupni sen vseh :"vrniti domov svobodo in domovino Bogu".[10] Več je tudi vzgojnih člankov, bodisi s področja literarne zgodovine, zgodovinopisja in verske zgodovine (prizadevanja papežev v boju proti komunizmu). Toda njihova razmišljanja niso bila usmerjena le v preteklost in neko navidezno prihod nost- Zato so se skrbno "lotili" ustave FLRJ, ki je bila spre jeta 31.1.1946 in jo sistematično proučili od člena do člena. Toda ob vsem tem se svojemu komentarju ob koncu vendarle ne morejo odpovedati. Trdijo namreč, da je sedaj "v resnici nas topila tako čista diktatura, da je bila šestojanuarska iz leta 1929 le 'sled sence" njene sedanje temeljitosti...Obstaja le •narodna suverenost' FLRJ, torej suverenost jugoslovanskega naroda, ki izključuje samo po sebi suverenost narodnih indivi dualnosti v FLRJ vključenih narodov..."[11] - 52 - Glede na leto izida (1947!) je zelo zanimiv članek sicer ne podpisanega avtorja (verjetno je bil to Tine Debeljak?), ki razmišlja o dotedanjih dosežkih emigrantske literature (po taboriščih) in o nalogah emigrantske literature. V bistvu gre za program, ki so ga v naslednjih letih sistematično izvajali. Emigracijska literatura mora postati "tista tesna pojoča zveza med dušami in srci vseh naših ljudi, kamor koli nas bo zanesla usoda. Treba nam je povezanosti v duhu, povezanosti med onimi doma, ki z molčečimi usti trpe, povezanosti med nami samimi v taboriščih, povezan os ti med n ami po k on t i nent i h, i n pov e z a n o - sti med našimi emigracijami, mislim - med emigracijo, ki izu mira v slovenskem duhu v Ameriki, in med našo, ki polna tega duha prihaja v svet, da bo od njega živela še v rodove, v tujini, ali pa se povrnila domov kot čebela z medom v svoj panj. In če bono šli kdaj čez ocean, bo ena prvih dolžnosti Slovencev, ustvariti si centralni slovenski leposlovni list, kjer bodo naši pesniki in pisatelji in dramatiki prioboevali svoje stvaritve, budeče v nas spomin na domovino, dvigajoče v nas kult naših smrti, rišoče pekel našega gorja in srečo naše bodočnosti, ki jo le pesnik lahko pokaže v glorijoli videnj, kakor nam. lebde pred našimi sanjavimi očmi . Pa ni nam treba sentimentalnosti, treba nam. je vere v našo stvar, v poravnavo zgodovinskih krivic in v ureditev razmer doma ter ohranitev našega duha v nas in naših potomcih. Naša emigracija bo imela veliko nalogo, prinesti oomlajenje in ohranitev morda za en cel človeški rod med odmirajočo ameriške emigracijo.."[12] Leta 1948 se kraj izhajanja prenese v Madrid in ob ter. se spremeni tudi podnaslov revije - revija slovenskih katoliških visokošolcev. DRUŽABNA PRAVDA + TUDI V SPONAH OBLLKUJMO i + Rim + 15 + 5 + 1947 - DRUŽABNA PRAVDA (Rim,1946-1947) Glasilo društva Družabna pravda, ki ga v Rimu ureja Andrej Križman (izhajala 1.in 15. v mesecu). Ob začetku izhajanja poudarijo, da hočejo biti glasilo "predvsem onih slovenskih emigrantov, ki so se v domovini trudili za to, da bi Slovenci zamenjali krivični kapitalistični gospodarski red z novim, boljšim, vsem pravičnim...Uredništvo se bo prizadevalo, da bo list prevevan od duha resnične krščanske 1jubezni."[13] - 53 - V glasilu je velik poudarek na socialnih razmerah v svetu in še posebej v Jugoslaviji (kako je to urejeno v ustavi) ter na delovanju Mednarodne krščanske strokovne internacionale (se je) . Za podkrepitev teh prizadevanj se poslužujejo tudi razli čnih parol, ki so natisnjene takoj pod glavnim naslovom glasi la - npr. Stanovska ureditev Slovenije je naša zgodovinska naloga ; Komunizem obljublja nebesa - ustvarja pekel ; Delavci in podjetniki vsega sveta - združite se v Kristusu ; Pokret brez molitve - setev brez dežja. Ob koncu leta 1946 naredijo "obračun" čez preteklo leto,ki jim je prineslo kar nekaj razočaranj - "nekaj so jih zakrivili vladajoči narodi - tuji svet, nekaj pa sami, s svojimi slabos tmi in nerodnostmi."[14] Zelo natančni so tudi pri poročanju o veljavni delavski in socialni zakonodaji v pomembnejših državah - ZDA, VB, SZ, Italija. Francija. Glavni avtorji podpisanih člankov so že znani družbeni pisci in poznavalci te problematike - Ivan Ahčin, Avgust Horvat.. Rudolf Hanželič, France Žužek, Janez Arnež, Rudolf Smersu in drugi. S to temo so tesno povezane tudi razlage papeških okrožnic in njihov pomen za verne ljudi (ne glede na stan). Razen "politike" pa sem in tja najdemo tudi kakšno pesem, ki ima predvsem socialno vsebino - Jeruc, Boršnik. Prvi junij praznujejo kot spominski dan, praznik slovenskih narodnih mučencev. To je "...dan tuge in boli za vsakega izmed nas. Dan trenutnega triumfa teme in sovraštva toda tudi dan dokončnega zmagoslavja Luči in ljubezni-"[15] Sredi leta 1947 se pojavljajo tudi resna razmišljanja o seli tvi v prekomorske države - predvsem v Argentino. Vendar se na to pot odpravljajo z nekim pričakovanjem - to bo zanje "dežela dela in njihovih upov...Le delo je kapital, ki ga boš vložil in ti bo prinašal za obresti človeka vredno in dostojno živ ljenje, ti vrnil resnično svobodo in možnost novega snovanja in napredka." [16] V Rimu izhaja Družabna pravda do št.27(1.9.1947), ko za celi dve leti preneha izhajati in začne ponovno izhajati v Argenti ni leta 1950 (nadaljuje s tekočim štetjem - precej pa se pove ča naklada - v Rimu izhaja v 100 izv., v Argentini pa v 600 izvodih). - 54 - Poleg pravih begunskih izdaj so se begunci posluževali tudi zavezniških glasil. Tako je na Koroškem izhajala KOROŠKA KRO NIKA (tedensko jo izdaja PWB 8.armade - od 1945-1950). V zače tnem obdobju je bil list jezikovno in vsebinsko precej povpre čen. Do večjih sprememb pride po prihodu majorja Geralda Shar- pa (znal tudi slovensko}, ko se preusmeri s političnih novic kratkotrajne vrednosti na tehtne komentarje političnih poročil in na literarne prispevke (Karel Mauser, Jože Čuješ}. Postane pravi družinski list koroških Slovencev, nekaj izvodov pa se pojavi tudi po taboriščih. Po nakladi je daleč presegla begun ske tiske (na višku izhajala celo v 7000 izv.). Osnovni namen izhajanja Koroške Kronike je v tem, da "hoče izdajatelj slovenskega tednika skromno prispevati za povrnitev mirnega in spravljivega razmerja v Evropi, ki je bila po drugi svetovni vojski zelo trpinčena. Koroški Slovenci, ki jim je ta tednik namenjen, so morali mnogo trpeti pod nacističnim jar mom. .. . Poleg tvarnega razdejanja je treba danes popravljati tudi duhovno razdejanje ter vsem ljudem omogočiti. da bodo brez zunanjega nasilja lahko mislili, govorili in brali. Iz te svobodne misli hočejo izdajatelji. slovenskim Korošcem dati priliko, da bodo lahko brali poročila iz vsega sveta in tudi, kolikor bodo skromna sredstva omogočala, o svojem kulturnem in gospodarskem življenju, in sicer v svojem jeziku... Zahvalju jemo se poveljstvu VIII. armade za to dejanje naklonjenosti, ki je bilo storjeno koroškim Slovencem. Prav posebno pa se zahvaljujemo za izkazano dejanje pravičnosti, ker so koroški Slovenci že več kot 10 let bili oropani svojega glasila in že skoraj 25 let v Celovcu niso mogli tiskati slovenskega lis ta." [17] V Italiji je podobno vlogo odigral GLAS ZAVEZNIKOV, ki ga začne v Trstu že leta 1945 izdajati P.W.B. (Psvchological War- fare Branch - oddelek za psihološko vodenje vojne pri zavezni ški upravi). Časopis prinaša zunanjepolitične vesti in je protikomunistično usmerjen. Povprečno izhaja v nakladi 2500 izvodov in izhaja do leta 1947. - 55 - I. 3. Taborišča v drugih evropskih državah Nemci ja V Nemčiji je bilo razmeroma malo beguncev, ker se jih je veči na ustavila v Avstriji in Italiji oz. v bližini meje (ker so računali na skorajšnjo vrnitev v domovino). Največja je bila skupina, ki se je zbrala v Munchenu. Tu so začeli v prvi polo vici 1.1948 izdajati štirinajstdnevnik SLOVENIJA. To je bil tiskan časopis večjega formate in je izhajal na 4 straneh. Bil je pol itično-informativen list. l.št. je izšla 15.2.1948 zadnja pa 8.7.1949 (10.). Urejal ga je Vinko Lipovec. Leta 1947 je bilo več slovenskih beguncev iz Italije preselje nih v nemška taborišča. Ena izmed takih skupin je bila tudi v Munstru (na robu Lueneburger Heide), ki se je od tam preselila v Seedorf pri Zevenu. Tam so začeli slovenski dijaki izdajati revijo 2JC.A (četniško usmerjena) . V istem taborišču je bil ustanovljen tudi list Slovenska pravda, ki se od tu seli v Anglijo. Prva številka je izšla junija 1947 v nakladi po tipkanih izvodov na 30 straneh. Za Božič 1948 je izšla dvojna št. na 42 straneh (št.21/22). Revija je bila lepo ilustrirana in je imela predvsem literarno vsebino, ki pa postaja proti koncu izhajanja vse bolj politično obarvana. Zadnja št. je izšla februarja 1948. Belgija V Belgiji je bilo veliko predvojnih izseljencev - predvsem iz Slovenske Benečije. Po II. svet. vojni se sem zateče le manjše število beguncev. Tem je slovenski duhovnik Zdravkc Reven namenil dvomesecnik SLOVENSKI GLAS, ki je izhajal v Forchies (Hainaut). Posamezne št. so izšle na 4 straneh v nakladi 600 izvodov. Ta razmnoževani list je imel versko vsebino, prinašal pa je tudi pomembnejše novice za Slovence. Izhajati je začel aprila 1948. - 56 - Španija Že leta 1946 se je večja skupina slovenskih dijakov in študen tov iz italijanskih taborišč preselila v Španijo (v avstrij skih taboriščih niso mogli dobiti viz za izselitev v prekomor- ske države) .. Večina se jih je ustavila v Madridu, kjer so ustanovili akademski kolegij sv. Jakoba za 150 študentov. Nekaj se jih je vpisalo tudi na univerzo v Barceloni.. manjše število visokošolk pa se je vpisalo na univerzo v Zaragosi. Precejšno denarno podporo za študij jim je nudila Liga iz New Yorka in drugi posamezniki. Povečini so ti visokošo!ei izha jali iz Katoliške akcije - Stražarjev. T z Italije so v Španijo prenesli tudi svojo organizacijo Zvezo slovenskih katoliških visokošolcev = ZSKV in njeno glasilo NOVA DOBA : Revija slo venskih katoliških visokošolcev. Revija prinaša socialne, politične in verske članke. Obsega okoli 20 strani. Jeseni 1950 se prenese mesto izhajanja v ZDA, čeprav je uredništva še ostalo v Španiji. Občasno ji je dodana leposlovna priloga NAŠA PESEM (II- leta 1950). Pomembna aktivnost Zveze je bila orga nizacija vsakoletnega študijskega tečaja (med poletnimi poči tnicami). Zadnji je bil leta 1953, nato pa sledi izselitev visokošolcev (največ v ZDA in Kanado). OPOMBE [3] [I] Naročnikom in bralcem. (Svet in dom nov. 1945 str.2) [2] Ob obletnici smrti pisatelja Narteja Velikonje. (Svet in dom junij 1946 str.9) [3] Pismo uredniku "SVETA in DOMA". (Svet in dom maj 1946 str.4-6) [4] 29.oktober. (Slov.pravda št.6 (29.10.1948} str.1/2 ) [5] Uvodna beseda. (Mi in svet 1945 št.1-3 str.3/4) [6] Zakaj obstojamo. (Mi in svet 1946 št.5 str.9) [7] Ob spominu. (Mi in svet 1946 št.11 str.4) [8] Koroška tragedija. (Mi in svet 1946 Š1 .11 str.7) [9] Misli za uvod. (Nova doba maj 1946 str.l) [10] Spominu padlih in zasužnjenih. (Nova doba junij 1946 str.l) [II] Federativna ureditev po Ustavi FLR Jugoslavije. (Nova doba 1946 št.5/6 str.10) [12] Pomen in značaj emigrantske literature. (Nova doba 1947 št. 7/9 str.16) [13] Družabna pravda 1946 št.l [14] Pravda se bo nadaljevala. (Dr.pr.1947 št.11 str.l) [15] Spominski dan narodnih mučencev. (Dr.pr. 1947 št.21 - 57 - str.l) [16] Delo naš kapital. (Dr.pr.1947 št. 24 str.19} [17] Slovenski tednik na Koroškem.(Novice-Lienz 1945 št 17 str.l) - 58 - IT. OBLIKOVANJE EMIGRANTSKIH SREDIŠČ [1] TI. 1. Južna Amerika - Argentina Prvi slovenski izseljenci so prišli v Argentino leta 1878 na povabilo argentinske vlade, ki je imela probleme pri utrjevan ju S meje s Paragvajem in ni imela zadosti svojih kolonistov. Skupno je prišlo le 50 družin iz okolice Cerovega, Doberdoba in Tolmina. Naselili s.o se povečini v okolici Parana. Drugi , številčno močnejši val sledi v letih 1922-1929, ko so prihaja li po več 100 skupaj (beg pred fašističnim preganjanjem na Primorskem) in se naseljujejo v Paternalu in Avellanedo. Sle dijo jim tudi priseljenci iz Prekmurja, Bele Krajine in Suhe Krajine. To so bili povečini kmetje in nekvalificirani delavci z močno razvito razredno zavestjo, izrazito protifašistično usmerjeni. Čeprav med njimi skoraj ni bilo izobražencev in je bil tudi njihov finančni položaj prej slab kakor dober, jim je sorazmerno hitro uspelo organizirati močno društveno dejav nost. Imeli so tudi zelo dobre pevske zbore. Leta 1926 pride mednje prvi slovenski duhovnik, svetnik A>nton Merkun, ki začn^- izdajati prvo slovensko glasilo IZSELJENSKI GLASNIK(od 1928 se imenuje IZSELJENEC). Versko življenje se še okrepi s prihodom duhovnika Jožeta Kastelica, ki začne leta 1933 izdajati revijo MOJE VERSKO ŽIVLJENJE, ki se kasneje preimenuje v DUHOVNO ŽIVLJENJE (izhaja še danes). Leta 1935 mu sledi še duh. Janez Hladnik. Poleg verskega življenja poskrbijo tudi za društveno delovanje. Prvo slovensko društvo v Arg. organizirajo Primorci - Ljudski oder. Sledijo jim še številna druga, njihovo osnovno poslanstvo pa je ohranjanje narodne zavesti. Vzdrževali so tudi slov.osnovno šolo. Med posameznimi društvi je občasno prišlo do sporov zaradi njihove leve oz. desne usmerjenosti. Med 2.sv.vojno se ta nasprotja omilijo, po vojni pa se zopet nadaljujejo. Skupno se je do 2.sv.vojne priselilo v Arg. okoli 25.000 Slovencev (od tega je bilo največ Primorcev - ok. 22.000). Večina se jih naseli v Buenos Airesu, sledijo pa še Rosario, Cordoba, Rio Negro in Mendoza. Posebno slovensko skupnost predstavljajo priseljenci po letu 1945. To so bili begunci iz italijanskih in avstrijskih tabo rišč. Pomembno vlogo pri njihovem naseljevanju je imel duhov nik Janez Hladnik, ki je preko svojih zvez v argentinski vladi dobil privolitev predsednika Perona, da bo Argentina nudila pribežališče 10.000 beguncem in to brez omejitev (npr. ZDA so imele že od 1.1924 zelo strogo vselitveno zakonodajo, ki je omejevala naseljevanje večjih skiipin ; Kanada je sprejemala le - 59 - zdrave, mlade delovne moči + obvezna zaposlitev za 1 leto). Priprave za naseljevanje vodijo istočasno iz dveh centrov. V Rimu vodi to Slovenski socialni odbor - Krek in Košiček, v Argentini pa ustanove pododbor Slov.soo.odbora, ki ga vodi Jane:/ Hladnik. V okviru rimskega socialnega odbora ustanove še poseben Emigracijski odbor, ki prevzame odgovornost za vsakega pri javijenca. Med begunci pripravijo posebno akcijo - prijave za izseljevanje in priprava ustreznih dokumentov. Pri argen tinskih oblasteh so beguncem pridobili posebne ugodnosti priznanje potnega lista mednarodnega Rdečega križa in znižanje taks. 25.1. 1947 sta stopila na argentinska tla prva dva novo- naseljenca - Jože Košiček in Anton Grčman, ki sta predložila tudi listo s 500 imeni Slovencev, ki se žele naseliti. To so bili predvsem mladi ljudje, ki so se hitreje odločili za nov način življenja. Prva večja skupina beguncev odide iz itali janskih taborišč v začetku junija 1947. Ti begunci so že okto bra organizirali svoje društvo Klub slovenskih beguncev, ki prične z delom naslednji mesec. Vodita ga Anton Skubic in gdč. Petelinova (za ženska vprašanja). V okviru tega društva usta nove svojo pisarno in prvi slovenski dom za begunce v Buenos Airesu (skrb za prvo naselitev, pomoč pri iskanju zaposlitve in stanovanja). Posamezni transporti novonaseljencev prihajajo tudi v naslednjih mesecih (npr. ladja Santa Cruz je konec jan.1948 pripeljala skupino kar 300 Slovencev). O teh pri hodih je zelo podrobno poročal časopis Svobodna Slovenija (številčni seznami in pomembnejši posamezniki). Stari naseljenci (izpred 2. sv. vojne) so novonaseljence spre jeli z nezaupanjem, kar je bil rezultat negativne propagande, da so to povečini "navadni zločinci s krvavimi rokami". Prav to je bil tudi glavni razlog, da ni prišlo do skupnega druš tvenega življenja. Zato so se morali novi priseljnci sami organizirati. Priprave na ustanovitev društva se začnejo že konec oktobra 1947, društvo samo pa je ustanovljeno 25.1.1948 in se imenuje Društvo Slovencev (DS). Na ustanovnem sestanku sprejmejo tudi društvena pravila: 1. nuditi članom gospodarsko in moralno oporo 2. zastopati koristi članov DS 3. združiti vse begunce v Argentini 4. pomagati beguncem pri vselitvi v Argentino 5. gojiti verske, kulturne in nacionalne vrednote. DS je imelo tudi svoj odbor - častni predsednik J.Hladni k, predsednik Miloš Stare, 2 podpredsednika, tajnika itd. V krat kem času so dobili tudi svojo hišo (brezplačno jim jo odstopi župnik pri sv. Juliji, katere se oprime ime "Pri Martincu", ker je bila hiša na Victor Martinez 50). Tukaj dobe svoje prostore poleg DS tudi vse nove kulturne, prosvetne in verske -60 - organizacije, njihova uredništva listov (Svobodna Slovenija, Duhovno življenje in Oznanila), Slov. fantovska zveza, Slov. dekliška organizacija, Družabna pravda pa je tam organizirala svoje socialne tečaje. V okviru društva so ustanovili tudi Igralsko družino Narte Velikonja, Pisateljsko družino France Balantič in pevski zbor. V prvem obdobju delovanja Društva Slovencev (1947-1949) je le-to odigralo zelo pomembno vlogo pri prilagajanju beguncev na nove razmere.[2] V tem obdobju so se v Argentini naselili 5203 begunci. Večina jih je prišla iz italijanskih taborišč, medtem ko so se begunci iz Avstrije raje odločali za S Ameriko. Med priseljen ci jih je bilo več kot polovica kmečkega porekla, četrtina je bilo obrtnikov in delavcev, veliko pa je bilo tudi inteligen ce. Novonaseljenci so si ves čas prizadevali organizirati tudi normalno družinsko življenje. Nekakšna odjuga nastopi po letu 1952, ko je jugoslovanska vlada dovolila izselitev družinam, katerih "glava družine" je v zdomstvu. Večinoma se to izvede v letu 1953 in 1954. Pri finančnem pokrivanju transportnih stro škov za družinske člane je beguncem pomagala Mednarodna kato liška organizacija za inmigracijo, ki je imela sedež v Buenos Airesu (brezobrestno posojilo za 3 leta, ki so ga možje meseč no vračali). Nova kriza pri vseljevanju se pojavi leta 1955 (železna zavesa). S prihodom družinskih članov - predvsem otrok, se močno poveča potreba po organiziranju šolstva. Sprva so bili same nedeljski tečaji slovenščine (1949). Za te potrebe so učitelji začeli izdajati šolski list MLADINA,ki je na. nekaj straneh prinašal učno snov iz slov., vero\ika , zemljepisa in zgodovine. List so otroci dobivali brezplačno. Leta 1951 neha izhajati (skupno izšlo 15 št,), nadomesti pa ga knjiga - čitanka za mladino Naša beseda (sestavila sta jo Aleksander Majhen in Martin Mizerit). V okviru Društva Slovencev ustanove 1952. leta tudi Mladinski odsek. DS odigra med begunci zelo pomembno kulturno delo. Od 1956 naprej je pripravilo vsakoletno prireditev - Slovenski dan, ki je bila na Slovenski Pristavi v Castelarju. V okviru društva je delovala tudi knjižnica, ki so jo begunci pripeljali preko morja iz Spittala in je štela nad 1000 knjig. Poleg kulturnega in prosvetnega dela je društvo vodilo tudi zelo pomembno socialno politiko. Leta 1952 so ustanovili do brodelni sklad, v katerega je vsak član DS prispeval po 1 pesos na mesec (pomoč invalidom, ob različnih nesrečah v dru žini , ob smrti) . - 61 - Leta 1954 je Slovensko dušno pastirstvo v Argentini odkupilo hišo na Ramon Falcon 4158, ki postane Slovenski dom (kar je še danes). Podobno akcijo so izvedli tudi na Slovenski Pristavi, kjer so maja 1966 ustanovili Društvo Slovenska Pristava, ki ima tudi značaj slovenskega doma. Leta 1966 se je Društvo Slovencev preimenovalo v Zedinjenc Slovenijo, ki jo vsi slovenski domovi priznavajo kot matično organizacijo (sicer so v organizacijskem delu samostojni)- Razen društvenega in kulturnega do-1 ;•< je zelo pomembna tudi vzgojna dejavnost, predvsem šolstvo. Najpomembnejši je Sloven ski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, ki nosi to ime od leta 196 3 naprej. [3] V šolskem letu 1968/69 postane trn" a j popoln - 5 letnikov. Petošolci izdajajo tudi svoj almanah (publikacija nosi skoraj vsako leto drugačen naslov - npr. Med dvema svetovoma, Razpeta jadra, Samostojna svobodna Slovenija, Slovenija v svetu). Podružnico tega tečaja so organizirali leta 1966 tudi v Bara govem misijonišču v Lanusu, kjer uporabljajo tudi iste učbe nike (to so različna skripta, ki jih izdajajo profesorji, ki tam poučujejo). Politična društva oz. organizacije, ki delujejo v Argentini: 1.Narodni odbor za Slovenijo = NOS (sedaj Slovenski narodni odbor = SNO). To je osrednja organizacija SPE v tujini. Ustanovljen je dec. leta 194 4 v Sloveniji na pobudo jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu, kot nekakšna slovenska vlada v domovini. Naloga te "vlade" je bila pripraviti vse potrebno za sprejem zavezniških armad ob morebitnem prihodu v Slovenijo. V NOS so bili predstavniki vseh glavnih predvojnih legalnih meščanskih političnih strank. 3.maja 1945 je odbor v Ljubljani razglasil Svobodno Slovenijo kot del Federativne Jugoslavije, domobransko vojsko pa razglasijo za slovensko narodno vojsko. Sedež NOS je v BA, do svoje smrti leta 1984 ga vodi Miloš Stare, nato Rudolf Smersu (to je nekakšna koalicijska vlada v izgnanstvu). Dejansko sta zastopani le dve močni stranki klerikalna - Slovenska krščanska demokracija in liberalna - Slovenska demokratska stranka. Njeno delovanje je zadnje čase vidno predvsem po štev. izjavah in peticijah, ki jih pošiljajo v objavo skoraj vsem zdomskim publikacijam. Kljub temu pa se vedno bolj kaže dejstvo, da njihov vpliv med SPE upada. - 62 - 2.Slovenska krščansko demokratska stranka je najštevilnejša politična organizacija SPE. Razvila se je iz nekdanje SLS in je ohranila tudi vse njene značilnosti. Sedež stranke je v Bfi, deluje pa tudi v ZDA in drugod po svetu. Njihova vizija bodoče jugoslovanske družbe je grajena na buržoazni parlamentarni demokraciji, v kateri bi imela odločilno vlogo katoliška cerkev. Glavni predstavniki stranke se udeležujejo tudi mednarodnih kongresov sorodnih organizacij (npr. Krščanska demokratska unija za srednjo Evropo). Program SKD je pripravil in izdal v posebni publikaciji M. Krek leta 1954. Povezujejo se tudi z drugimi jugoslov. emi.gr. skupinami (t. im.Demokratična alternativa, ki je imela skupni sestanek leta 1963 v mestu Stansted v Vel.Britaniji - tu so sprejeli tudi deklaracijo. ki predvideva konfederacijo južnoslovanskih držav). 3.Zveza društev slovenskih protikomunistionih borcev ( v Argentin, društvo z enakim imenom je tudi v ZDA). To je najpomembnejša politična organizacija med S^E. Njeni člani so predvsem bivši belogardistični in domobranski pripadniki - org. bivših borcev in izdajajo svoje glasilo. Sprva se imenuje Smartinski vestni k od 1953 naprej pa samo VESTNIK (različni podnaslovi in vzporedni španski naslovi). Podobno mu je tudi Združenje slovenskih protikomunistov, ki nastane leta 1964 z izločitvijo dc-n-: domobrancev od matične organizacije (ker je stara premalo borbena). Izdajajo svoje glasilo TABOR, ki spada med vodilne publikacije SPE sploh. Vseskozi poudarjajo svoj nadstrankarski značaj - skupni cilj vsem članom je odstranitev komunistične oblasti v Jugoslaviji in novo vrednotenje medvojnih dogodkov (vključno s kaznovanjem "partizanskih zločincev").[4] V okviru tega delovanja je zelo pomembna vloga duhovnika Fili pa Žaklja, ki skrbi za izdajanje njihovih publikacij (Matica mrtvih. Odprti grobovi. Zbirka Dokumenti itd.). 4.Slovensko državno gibanje v Argentini, ki je tesno povezano z glasilom SMER V SLOVENSKO DRŽAVO. Društvo je izrazito protijugoslovansko usmerjeno in ne pristaja na nobeno obliko sodelovanja (ideja o spravi jim je tuja). Njihov ideal je samostojna slovenska država, ki bi bila podobna Francovi Španiji ali Hitlerjevi Nemčiji (totalitarizem). Glavni predstavniki gibanja (in tudi glasila) so Stane Zupan, Pavle Verbic in Demetrij Weble. -63 - Posebno mesto med organizacijami ima Slovenska kulturna akcija = SKA, ki je bila ustanovljena leta 1954 v BA . Pobudo zanjo je dal Ladislav Lenček ,. ki povabi k sodelovanju tudi dr. Tineta Debeljaka, ki je bil vse do svoje smrti (19893 najpo membnejši kulturni delavec SPE. To je neke vrste kulturno- prosvetna ustanova z močnim klerikalnim obeležjem. S politiko v tradicionalnem smislu se sicer ne ukvarjajo,- toda publikaci je, ki jih izdajajo, imajo vendarle tudi politični podton (različni spomini in pričevanja, ki naj bi razjasnili medvojne dogodke). Izdajajo svoje glasilo - mesečnik GLAS SKA, ki se omejuje predvsem na literarno poročanje, občasno pa priobči tudi kakšne razglase in dokumente (npr. SNO). Nekajkrat letno izdajo tudi literarno revijo MEDDOBJE. Razen z izdajanjem knjig in periodike se SKA ukvarja tudi z organiziranjem kul turnih prireditev - razstav, kult urnih in glasbenih večerov. Brazili ja Prvi Slovenci se naselijo v Braziliji leta 188". Do leta 1.904 se jih naseli okoli 1000. Že leta 1908 so ustanovili svoje prvo društvo v Sao Paolu. Prvi priseljenci so našli, zaposlitev na plantažah kave , sladkornega trsa in v gozdarstvu. Po letu 1924 se, podobno kot v Argentini, naseli precej Primorcev, ki leta 1928 ustanove kulturno društvo Ornus, svojo knjižnico in dramski odsek. Svojih glasil sprva niso imeli, zato sodelujejo s Slovenci v Argentini in v okviru njihovih glasil poročajo tudi o dogajanju v Braziliji. Svoje glasilo začnejo izdajat" šele leta 1930 - IZSELJENEC (1 sama št.). Med drugo sv.vojno so skupaj s Hrvati organizirali pomoč domovini v okviru Jugo slovanskega odbora za pomoč vojnim žrtvam. Nov val Slovencev sledi po letu 1945, ko se del beguncev iz Argentine preseli v Brazilijo, kjer je bilo precej možnosti za zaposlitev. Ker je bilo med njimi zelo malo inteligence, ni.so imeli svojih društev. Vse do leta 1957 tudi niso imeli svojega duhovnika, svojo župnijo pa so dobili šele leta 1971. Venezuela Skupno se naseli v Venezueli okoli 1000 Slovencev. Večina se jih naseli v gl.mestu Caracas in okolici. Tudi tukaj se kaže pomanjkanje inteligence, zato se društveno življenje razvija počasneje. Pomembno vlogo odigra duhovnik Janez Grilc, ki začne v petdesetih letih izdajati tudi časopis ŽIVLJENJE, ki ima posebno prilogo za otroke Blaže in Neži ca. -64- Čile Sem se naseli zelo malo Slovencev. Do leta 1949 se jih je naselilo le okoli 120 (od tega 13 duhovnikov}. Danes šteje ta skupnost oko"1 i 300 Slovencev. Večina jih živi v Santiagu in Punta Arenas. Trna jo svoje glasilo OZNANTT.A, ki ga izdajajo salezijanci . Imajo tudi skupni slovenski dom Marije Foir.agaj (zgrajen leta 1963). Manjše skupnosti Slovencev žive tudi v Ekvadorju, Boliviji. in Paragvaju (tukaj je živeda svetovno znana etnologinja Brani- slava Sušnik, ki je napisala več knjig iz življenja Indijan cev) . II. 2. Severna Amerika ZDA V ZDA so se začeli Slovenci naseljevati že v 17. stol. Med pomembnejšimi posamezniki je bil misijonar M.Kapus. Množično naseljevanje je povezano z delovanjem misijonarja Barage 19.stol. Konec 19.st. sledi ekonomska migracija iz različnih evropskih držav. Do 1. sv.vojne se je v ZDA naselilo okoli 100.000 Slovencev. Največ se jih naseli v državah Pensiilvani- ja, Ohio, Illinois, Minnesota, Kolorado, Michigan in Kalifor nija. Povečini so bili kmečkega porekla in so se zaposlovali v rudnikih in premogovnikih ter v industriji (težaki). Kmalu so se tudi društveno organizirali - leta 1903 so ustanovili soci alistični klub v Chicagu, 1906 leta pa so začeli izdajati svoj list PROLETARKC. Razvili so tudi živahno prosvetno in kulturno dejavnost. Po zgledu čeških priseljencev so že konec 19.st. organizirali tudi nekakšno obliko socialnega varstva - sloven ske podporne organizacije (jednote) .Najstarejša je bila Kranj ska slovenska katoliška jednota v Jolietu, ustanovljena leta 1891, ki se leta 1966 preimenuje v Ameriško slovensko katoliš ko jednoto. Razen humanitarne imajo jednote tudi pomembno kulturno vlogo in izdajajo svoja glasila - KSKJ ima svoje glasilo Amerikanski Slovenec. Doseljevanje se precej omeji po letu 1924, ko ZDA omejijo priseljevanje (zakon o imigracijskih kvotah). Tako je bilo do 2.sv.vojne relativno malo novih priseljencev. Med 2.sv.vojno - 65 - so izseljenci iz ZDA materialno in idejno pomagali NOB v Jugo slaviji (leta 1942 ustanove v Clevelandu Slovenski ameriški narodni svet - SANS, ki ga vodita K.Kristan in L.. Adamič). Nov val priseljencev sledi po letu 1945. ko se začne naselje vati predvsem politična emigracija. 22.12-1945 je bil sprejet zakon o imigraciji, ki je dovoljeval prihod 205.000 beguncem. Vsak begunec pa je moral predhodno dobiti svojega sponzorja botra, ki mu bo našel zaposlitev in stanovanj.-. Država je zelo dosledno izvajala kontrolo nad doseljevanjem. Preverjali so tako politično preteklost kot zdravstveno stanje kandidatov. Slovenskim priseljencem je v znatni meri pomagala Liga sloven skih katoliških Amerikancev v Clevelandu. Toda kljub temu je bilo veliko težav - predvsem pri. iskanju botrov, ker tudi večina starih priseljencev ni bila zadosti "finančno trdna". Begunci, ki so že v taboriščih šli skozi različna preverjanja, so se zbirali v posebna tranzitna taborišča v Bremenhaf m:, od koder so jih z vojaškimi transporti prepeljali do V obale ZDA (New York, Boston, New Orleans). Prvi begunci so prišli v ZDA 15.5.1949 (iz Spittala odšli na pot 27.4.1949). Večinoma se se naselili v Clevelandu, kjer je bilo že prej veliko Slovencev. Sledijo pa: Chicago, Milwaukee, Gilbert, New York, Bridgeport, Joliet. Teh beguncev se sprva drži vzdevek "DTPT" (prepoznali so jih tudi po oblačilih, ker so nosili povečini obleke iz taborišč). Največ težav so imeli pri zaposlovanju - nekoliko se je to sprostilo po letu 1951, ko je bila v ZDA izvedena mobilizacija zaradi korejske krize in se je s tem sprostilo precej delovnih mest. Razmeroma kmalu so si finančno opomogli in si povečini kupili svoje hiše. V 60-ih letih je v ZDA skup no okoli 250.000 Slovencev (stari+novi naseljenci). Ta statis tika je narejena predvsem po njihovi pripadnosti, če pa bi za kriterij upoštevali npr. znanje slovenskega jezika, bi bila slika povsem drugačna. Begunci so se večinoma vključili v obstoječe verske in cerkvene organizacije (župnija pri Sv. Vidu, Sv.Jožefu in Presvetega srca Jezusovega). Najpomembnejša organizacija je bila Liga slovenskih katoliških Amerikancev, ki je bila ustanovijena 24.fi.194 5 na prireditvi KSKJ v državi Illinois (predsednik Matija Butala). Leta 1947 je za generalnega direktorja Lige izvoljen dr.Mi ha Krek. V tem času je imela Liga pomembno vlogo pri organizaciji "Slovenisn desk" v New Yorku, ki jo je vodil Bernard Ambrožič, ki postane jeseni 1949 tudi tajnik Lige (skrbi predvsem za prevoz be guncev in za njihovo nastanitev). Med pomembnejširni organiza cijami, ki povečini še vedno delujejo v ZDA, so naslednje: - 66 - Slovenska katoliška akcija (SKA), ki je nekakšen pokrajinski odbor Katoliške akcije (KA), ki se je iz taborišča Spittal preselila v Buenos Aires. SKA je skupaj s Kanadskim pokrajinskim odborom izdajala VESTNIK (1949 1954, nato pa ga izdaja samostojno). Leta 1957 ustanove namesto SKA Marijino legijo, ki naj bi posameznike reševala pred versko brezbrižnostjo, prevzame pa tudi izdajanje Vestnika. Slovenska zamejska knjižnica - njena naloga je zbirati vse gradivo (publikacije, arhive, predmete), ki naj bi služilo bodoči zgodovini slovenske politične emigracije, vodi pa jo vse do svoje smrti Zdravko Novak. Societv for Slovene Studies v New Ycrku (vodi ga dr. Rado Lenček). To je nekakšna slovenska znanstveno-informativna služba. Med svoje naloge so zapisali, da posredujejo podatke s področja slov. jezika, literature, zgodovine in zemljepisa, istočasno pa naj bi z izdajanjem knjig v angleščini seznanjali čim Več ljudi s slovensko zgodovino in problemi.Med ustanovitelji je bil Erik Kovačič,ki je bil knjižničar v Librarv of Congress v Washingtonu. Slovenian Research Center - Slovensko raziskovalno središče, ki ga ustanovi dr.Edvard Gobec (znanstveno zbiranje zgodovinskega, sociološkega in psihološkega gradiva slov. izseljencev v ZDA). Sedež org. je sedaj v Wi11oughbv Hilis v Oh io. S.AV7, - Slovenski akademiki v ZDA, ki vključuje študente s končano višjo šolo (namen organizacije je ohranjanje slovenstva). Začetnik te org. je bil E.Gobec, ki je začel leta 1953 izdajati list AKADEMIK. Za tem je izdal tudi dva obširna visokošolska zbornika. Svoja krajevna društva imajo v Chicagu, New Yorku in Clevelandu. Od leta 1958 naprej imajo vsakoletne konvencije ; izdajajo pa tudi svoje glasilo VESTNIK (izhaja v Kanadi). Slovensko katoliško akademsko starešinstvo - SKAS, ki je bilo ustanovljeno leta 1953 (predsednik Jože Ovsenek, tajnik Karel Bonut ti).Prirejali so razne kulturne večere, razstave in verske prireditve (romanja). Klub Krog - ustanovljen leta 1950 v Clevelandu (sprva imel namen povezati vse akademike, ki so po vojni študirali v Grazu). Glavni organizator je bil Mate Resman. Klub prireja različna predavanja, goji družabnost med članstvom. Izdali so nekak mali zbornik pod imenom ZAPISKI (1951 - članke so prispevali Pavle Borštnik, Božidar Kramolc in Karel Mauser) . - 67 - Med podobna društva oz. organizacije lahke štejemo tudi Slo vensko fantovsko zvezo (SFZ), Slovensko dekliško organizacijo (SDO), Dramatsko društvo Lilija, Slovensko folklorno društvo Kres ter številne pevske zbore. Posebno področje delovanja predstavljajo politične organiza cije, med katerimo so: 1. Zveza slovenskih nrotikomunistionih borcev, ki se organizira leta 1955. Za Veliko noč leta 1956 so izdali okrožnico, namenjeno protikomunisti«" a i m borcem v ZDA. Glavni namen Zveze je ohranjanje organizacijskih in prijateljskih stikov med borci, zbiranje in ohranjanje gradiva za zgodovino boja proti komunizmu (1941-1945), pomagati invalidom in bolnikom. Največ zaslug za delovanje ima France Grum. V okviru Zveze je tudi poseben zgodovinski odsek, ki je izdal 2 knjigi - Vetrinjska tragedija in Svoboda v razvalinah / France Grum, Stane Pleško. Zveza organizira vsakoletno romanje - 1.teden juniju (v spomin na vrnjene in pobite domobrance). 2. Slovenska ljudska stranka - SLS (kasneje se preimenuje v Slovenska krščanska demokracija). V bistvu gre za neposredno nadaljevanje medvojne stranke. Tudi med glavnimi organizatorji so bivši strankini voditelji - dr. Miha Krek, dr.Ludovik Puš. Leta 1954 so sprejeli in izdali svoj program. Pravilnik stranke je bil sprejet nov. 1956, volitve pa so bile izvedene šele leta 1960 (načelnik postane Miha Krek, med ostalimi člani pa so bili še Jože Melaher, Ludovik Puš, Ivan Avsenek). 3. Slovenska narodna zveza - SNZ. Njen namen je povezati pristaše za samostojno Slovenijo, pomagati Slovencem v prizadevanjih po lastni državi, popraviti naravne in kulturne krivice, ki se godijo Slovencem (Koroška, Trst), boj proti totalitarizmu-komunizmu. Svoje krajevne odbore imajo po različnih krajih ZDA in tudi v Kanadi. Leta 1958 so izdali knjigo - This is Slovenia. Odbor, ki ima svoj sedež v Chicagu in ga je vodil Mirko Geratič, je izdajal tudi svoj ORGANIZACIJSKI VESTNIK (1.št.izšla leta 1951). Od 1954 pa so izdajali tudi list BREZA (ki ga je prav tako izdajal M.Geratič). 4. Slovenska demokratska zveza. V ZDA se je preselilo vodstvo SDZ. Sedež so imeli v New Yorku, kjer so izdajali tudi svoje glasilo DOMOVINA. Predsednik SDZ je bil Ladislav Bevec. - 68 - Kanada v primerjavi z ZDA je Kanada sprejela prve slovenske prisel jence šele ob koncu 19.stoletja. Že prej se čuti vpliv posame znih misijonarjev, ki so sicer delovali v ZDA {Baraga, Pire). Kasneje se tukaj naseljujejo predvsem avanturisti - iskalci zlata in nekaj rudarjev. Tik pred 1.sv.vojno se naseli nekaj več Slovencev v Britanski Kolumbiji (na Z države)., ki se ukva rjajo predvsem z rudarstvom in gozdarstvom. Tam, kjer so ugodni pogoji za kmetovanje, se ukvarjajo tudi s tem(Saskatch- ewan). Priseljevanje se precej poveča v dvajsetih letih, ko ZDA omejijo pri seljevanje-1924, največ leta 1928. V času veli ke ekonomske krize se prišeljevanje skoraj ustavi. Takrat je tam živelo že okoli 5000 Slovencev (največ jih je naseljenih v Ontariju, Quebecku, Alberti). Nov, večji val sledi po končani 2.sv.vojni. zlasti po letu 1947. Posebne kanadske vselitvene komisije so že po taboriščih v Avstriji izbirale ljudi, ki bi bili primerni za naselitev (predvsem mladi in zdravi). Do leta 1951 se jih je priselilo okoli 2500 - povečini so bili to politični begunci. Za vse je veljalo enoletne obvezno delo, po preteku le-tega so si lahko sami poiskali ustrezno delo. Največ Slovencev se je naselilo v Torontu, ki postane središče slov. izseljencev v Kanadi. Šte vilo Slovencev se znatno dvigne sredi petdesetih let, ko se začnejo dosel jevati ttidi ostali družinski člani . Nekaj je v teh letih tudi ekonomskih priseljencev - predvsem iz Prekmur- ja. V petdesetih letih se je naselilo v Kanadi ok.6000 Sloven cev. Zadnji večji val naseljevanja pa sledi po letu 1960, ki pa ni številčno nikoli dosegel prejšnjih vselitev. Danes šte jejo slovenske naselbine ok.30.000 Slovencev, od teh jih sko raj polovica živi v Torontu. Tudi med kanadskimi Slovenci se je že v dvajsetih letih raz vilo društveno življenje. Predvsem so se pod vplivom ameriških podpornih organizacij tukaj organizirali njihovi odseki (SNPJ in KSKJ), ki pa niso nikoli dosegli pomena matičnih organiza cij v ZDA. V tridesetih letih začne v Kirkland Lake (Ont.) delovati Vzajemna podporna zveza Bled, ki je imela kar precej članov, vendar je bilo vseskozi omejene samo na starejše pri seljence. Priseljenci po letu 1947 so se organizirali po svo je. Med njimi je imela zelo pomembno vlogo katoliška cerkev, ki je v petdesetih letih ustanovila prvo slovensko župnijo v Torontu. Trenutno je v Kanadi kar 5 slov.župnij (2 v Torontu, Hamilton, Montreal in VTinnipeg) . V njihovem okviru je organi zirano tudi šolstvo - dopolnilni pouk slovenščine. Podobno kot - 69 - drugod v svetu imajo tudi v Kanadi razvito pevsko in dramsko dejavnost. Od 1973 naprej deluje med Slovenci v Kanadi Kanad- sko-slovenska skupina za kulturne izmenjave in poskuša medse bojno povezati vsa izseljenska društva. Med političnimi društvi imajo pomembno vlogo krajevni odseki, ki imajo svoje centre izven Kanade (največ jih je v BA - SNO, Tabor in Vestnik). Razmeroma samostojno politiko vodi Sloven ska narodna zveza, ki je nekakšna nacionalistična organizacija slovenskih izobražencev in izdajajo svoj časopis SLOVENSKA DRŽAVA (izhajati začne leta 1950 v Chicagu, od 1954 naprej pa izhaja v Torontu). Cilj zveze je svobodna in neodvisna sloven ska država (glavna avtorja sta Ciril Zebot in Rudolf Čuješ). Odločilno vlogo pri društveni dejavnosti ima cerkev. Pri tem še posebej izstopa Župnija Marije Pomagaj, ki jo ustanovi Jakob Kolarič, sledita pa mu Andrej Prebil in sedaj Tone Zrnec. Izdajajo tudi svojo versko revijo BOŽJA BESEDA. II. 3 Avstralija Naseljevanje Slovencev v Avstralijo se začne ob koncu l.sv. vojne. Tudi sem so se sprva naseljevali predvsem Primorci. Močnejši naselitveni val je sledil po letu 1945 (največ v letih 1947-1950). Avstralska vlada si je iz strahu pred množi čnim naseljevanjem azijskih ljudstev zelo prizadevala nase liti čim več Evropejcev. Zato so bili "zaželeni" predvsem mladi ljudje, ki so morali ob prihodu obvezno podpisati delov no pogodbo za 2 leti (kontrakt). Večinoma so delali pri grad nji hidroenergetskega sistema Snowy Mountains. V tem naselit venem obdobju naj bi prišlo okoli 10.000 Slovencev. Naseljeva nje se nadaljuje tudi še vsa nadaljnja leta,tako da živi sedaj v Avstraliji okoli 25.000 Slovencev (največ v industrijskih mestih - Sydney, Melbourne, Adelaide, Brisbane, Perth, Can- berra). Sprva so se naseljevali predvsem nekvalificirani delavci in kmetje, ki so se dokaj hitro materialno osamosvoji li. Zaradi velike oddaljenosti med posameznimi centri so ustanovi li precej društev, ki pa so po delovanju precej vezana na okolico,v kateri delujejo. Tako delujejo na področju Melbourna 3 slov.društva - Slov.društvo Melbourne, Jadran in Planica. V bližnjem Geelongu deluje Slovenska zveza Ivan Cankar, v Albur- yju-Wodongi pa društvo Snežnik. Vsa ta društva medsebojno povezuje Svet slovenskih organizacij v Victoriji. Podobno tudi na področju Sydneya delujejo 3 društva - Slov.društvo Sydney, Slovenski klub Triglav in Slovensko versko središče Merry- - 70 - lands. Sledijo jim še Slovensko akademsko društvo, društvo Planica, Slovenski klub Adelaide, Slovensko-avstralsko društvo Triglav ter Slovensko društvo Brisbane itd. Slovenska društva so glavni nosilci kulturnega, prosvetnega, športnega in druš tvenega življenja Slovencev v Avstraliji. Večina jih ima tudi svoje domove z večnamenskimi dvoranami. Podobno kot po vseh ostalih zdomskih skupnostih je tudi tukaj zelo delavna katoliška cerkev. V Melbournu izdajajo slov.fran čiškani svojo revijo MISLI. Knjižna dejavnost je povezana z delovanjem SALUK - Slovensko-avstralski literarno-umetniški krožek s sedežem v Sydneyu. Čeprav vsa društva nimajo organi ziranega dopolnilnega izobraževanja slovenskega jezika, je ta dejavnost kar dobro razvita. Slovenščina je kot maturitetni predmet priznana kar v 2 državah - Viktoriji in v Novem Južnem Walesu. V zadnjih letih so dobili avstralski Slovenci tudi svoj lektorat v okviru oddelka za slovanske jezike na univerzi Macguarie v Sydneyu. II. 4 Evropa a a) Italija - Rim Ze med vojno se emigranti zbirajo v Rimu, ki postane v letih po končani vojni politično središče slovenske politične emi gracije. Glavni predstavnik je dr. Miha Krek, ki je bil med vojno predstavnik jugoslovanske vlade pri zavezniškem svetu. Bil je tudi predsednik SLS. V ulici Via Paganini je začela že maja 1945 delovati Slovenska pisarna. Njena dejavnost se močno okrepi s prihodom Miloša Stareta in Frida Pogačnika. Begunci v Rimu so deležni tudi pomoči Vatikana - zlasti prizadevanja p. Antona Prešerna (pomoč študentom, akcija socialnega skrb stva) . V Rimu ustanove tudi Socialni odbor, ki dobi svoje prostore na Via Dei Colli 8. Tu se prijavljajo begunci za emigracijo, dobivajo finančne podpore in pomoč pri zaposlitvi (večinoma kot tolmači in uslužbenci pri zavezniških oblasteh). V Rimu začne Baragova zveza izdajati NOVO DOBO ; Zveza Združe nih Delavcev pa svoje glasilo DRUŽABNA PRAVDA, ki začne izha jati 1.avgusta 1946 in izhaja do l.sept.1947. Urejal jo je Andrej Križman, izdajal pa poseben konzorcij. Izhajala je v nakladi 250 izvodov. Namen glasila je bil širiti socialni nauk cerkve in stanovsko izobraževati bralce. Od sept. 1947 pa do jan.1949 list ni izhajal, nakar začne ponovno izhajati v Bue- nos Airesu. Zadnje mesece 1.1945 do zač. 1.1946 je izhajalo v Rimu tudi glasilo lavantinskih bogoslovcev LIPICA. Izhajalo je enkrat mesečno na 8-10 straneh. - 71 - Marca 1.1946 začne tu izhajati tudi glasilo slovenskih bogo- slovcev v begunstvu pod naslovom MISEL. To tipkano glasilo je izhajalo v majhni nakladi na povprečno 22 straneh (od 14-dnev- nika do dvomesečnika). Sprva ga urejata Rafko Vodeb in Alojzij Šuštar, nato samo Vodeb. Najbolj razširjena publikacij?;, ki je bila tiskana v Rimu. je bil Koledarček slovenskih emigrantov, ki ga pod ps. Vid Žem ljic izda dr. Tine Debeljak. Izšel je v božičnih dneh 1945. leta in je prva slovenska tiskana knjiga v emigraciji. Kole darček je likovno opremila Bara Remec. Poleg njega piše proze še Zorko Simčič (ps.Bine Sulinov), poezijo pa Rafko Vodeb, ki je izdal tudi prvo "antologijo" begunske lirike pod naslovom Maša pesem(I). Zgodovinar Fran Erjavec piše tukaj svoje študije iz slovenske politične zgodovine. Skupina nekdanje Straže je izdala almanah Znamenje ob poti ; Ciril Zebot pa začne izdajati list SLOVEN SKA DRŽAVA (list danes izhaja v Kanadi). a b) Italija - Trst Slovenski begunci v Trstu so sodelovali pri slovenskih listih, ki jih zanje ustanovijo pri zavezniški zasedbeni upravi. Najpomembnejši je bil GLAS ZAVEZNIKOV. Sledi mu DEMOKRACIJA - glasilo Slovenske demokratske zveze (urednik Slavko TJršič), ki začne izhajati leta 1947, pri njej sodelujeta tudi Anton Nova- čan in Metod Turnšek. Tukaj izhaja tudi glasilo MLADA SETEV in pozneje SETEV (med sodelavci tudi Simčič in Debeljak iz Rima). Mladini sta namenjena otroški list PASTIRČEK in dijaški list JADRAN. V petdesetih letih začneta tukaj izhajati reviji STVARNOST in STVARNOST IN SVOBODA. Pri literarnem ustvarjanju so najpomembnejši avtorji: Anton Novačan - Peti evangelij ; Vinko Beličič - Zbirka črtic Kačur- jev rod in pesniška zbirka Pot iz Doline ; Stanko Janežič Romar s kitaro in Mlin ob potoku ; Metod Turnšek - Album s krajevnimi in folklornimi fotografijami Slovenije ter zgodo vinska drama Država med gorami ; Rado Lenček - etnografsko- študija Ob Jadranu ter antologija Slovenske Marijanske lirike (ps.Riko Lovrin). Izredno pomembno je obnovljeno delovanje slovenskih šol. Ze avgusta 1945 so zavezniki ustanovili Slovenski strokovni odsek za šolstvo, v katerega je kap. John P. Simoni pritegnil za svojega svetovalca prof. dr. Srečka Barago. Tako so bile orga nizirane slovenske osnovne, strokovne in srednje šole. Najve čji problem predstavljajo učne knjige, ki jih ni bilo, zato so morali natisniti nove. Marca 1946 je izšla 1. slov.šolska - 72 - knjiga - Slovensko berilo za višje razrede osnovnih šol v 5000 izvodih, nato pa so ji sledile še čitanke, računice, zgodovin ski in zeml jepi sni učbeniki ter vse ostalo, kar so potrebovali za nervioten pouk. Del te "Tržaške naklade" so uporabljali tudi v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji. a c) Italija - Gorica Po vojni začne najprej izhajati v Gorici SLOVENSKI PRIMOREC, ki je sprva versko glasilo, pozneje pa ima tudi kulturno in politično vsebino. Slovencem v Trstu in Gorici je namenjen dnevnik KATOLIŠKI GLAS (izhajati začne 1.1949),ki je bil odprt tudi za begunce. Z obnovitvijo Goriške Mohorjeve družbe se poveča tudi izdaja leposlovja. Poleg vsakoletnega Koledarja izdajo še: M.Turnšek - Pod vernim krovom (2 zv. narodopisnega gradiva) V.Beličič - Kačurjev rod {zbirka črtic) J.Lovrenčič - Med Scilo in Karibdo (povest) p.B.Valentin - Tonček s Potoka Leta 1948 izda v Gorici pesnik Štefan Tonkli (ps.Venceslav Sejavec) svojo drugo pesniško zbirko Bežni oblaki (antologija njegovih pesmi 1928-194"). Leta 1950 pa je izšla tudi posmrtna zbirka pesmi Lada Piščanca - Pesmi zelene pomladi (pesnik je bil po nedolžnem justifiei- ran med vojno v Cerknem). b) Avstrija V Avstriji se? niso razvila podobna središča kot v Italiji. Razen v taboriščih je bilo kulturno in književno delovanje Slovencev-beguncev precej omejeno. Zelo pomembna je bila obno vitev Mohorjeve družbe v Celovcu = DSM (1947), ki postane pomemben izdajatelj zdomske literature. DSM je izdala večino Mauserjevih del. Vsem Slovencem po svetu pa je namenjena revi ja NASA LUC, ki začne izhajati leta 1953. Pri isti založbi je začel leta 1983 izhajati CELOVŠKI ZVON - vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vpra šanja, kjer s svojimi prispevki sodelujejo poleg avtorjev iz Slovenije in zamejstva tudi predstavniki SPE (France Papež, Tine Debeljak ml., Alojzij Ambrožič itd). - 73 - o) Franci ja Francija je bila poznana po slovenskih izseljencih že pred 1.sv.vojno. Največ jih je bilo zaposlenih v rudnikih, nekaj pa tudi v kmetijstvu. Iz tega prvega obdobja je pomembno delo vanje društva sv. Barbara. Močan naselitveni val je sledil po končani 1.sv.vojni - velike človeške izgube, ki jih je pretr pela Francija in hiter industrijski razvoj je privabljal šte vilne priseljence. Sprva se je naseljevalo precej Zasavce\* (rudarjev), kasneje pa predvsem iz Prekmurja. Med temi prisel jenci je razmeroma hitro potekal proces asimilacije. Med vojno je precej Slovencev sodelovalo v fr. odporniškem gibanju. Izmed teh se jih je po koncu vojne nekaj vrnilo v domovino. Po 2.sv.vojni se v Franciji naselijo predvsem begunci, ki se niso hoteli izseliti v prekoinorske dežele {hoteli so ostati bliže domovini, a zadosti daleč, da bi bili varni pred preganjan jem). Med naseljenci ni bilo čutiti večjih razlik in od vsega začetka tesno sodelujejo. Pomembno vlogo pri njihovi organiza ciji ima duhovnik Ignacij Čretnik, ki tudi zagotovi ustrezne prostore za sestajanje Slovencev v Parizu - neke vrste Sloven ski dom. Svojega glasila nimajo, močno pa je razširjena Celov ška Naša luč. Po približni oceni živi v Franciji okoli 4000 Slovencev. č) Anglija Pred 2.sv.vojno je bilo tukaj le malo Slovencev - nekaj diplo matov in njihovo osebje. Manjše število beguncev se naseli v Anglijo že med vojno - diplomati, politiki in nekaj vojakov. Angleži so jih povečini porabili v vojaških in delovnih skupi nah v zasedenih državah (Egipt). Leta 1946 začnejo Slovenci prihajati v večjem številu, predvsem iz Italije in Nemčije. Ti begunci se deloma stalno naselijo na otoku, nekaj pa se jih kasneje preseli v ZDA, Kanado in Avstralijo. Aprila 1947 se priseli večja skupina četni kov in primorskih domobrancev. Vlada vodi selekcijo pri naseljevanju. Predvsem daje prednost mladim od 13. - 45. leta, katerim zagotovi, tudi socialno po moč . V verskem pogledu so se znašli Slovenci - begunci v povsem protestantskem okolju (v Angliji živi le 8-10 % katoličanov). Vidno mesto ima duhovnik Ignacij Kunstelj, ki se leta 1956 naseli v Londonu in organizira slovesko bogoslužje. 2e leta 1950 je začel izdajati PISMO. 1968 je imenovan za ravnatelja 74 - slovenskega dušnega pastirstva za izseljence. Slovensko inte ligenca se združuje v Akademskem klubu (člana tudi Ignacij Kun ste1j, A1o j z i j Kuha r) . Ker se v Anglijo zatečejo begunci različnih političnih prepri čanj, so že leta 1949 poskušali ustanoviti nepolitično društvo Slovencev, ki bi jih medsebojno društveno povezalo, širilo prosvetno delo in jim po svojih močeh nudilo socialno in gmot no pomoč. Čeprav je bilo ustanovi jenih kar nekaj krajevnih odsekov, se je dalj časa ohrani] le odbor v Londonu. Med druš tvi, ki nadaljujejo s svojim delom tudi v Angliji,, je bila Slo venska pravda, ki je bila ustanovljena v begunskem taborišči; Seedorf in Piepholz - v britanski coni Nemčije. Društvo se je smatralo za politično neopredeljeno in izdajalo tudi svoje glasilo SLOVENSKA PRAVDA. Leta 1952 sledi upad aktivnost:' zaradi preseljevanja v ZDA in teženj posameznikov po gospodar ski osamosvojitvi. Osnovno izhodišče Slov.Pravde je bilo pre pričanje, da je vzpostavitev politične demokracije v Jugosla viji predpogoj za pravičnejše in srečnejše življenje doma Svobodna Jugoslavija. V Angliji je delovala tudi Sekcija SLS, ki jo je vodil dr. Alojzij Kuhar. Sekcija je sodelovala tako s hrvaškimi kot s srbskimi politiki v Angliji. Vključila pa se je tudi v medna rodno organizacijo Vzbodno-evropska komisija, ki je delovala v okviru evropskega gibanja, vodil jo je Macmillan. Med drugim naj bi org. seznanjala z dogodki za železno zaveso i s* "pomaga la" pri osvoboditvi V Evropskih držav izpod komunizma. Osrednji politično informativni list je KLIC TRIGLAVA, kri začne izhajati leta 1948. OPOMBE 14] [1] Kot osnova za preučevanje naselitvenih tokov v posameznih državah so mi bili Koledarji oz. Zborniki Svobodne Slovenije, ki so izhajali v Argentini od leta 1949-1975 in so v poglavju "Slovenska središča v svetu" prinašali poročila o življenju v posameznih emigrantskih središčih (društveno življenje, šolstvo, knjižne izdaje itd.). Več novejših podatkov pa sem povzela po Enciklopediji Slovenije (geslo Izseljenci v ... ; Ameriški Slovenci). - 7 5 - [2] Prav o teh težavah nas nazorno pouči V.Brumen v Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1349 str.38, ko zapiše: "...Sedaj smo tako raztreseni, ko bi si imeli toliko povedati in potožiti. Delo je težko. Nekoliko smo se ga odvadili, razen tega smo se morali lotiti novega. Tudi v tem pogledu se je treba nanovo prilagoditi vsemu. Saj ni bistvo težave v tem, da si sedaj pri ročnem delu, ko si prej pisaril, učil in podobno. V tem je jedro težave, da si se prej s trudom in žrtvami pre bil do poklica, o katerem si sanjal že v času otroških iger, da si se dolga leta pripravljal in oblikoval zanj v času mla dostne prožnosti., da si položil vanj svojo dušo in prejel od njega pečat, ki ga vsak poklic da onemu, kdor se mu popolnoma posveti. Vse to si storil, sedaj pa, ko si več ali manj že v letih, sedaj se ti je vse podrlo in začeti moraš znova, na drugem delovnem področju. Začeti znova, ko nisi več mlad in ne prožen, kakor si bil. Ne znaš dela, ki bi ga bilo dobro znati. Pa še tega povedati ne moreš, ko si skoraj nem, saj novi svet govori tudi nov jezik. Ta se sicer ni zdel tako težak, ko si pregledoval slovnico ali bral kako pravljico. Toda izven prav ljic ni tako lahko, v teh ali onih okoliščinah je tudi precej trdo. In naučiti se ga ni tako lahko. Ko bi vsaj utegnil kaj brati, pa ni časa; kar bi ga bilo, ga ubije trudnost, ki jo prinašajo nevajeno delo, podnebje in prehrana. Težav je na kupe. Če bi se bil tukaj rodil, bi se vživel v tukajšnje razmere, kakor si se doma vživel v domače. Prednost mladosti je v tem, da se lahko prilagaja, četudi je treba začeti samostojno živeti, lotiti se dela, preživljati se. Toda tista prožnost je minila in novi svet ne vprašuje, ali moreš ali ne moreš. Moraš!" [3] Predhodniki so različni tečaji v Slovenski hiši, v Slovenski vasi v Lanusu in v Rozmanovem zavodu v Androgueju. [4] Tabor svojo usmeritev nazorno pokaže v št.1/2 str.7 iz leta 1978, ko pravi: "Naše glasilo 'Tabor' je demokratična revija vseh domobrancev in drugih protikomunističnih borcev. Kot taka ni pod kontrolo nobene politične stranke ali skupine. V demokratični družbi (kot jo razumemo v Severni Ameriki) ima vsak pravico napisati svoje mnenje, ali poročati zgodovinske dogodke tako, kot jih je poznal ali sam doživljal. Naravno, da taki spomini niso v skladu, z miselnostjo vseh ljudi. Isto kot revija 'Tabor' ali naša organizacija ni v skladu z diktaturo v domovini, ali z miselnostjo nekaterih političnih ljudi v emigraciji. To pa je jasno potrdilo, da sta naša organizacija in revija nekaj pose bnega; nekaj neobičajnega za slovensko tradicijo; zato pa je nekaj, kar je neizpodbitno dozorelo. - 7 6 - 'Tabor' torej ni strankarsko—pol itično glasilo, zaradi česar nima in ne more imeti - 'določene linije" . To je glasilo vseh, ki smo ostali zvesti ideji slovenskega domobranstva in njenemu ustanovitelju pok. gen. Rupniku. V domobranstvu smo bili lju dje različnih pogledov in prepričanj glede slovenske politične problematike, toda vsi z enim in istim ciljem; Za slovenj ~.i- :"> svobodo in demokracijo! Zato naš poziv in naše geslo: Svobodni sveta, združite se! Za Boga - Narod - Domovino! To je bistvo naše organizacije na zunaj Na znotraj pa ima socialni namen: pomagati našim invalidom." III. PUBLICISTIČNA DEJAVNOST EMIGRANTSKIH S^FDISC ITI. I. Seznam najpomembnejših del ARGENTINA a} Monografske publikacije AHCIN, Ivan;Socialna ekonomija. - BA : [Družabna pravda], 1958 " :Sociologija : 3 zv. - BA : 1953-1955 ANTOLOGIJA slovenskega zdomskega pesništva / zbrala in. uredila T.Debeljak, F.Papež. - BA : SFA, 1930 BALANTIČ, France: [Pesmi] / zbral, in uredil T.Debeljak. BA : SKA, 1956 : Zbrano delo / uredil Fr. Papež. - BA : SKJ\, 1976 BELICIC, Vinko:Dokler je dan. - BA : Tabor, 1958 :Nova pesem. - BA : SKA.. 1961 BERTONCELJ, Dinko:Dhaulagiri / D.Bertoncelj, Vojko Arko. - BA : SKA, 1956 BLATNIK, France:Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov. - BA : Zal.F.Zakelj, 1985 BLAZIC, Siena (ps):Revolucija v Hotederšici. - BA : Zal. F.Žakelj, 1976. - (Dokumenti; 13) BRUMEN, Vinko:Iskanja. - BA : SKA, 1967 :Naš in moj čas. - BA : SKA, 1980 :Srce v sredini [Krek]. - BA : Fditorial Baraga, 1968 BRUNEC, Mihael: Pravi obraz Osvobodilne fronte : 3 zv. / [p s,] Miha Marijan Vir. - B« : Za1 .F.Zakelj , 1972-197 B0RVIČ, Frank:Ljudje iz Olšnice. - BA : SKA , 197 3 :Vojna in revolucija. - BA : SKA, 19?° : Zgodbe iz zdomstva in še kaj. - BA : SKA, "1979 DANTE, AlighierirBožanska komedija: Peke"1 /prepesnil T.Debeljak. - BA : SKA. 1959 DEBELJAK. Tine Kvrie eleison. - BA. : SKA, 1955 Mariji, - BA : Svobodna Slovenija, 1954 Mirko Javornik pisatelj. - BA : SKA, 1981 Poljub. - BA : Svobodna Slovenija, 1951 Pot k prvi slovenski vladi : ob 50-letnici osvoboditve. - BA : Svobodna Slovenija, "^70 " :Velika črna maša za pobite Slovence. - BA : S v o bod na S]ove n i j a. 1949 " :Začetki komunistične revolucije v Sloveniji : ob 25-letnici prvih žrtev. - BA. : Svobodna Slovenija, 196 8 DEBELJAK, Tine ml.:Pesmi iz Pampe /T.Debeljak, Vinko Bode. - BA ; Mladinska vez, 1965 " :Prsti časa. - BA : SKA, 1936 DNEVI smrtnikov : Emigrantsko pripovedništvo (1945-1960) / uredil Alojzij Geržinič. -• BA : SKA, 1960 DOLENC, Ivan:Moja rast / uredil T.Debeljak. - BA : SKA. 1973 DOLI NA P , Fr a n c e : Od s o t n ost slovenske d r ž a vn e m i s 1 i. v p r e v r a t u 191?. - BA : Zal.Sij, 1971 :Uvod v zgodovino slovenskega naroda. - BA : isanijvfna oicvenija, - .'GA GERZINIČ, Alojzij.-Boj za slovensko šolstvo na Primorskem za delovanja dr.Srečka Baraga pri ZVU. - BA : SKA, 19 8 3 :Pouk v materinščini - da ali ne?. - BA : Zal.Sij, 1972 : Slovenci v preteklosti in sedanjosti. - BA Zedinjena Slovenija, 1970 HANZELIC, Rude :inska vzgoja : 2 BA : Slov.dušno pastirstvo v Arg., 1977-78 HERNANDEZ, Jose:Martin Fierro / prepesnil T.Debeljak. - BA : SKA, 19~0 HRIBOVSEK, Ivan:Pesem naj zapojero /uredil T.Debeljak. - BA : SKA, 1965 ILIJA, Lojze :Huda pravd;. : povest iz domobranskega življenja - BA : SKA, 1971 JARC, Marija:Slovenski ljudski duhovnik Alfonz Jare iz Ajdovca / priredil Franc Gnidcvec. - BA : F.Gnidovec, l0?"7 JELOČNIK, Nikolaj:Teharje so tlakovane z našo krvjo/ [ps . ] Klepec Matjaž. - BA : Samozaložba, 1973 JEZA, FranctO ključnih vprašanjih karantansko-slovensh zgodovine. - BA : Editorial Baraga, 19M JUFCEC, Puda;Ljubljanski triptih. BA : SKA, 1957 :Skozi luči in sence : 3 zv. [Spomini] "A : Editorial Baraga, 1964-1969 KDO je kdo? [Igralne karte slovenskih pesnikov in pisateljev] - BA : Zedinjena Slovenija, ok.1970 '""rTP-F, StankorMertik : črtice iz Slovenskih Goric. BA : SKA, 1954 :Na božji dlani : Ir svet se vrti naprej D J- . C T n. i J -• .• -' K.CHIUR. Marijan:Odprti grobovi : 4 zv. / [ps. ] Ižanec Fi BA r Zal.F. Zakelj, 1965-1971 KOROŠEC, Ivan:Čas pod streli. - BA : Svobodna Slovenija, 1955 KOS, Vladimir:Križev not prosečih. - BA : SKA, 1955 :Ljubezen in smrt : le še kaj. - BA : SKA. 1971 KOVAČ, Tomaž (ps):V Bogu ležimo pobiti. - BA : Samozaložba, 1968 KOZINA, Vladimir:Komunizem, kot ga jaz poznam. - BA Zal.F.žakelj, 1972. - (Dokumenti ; 1) rSlovenija, dežela moje radosti in bolečine. - BA : Tabor, 1982-1936. - (Priloga Tabora.) rSlovenija. v plamenih. - BA : Zal. c:'j , 1975 KRFNŽAH. Marko:Obrisi družbene preosnove. - BA : SKA. 1984 :Pogled naprej. - BA : Svobodna Slovenija, 19S3 :Pot iz socializma. - BA : Svob.Slov., 1986 :Sivi dnevi. - BA : SKA, 1962 :Stebri vzajemnosti. - BA : SLOGA, 1988 KRIVEC, Jože:Pij. fant,, grenko pijačo. - BA : SKA, 19"7?, KUNCI'", Mirko:Gorjancev Pavlek. - BA : SKA, 1958 KUNSTELJ, Ignacij:Butara : novele in črtice. - BA : SKA, 1975 LENCEK, Ignacij:Rast v resnici in ljubezni. - BA : SKA, 1934 LOŠKA dolina žrtev revolucije. - BA : Zal. Sij, 1930 MAJCEN, Stanko:Dežela : izbrane pesmi / Fran Zore (ps). - BA : SKA, 1963 MARCLT, Marijan:Jože Petkovšek : živijenjepisna povest. - BA : SKA, 197 5 rBojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška. - BA : Svobodna Slovenija, 1967 " ."Slovenska likovna umetnost v zamejstvu. - BA : SKA, 19 59 :Zori, noč vesela!. - BA : SKA, 1956 -- 7 8 - MAUSER, Karel:Jerčevi galjoti. - BA : SKA, 1958 rLjudjfr pod bičem : 3 zv. BA : SKA, 1963-1966 :Na ozarah. - BA : SKA. 1°n" :Zemlja sem in večnost. BA : SKA, 1°7P NASA beseda /priredila Aleksander Majhen in Martin Mi?:erit. - BA : Svobodna Slovenija. 195] OPAP, Alojzij:Katoliška akcija in delo v njenih organizacijah. - BA : Samozaložba, 1949 :Večnost in čas. - BA : SKA. 1958 :Načel a življenja : Moralka. - BA Zedinjena Slovenija, 1979 PAPEŽ, France:Dva svetova. - BA: SKA, "935 •Osnovno govorjenje. - BA : SKA, 1957 : Zapisi iz zdomstva. BA : SKA, 1 C!'7'7 PAVLOVCIC, Roman:Zgodovinski atlas Slovenije BA - SKA. 1960 PEKOL, Ivan:Slovensko-kasteljanski slovar. - BA : Duhovno življenje in Svobodna Slovenija,. "949 " tKasteljansko-slovenski slovar. - BA : Zal Janez Pekolj. 19 53 POGLAVJE o dialogu. - BA : "Založba Sij, 1970 PREBIL, Andrej : Verige lažne svobod.'. - Perquenco : Samozaložba, 1981 PREGELJ, Ivan:Moj svet in moj čas / uredil T.Debeljak. - PA : SKA, 1954 RANT, Jože:Pastoralni pogledi na poskus religijske sociologije slovenske emigracije v Argentini. - BA : Omnes Unum, l^nD REVOLUCIJA okoli Limbarske gore / pripravil Filip Zabel j. - BA : Zal.F.Žakelj, 1979. - (Dokumenti; 14} REVOLUCIJA pod Krimom /Janez Klemenčič. Čiri1 Milavec, ril i p Zakelj. - BA : Zal . F. Zakel j .. 1973. - (Dokumenti; 13) RUDOLF, Neva:•Cisto malo ljubezni. - BA : SKA, 1958 SIMČIČ, Zorko:Clovek na obeh straneh stene. - BA : SKA, 1957 :Krst pri Savici /Bine Sulinov (os). - BA : Katoliški raisijoni, 1953 SKUBIC, Anton:Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. - BA : Editorial Baraga, 1976 SLOVENSKA ljudska stranka : program. - BA : SLS, 1954 SLOVENSKI svet : čitanka za 5. in 6. razred slovenskih ljudskih šol v zdomstvu. - BA : Zedinjena Slovenija, 1975 - 79 - SMERSU, Rudolf. - Zadružništvo - temelj gospodarsko osamosvojitve. - PA : Kreditna zadruga Sloga, 1975 SOCIALNI dan slovenskih izseljencev v okviru slovenskega katoliškega shoda v Buenos Airesu 1952 / uredil Ivan Ahčin BA : Družabna pravda, 1952 SODJA, Franc:Meditacije. BA : Baragovo mi si jonišče.. ]96? : Pisma mrtvemu bratu. - BA SKA, 1987 rPrebodeno srce : Vrtnice. - BA : Slovensko dušno pastirstvo, 196] :Pred vrati pekla. - BA : Baragov« rr.isi jonišče, 1986 :Trenutki polka. - PA : Baragovp -;,isi jonišče, 197 8 SREBRNI jubilej srednješolcev ob Srebrni rK":i / M. Jereb, T Debevec. T.Debeljak ml. - BA : Slov. sradnješol. tečaj ravn. Marka Bajuka, 1985 7TPLE, Anton:Lojze Grozde : Mladec Kristusa Kralja. - BA : Naša pet. 1955 SOUKAL, Milena :Pesrni - BA : SKA, 1969 TONKLI, Štefan:Neurejeni venec / Slavko Srebrnič(ps), - BA : Santa Julia, 1950 TRUKLAR, Karel Vladimir:Nova zemlja. - BA : SKA, 1958 :Rdeče bivanje. - BA : SKA, 1961 VAUHNIK, VladimirrMemoiren eines Militarattaches. - BA : Editorial Palabra Eslovena, 1967 •.Nevidna fronta : spomini. - BA : Svobodna Slovenija, 1965 VEBER, France:Zadružna misel / uredil Zorko Simčič. - BA : Kreditna zadruga Sloga, 1979 VELIKOMJA, Narte:Ljudje. - BA : SKA, 1955 : Zanke / uredil T.Debeljak. - B.A : SKA, 1969 VODEB, Rafko: Človek sem. - BA : Tabor, 1.958 ZAJC, Milan:Ušel sem smrti. - BA : Knjižna založba Slovenska beseda, 194 9 ZDOMSKI živžav : berilo za 3. in 4. razred slovenskih osnovnih šol v zdomstvu. - BA : Zedinjena Slovenija, 196 8 ZGODBE mučeništva Slovencev. - BA : Knjižna založba Slovenska beseda, 1949. - [Združeni 4 zv.] ZGODOVINSKI zbornik / uredil Marijan Marolt. - BA. : SKA, 19r9 ZUPANC, Alojzi j:Zgodovina Ajdovca v Krajini / prir.Franc Gnidovec. - BA : SKA, 1988 -80 - - 81 - 2AEELJ, Filip:Mar.ija slovanskega narode ne bo zapustila : šmarnice. - BA : Slovensko dušno pastirstvo, 1960 :Taboriščni arhiv priča : 4 zv. - BA : Zal.F Žakeli, 1974 - 1975. - (Dokumenti; 4-7) b) Serijske publikacij.? BARAGOV VESTNIK : Glasilo Južnoameriške Baragove zveze. - 1953 - . - BA : Južnoameriška Baragova zveza [4 št. leteč] B0/..TE STEZICE = Senderr divinos : priloga revije Duhovno življenje za slovensko rriladi.no. - 1(1951} - - BA : Konzorcij [Mesečnik] CILJI TN POTA. - 1948-60. - BA : Slov. katoliška akcija DELO : glasilo Katoliške akcije. - 19 5^- . - BA : Katoliška akcija DRUGA "RSTA. - Leto 1(1977), št 1/2 - 1981. BA : uredniški odbor [Četrtletni k] DRUŽABNA PRAVDA. - 3(1950). št.29 - 27(1973), št. 169/170. •- BA : Družabna pravda [Občasno] DUHOVNO ŽIVLJENJE = La Vid- espiritual. - Leto 1(1933)- BA : konzorcij [Mesečnik] GLAS C PRISTAVE : Glasilo Društva Slovenska Pristava. - Leto 1(1980), št.l - . - BA(Castelar) GLAS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE = El Vocero de la Accion cultural Eslovena. - Leto 1(1954), št.l - . - Buenos Aires : Slovenska kulturna akcija [Občasno] GLASILO KLADNIKOVEGA DOMA. - Leto 1(1988), št.l - . - BA [Občasno] GLASNIK DRUŠTVA SLOVENCEV SVOJIM ROJAKOM. 1955-34. Mendoza : Društvo Slovencev [Mesečnik] GLASNIK SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA DR.GREGORIJA ROZMANA. - Leto 1 (1969), št.l - 1972. - Buenos Aires [Občasno] GLEDALIŠKI LIST Slov.gledališča v Buenos Airesu. - Leto 1 (1966), št.l - . - BA [Občasno] GORE = Las montanas : glasilo slovenskih andinistov. - - Leto 1(1955), št.l - . - BA [Občasno] GOSPODARSKI VRSTNIK = El boletin economico. - Leto 1(1954), št.l - . - BA : Slov.gospodarska zadruga Ramos Mejia [Občasno] INFORMATIVNI LIST slovenskega katoliškega akademskega društva. - Leto 1962 - 67. - BA [Občasno] - 8 2 - KATOLIŠKI MISTJONI = J-as mi si ones catolicas. - Leto 1(1923) , št.l - 1987. - BA : Baragovo misijonišče [ M e s e č n i k ] KCLEDAP SVOBODNE SLOVENIJE. - 1949 - 1 g r: 1. . - P' ; Svobodna Slovenija, 1943 - 19 50 KOLEDAP/ZBORNIK SVOBODNE SLOVELITT;' - 1 05° - l OR/1 - ^i Svobodna Slovenija, 1951 - 1953 MALI "?,'c : glasilo slovenskega tečaja A.M.E V. Triglav. Leto 1 (1990)- . - Burno p M res [Občasna] MFnrorTT7 = Entresiglc ; splošnokul t-:r~a rovija Leto 1 f1"r-' št. 1/2 . BA : SKA [* trtietni k] MISEL : glasijo slovenskih boaoslovoev. -• 1951-1962. Androgue [Občasno - prvi trije letniki izšli še? v Rimu] MISIJONSKI ZAVOD. - Leto 19S9 - - BA : ?*r~zc-'-, ?n i s i ~' o n i š o e !" O b č s s"~; o 1 MLADI "T>TJONAR (Priloga Katoliških mis"1 jenov) 1^5^-cc BA : SI ov . r:ii si jonska zveza MLADTMSK? VEZ - Le4"o 19^6- - B'. T10 št letno"! MOJ DOM : glasilo Slomškovega doma. - 1965- . - BA : Slomškov r!or- (Občasno) NAS DOM : notranje glasilo bcgoslovcev. 1949-61. Sar Luis (nato Adrogue) : Bogoslcvci SI . bogosi . sf v>-: ilšča 'Občasno) NA? KLIC : glasilo Katoliške akcije - dekliške vaje 194° - 195 5. - Bi : Katoliška akcija (mesečnik) NOVA MLADINA : glasil" slovenskih srednješolcev v Argentini. - Leto 1(1956) - . - BA [Občasno] NOVI ČASI : revija o aktualnih vprašanjih. - Leto 1962 - . - BA [Občasno] ODER = Teatre Esloveno. - Leto l(1952)-53. - BA [Občasno] OMNES UNIJM = Tod o s uno : glasilo slovenskih duhovnikov v zamejstvu . - Leto 1(1954), št. 1-72 , - BA [6 št. letno] OZNANILO : priloga Duhovnega življenja. - Leto 1(1949! - . - BA [Občasno] SIJ SLOVENSKE SVOBODE = Alba de la libertad Eslovena. - Leto 1(1969), št.1-1980. - San Justo : [s.nj [Mesečnik] SLOVENSKA BESEDA : kulturna revija. - Leto 1(1949/50), št.l - 1958. - BA [10 št. letno] SLOVENSKA POT = Camino Esloveno. - Leto 1(1953), št.1-1966. - BA [Občasno] SLOVENSKA VAS = Villa Eslovena : glasilo slovenske skupnosti v Lanusu. - Leto 1(1957), št.l - . - Lanus : Slovenski lazaristi, župnija Marije Kraljice [Občasno] - 83 - SMEP V SLOVENSKO DRŽAVO - Rumbo hacia el starta Esloveno. - Leto 1(1965), št.1-1984. KA : [s.n.] [Občasno-s št. 101/1984 s* združi s Slov. državo] STIK = EJ contacto : glasilo Slog-. - Leto 1(1978}. št.1 - - BA : Sloga [Občasno] SVOBODNA BESEDA. - Leto 1(1954)-1957. - BA [Občasno] SVOBODNA SLOVENIJA = Eslovenia libre. - Leto Ll^1! - . - BA : [s.n.] [Tednik] T^PO" = El fortin : glasilo Združenih slovenskih protikomunistov. - Leto 1(1964}.. št. 1 - . - BA [Mesec-:'k] VESTNI!' = Noticiero [sedaj Vocero] : glasilo slovenskih domobrancev in drugih protikomunistov, - Leto 1 (1948/51), št.l - . BA : Konzorcij [Mesečnik- sprva im. Smartinski vestnik] VESTNIK BORCEV = Vocero : glasilo Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev, - 1963-64. - BA : Izd.konzorcij VREDNOTE : glasilo delovnega občestva za Slovens) i katoliški institut. - Leto 1(1951), št.1-1968. - BA [Občasno] ZAVODAR : strokovni list slovenskih srednješolcev v Adrogueju - 1954-1976. - Adrogue : Izd.gojenci Škofovega zavoda ZBORNIK KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE. - 19 55 - 1962. - BA : Svobodna S1oven i j a ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE. - 1963 1973/1975. - PA : Svobodna Slovenija a) Monografske publikacije ALEXANDER, Baul:Land utilizat ion in the Karst region of Zgornja Pivka, Slovenia. - N.Y.; Washington - Studia Slovenica, 1968 ARNEZ, Ivan:Slovenci v New Yorku. - New York : Studia Slovenica, 1966 " :Slovenia in European Affairs. - New York : Studia Slovenica, 1958 " " :Slovenian eommunity in Bridgeport, Conn. - Nev York : Studia. Slovenica, 1971 - 84 - rFR , Thoirias M.rThe Slovenes of Carinthia. a t i o n a 1 New York : League or CSA, BELA BEPOEP, BLATNIK GOBEC upe ] 94 l 9 4 5 . "ito . - ivenian Comj a nj .terature. - ? n< t i ca, 19 iiographical 19 8 0 mi nori ty problem. 1960 k n j i g a s 1 o venskega p r o t i. k o m u n i stičnega - Cleveland : ZDSPB Tabor, 1370 rvan:Trst - žarišče Evrope. - Barberton(ZDA) 1949 Franc:Kako sem pripravljal atentat: na Pat er son, NJ : B1 a tni k, 10 7 2 K dwar d: Ad justrne nt and Assimilation o f SI Refugees. - N.Y. : A New York Times :Anthology of Slovenian American L Willoughby Hills : SI.Res.Center of : Er ':•-:•: Carniola to Carnegie Hali : studv of Anton Schubel... - Wicklif f e ..OH, 1963 :Frank Kosmach - from Pauper to President of St.Paul Federal Saving and Loan Association. - New Vork : Slovenian Research Centre of America, 1983 :Love m.oves Mountains : a short Biographv of Father Anthony Merkun... - Cleveland : Cyri3-Methodian Movement,Inc., 1960 :Slovenian American Success stories. - New York : Slovenian Research Centre of America, "98. :Slovenian Heritage. - New York : Slov.Fes.Cen. of America, 19 30 :Smrt ali življenje? Nekaj misli in smernic 2a ustanovitev Slov.naredne-obrambne zveze. - St . Louis, Montana, 1954 (I.del ; II.del 1955) GOBEC, Milena ; Breda Lončar:Slovenian Language Manual [2 zv.). - Willoughby Hills,OH : Slov. Res.Centre of America, 1976-77 France - Sculptcr F.Gorše / John Arnež ; Rudi Večerin. GORS E, GRDINA, 1971 • Cleveland : - Cleveland - New York : Studia Slovenica, Jože:Po severu in jugu : potopis. - samozaložba, 196? " " :Fc vzhodu in zahodu : potopis samozaložba, 19 55 HOČEVAR, Toussaint:Slovenian's role in Yugoslav economy. - Columbus,Oh : Slov.Research Centre, 1964 :The strueture of the Slovenian economv. N.Y. ; Washington : Studia Slovenica, 1965 JAKLIČ, Franc: Jezus, dobri pastir : Baragove .molitve. - Lemont, 19 54 JAKOPIČ, Marijan:Vrbova piščal : pesniška zbirka. - Cleveland : Lilija,19 5 5 JANKOVIC, Marijan:Velika borba malega naroda. - Barberton (USA) .. 19 4? JEZERNIK, Maksimiljan:Friderick Baraga : A portrait of tih> first Bishop of Marguei >•• . - N.Y. ; Wash. : Studia SIovenica, 1968 JONTEZ, Ivan: Jutro brez sonca : roman. -- Cleveland : Zal.Tri glav, 194Q KARAPANDIČ, BorivojerThe bloodiest Vugoslav spring 1945 - Tito's katyns and gulags. - New York : Carlton Press, 1980 :Kočevje. Tito's bloodiest cri^e 1945-1965. Cleveland, 196 5 :Kočevje Tito's bloodiest crims 1945-1985, Cleveland, 1985 KOLMAN, Ludvik:White paper. - Cleveland : ZSPR Tabor, 1970 KOVAČIČ, Erik: Kulturno poslanstvo slovenskih Amerikancev. - Nov York : SAVA. 1960 KOCINA, Vladimir:Communism as I know it. - 4. izd. - Brentwood Calif.. 197 8 :Conntmnism as I knovi it. - Piedmont, Calif . 19 6 6 :Slovenia, the land of ro.y joy and my sorrovr. - Toronto ; Cleveland : ZDSPB Tabor, 1980 KUHAR, Alojzij:The Conversion of the Slovenes and the German -Slaw ethnio boundary in the Eastern Alps. - Nov York : Studia Slovenioa, 1955 :Slovene Medival Historv, - New York : Studia Slovenica, 1962 LENČEK, Rado:Z Bogom, v tujino : nedeljska premišljevanja / Ivan Lavrih (ps.). ~ Kansas, 1951 MATICA mrtvih : podatki o Slovencih pomorjenih po zločinski Osvobodilni fronti 1941-1945.- Cleveland : ZDSPB Tabor, 1968-1970 [4 Zv.] MAUSER, Karel:Kaplan Klemen: igra v 4.dejanjih. - Cleveland : Liga, 1953 :Pšenični klas, - Cleveland : Slovenska pisarna, 1954 •.Večna vez. - Cleveland : Slovenska pisarna, 19 5 5 NOVAK, Bogdan:American policv toward Slovenes in Trieste. - Toledo : The Universitv of Toledo, 1975 - 85 - 8 6 - NOVAK, Zdravko : Ohran i rc našo dediščino.'. - Cleveland : Slovensko knjiga, 1.954 " rUstoličenje karantenskega kneza : odlomek slovenske zgodovine - v 10.slikah. - Cleveland S1oven s ka kn j iga, 19 5 4 OB sedemdesetletnici : prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman slavnostna akademija. - Cleveland, 1953 PLESKO, Stane:Domač jja v viharju. - Chicago : Društvo SPB Tabor. 1990 POTOKAR, Ludve:Zapiski. Cleveland : Klub Prog, 1953 PPAVIPA Lige KSA. - Ne« York : Liga, 1959 (dvojez.) PROGRAM slovenske krščanske demokracije [isti progra pod SLS PUS, Ludovik:K]as je iz viharja. - New York : samoz., 1970 rSvoboda v polmraku. - Pat: erson . II. J . , 1966-67 [Opomba:ponatis iz Ameriške domovi ne.] ROZMAN, Gregorij:Križev pot z Marije. - Lemont, IL : Liga katoliških Slovencev, 1946 SELECTED poems frorn Slcvenian emigre poetry /ur. Vladimir P. Rus. - Cleveland, 1970 SLOVENSKI oder : spominska knjiga ob desetletnici igralske družine Slovenski oder. - Cleveland : Slov. odi 3 1960 SLOVENSKI profesorji na ameriški.h univerzah in college-ih / ur.Jože Velikonja. - Carbondale. 1960-62 SLOVENSKI visokošolski zbornik /ur.E.Gobec ; Br.Pistivšek. - Columbus, 1956-60 (3 zv.) SPOMINSKA knjiga ob 70.letnici škofa dr.Gregorija Rozmana. - Cleveland, 1952 SVOBODA v razvalinah : Grčarioe-Turjak-Kočevje / ur.France Grum ; Stane Pleško. - Cleveland : ZSPB~Zgodov. odsek. 1961 5KERBEC, Matija:Krivda rdeče fronte : (3 zv.}. - Cleveland : samozaložba, 1954-1961 :Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. - Cleveland : samoz., 1956-57 (2 zv.) :Rdeča zver pijana krvi. - Cleveland : Ameriška domovina, 1950-1952 (4 zv.) VEČERIN, Rudi:Contemporarv slovenian art abroad : izdano ob razstavi Kluba Lok v N.Y. - New York, 1965 VELIKONJA, Jože:Postvar population movements in Europe. - Lancuster, PA, 1958 (Iz: Annals of the Asscciation of American geographers, vol.48,1958, n. 4) VETRINJSKA tragedija : v spomin nesmrtnim junakom, izdanim v Vetrinju od 27.- 31.maja 1945 in pomorjenim za velike ideje svobode / St.Pleško ; Fr.Grum. - Cleveland : ZSPB-Zg.odsek, 1960 ZALAR, Karel:Yugoslav communism : a critioal study ,. . - Washington, 1961 ZPOPTJTT' proslave dvajsetletnice Vetrinja / Marjan Jakopič ; Pavle Borštnik ; Jože Lekan. - Cleveland : ZDSPB Tabor, 1966 Z1ATOMAŠNIK dr. Gregorij Rozman škof ljubljanski 1907-1957. - C]eveland : Pripravij.odbor, 1 q^" ŽEBOT. riril:Misl3 ob petdesetletnici prve slovenske vlad-: : Slovenija včeraj, danes in jutri. - Washington : samozal. ,. 1968 :Odgovor Edvardu Kardelju. - Washington : samozožba, 196 9 " -.Slovenija včeraj, danes in jutri. - Washington : saraoz., 1967-69 (2 zv.) :The economi cs of competitive coexistence : Convergence through growth. - New York ; London : Frederick A.Praeger,Publisher, 1964 b) Serijske publikacije AKADEMIK : glasilo slovenskih visokošolcev v ZDA - St.Louis,MO [Četrtletnikl Opomba: izdajal in urejal Edi Gobec izhaja več. AMERIŠKA DOMOVINA = American Home. - 1919- . - Cleveland, Oh. : J.Debevc [Dnevnik; 3 x , sedaj 1 x tedensko] AVE MARIA. - 1909- . - Lemont, 111. : Slov.frančiškani [Mesečnik] AVE MARIA KOLEDAR. - 1913-1983. - Lemont : Slov.frančiškani BULLETIN . - 197 - . - Wickliffe,OH : Slov. Research Center of America, Inc. BARAGOVA PRATIKA za Slovence v Ameriki. - 1942- . - Chicago : Edinost [od 1951 - Bervvn] BRAZDA : glasilo Slovenske narodne zveze v Chicagu. - 1954 - . - Chicago II. [Mesečnik] Opomba: izdajal in urejal Mirko Geratič - 1964 ne izhaja več. CIRILMETODIJSKO GIBANJE. - 1953- . - Cleveland [Občasno] Opomba: izdajal in urejal Anton Merkun. 1964 i • -87- DOMOLJUB : Vestnik Slovenske Ljudske Stranke. - 1953 - . - W a s h i n g t o n D C [ N e r e d n o ] Opomba: izdajal in urejal Ludovik Puš - 1964 še i z h a j a . DOMOVINA : glasilo Slovenske Demokratski? Stranke. - 1951 - Napa, CA [Neredno] Opomba: izdaja Ladi Glav Bevc - 196 4 ne i zL več. KOPRIVE. - 1950 - . - Cleveland,OH [Mesečnik] LA ČRTICO = KRI2 : glasilo katoliških esperantistov v ZDA in Kanadi Opomba: Urejal Peter Golobic- 1964 n« izhaja več MED PRIJATELJI. - 1961- . - Cleveland,Oh. [Občasno] Opomba: izdaja Slovenski, narodni sklad v Clevelandu - gradivo pripravlja Miha Krek MINESOTSKI ZVON. - 1951 - . - Biwabik,MN [Mesečnik] Opomba: mladinski list - 1964 ne izhaja več. NOVI AMERIKANEC. - 1949(?)- . - New York [Mesečnik] Opomba: to je bil prvi novonaseljenski list v ZDA - izdajal Bernard Ambrožič in Ježa Fesa j - 1964 ne izhaja več. ODMEVI {Z OSME) : glasilo Društva SAVA. 1964-1974. - Brooklyn,NY [Občasno] OZARE : družinski list za Slovence v Ameriki. - 1957-59 Cleveland.Oh [Dvomesečnik] Opomba: urejeval Jože Godi na - izdajala Slovenska pisarna v Clevelandu - 1964 ne izhaja več . POSAVSKI ZVON : glasilo jesenskih faranov v izseljenstvu Opomba: urejal in izdajal Marijan Jakopič - 1964 ne izhaja več. PREGLED = REVIEU : Slcveniar. Report of Vugoslavia. - 1950- . - Nev York [Občasno] Opomba: izdaja National Committe of a Free Europe. (Miha Krek in L.Puš) PRIJATELJ TRPEČIH. - Barberton,OH Opomba: izdajal in urejal Anton Merkun - 1964 ne izhaja več. SALEZIJANSKO PISMO dobrotnikom in prijateljem. - Leto 1964 - . - Paterson : Blatnik [Občasno] SLOVENIAN RESEARCH CENTER OF AMERICA : NEWSLETTER. - 197. - . - Uickliffe,OH. [Cetrtletnik] SLOVENIJA : priloga Ameriške domovine za novonaseljence. - 1951-1961. - Cleveland,Oh SLOVENSKA KNJIGA V DOMOVINI IN TUJINI. - 1.951 - 1957. - Cleveland,OH. [Občasno] Opomba: urejal in izdajal Zdravko Novak, -88- - 89 - SLOVENSKA NARODNA ZVEZA : organizacijski vestnik. - 1951- - Chicago,IL [Občasno] Opomba: urejal in izdajal Mirko Geratič. SLOVENSKA PRAVICA. - 1949-1950 . - Chicago,II. [Mesečnik] Opomba: nato se preimenuje v Slovensko državo - urejal in izdajal Mirko Geratič. SLOVENSKI ODER : glasilo Liginih igralcev ob vsaki predstavi - 1951- . - Cleveland.. Oh Opomba: urejal Jože Godina - 1964 ne izhaja več SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI ZBORNIK. - 1956- . - St.Louis,MO [Letno] SOCIETY FOR SLOVENE STUDIES : NEWSLETTER. - 1973- . - New York [Semi-Annual] TERIART THOUGHTS. - 1946- . - Lemont,IL [Mesečnik] V NOVO BODOČNOST. - 19 46- . - Lemont,IL [Občasno] VESTNIK : glasilo Slovenske katoliške akcije. - 1954-1957. - ZDA Opomba: od 1949-1954 izhaja v Kanadi, potem do 1957 v ZDA (izdaja ga Pokrajinski odbor KA), sedaj ga izdaja Marijina legija Marije Pomagaj pri sv.Vidu v Clevelandu. ZAPISKI : glasilo kluba KROG. - 1951- . - Cleveland. [Občasno] KANADA a) Monografske publikacije AMBROZIČ, Alojzi j:Remarks on the Canadian Catechismus. - Kanada, 1975 BELA knjiga slovenskega protikomunističnega upora 1941-1945. - 2.izd. - Toronto : Tabor ZDSPB, 1985 CERKEV Brezmadežne s čudovito svetinjo : izdano ob prvi obletnici posvetitve. - Toronto : Župnija Brezmadežne, 1962 - 90 - ČUJE5, Rudolf:Cooperation - The basic social Process. - Zal. Nova Scotia credit Union, Can., 1963 :His storv : Rev. Jane?. Evangelist Krek. - Zal. Nova Scotia..., 1965 :Ninidjanissidog saiagiinagog. - Toronto : Research Centre for Slovenian Culture,. 1968 , V.MaukorThis is Slovenia. - Toronto : Research Centre for Slovenian Culture, 1958 G0R5E,. France ; Branko Bohinc (Sodja France)rKrižev pot. - Toronto : samozaložba, 1963 [?] MARIJA Pomagaj v Torontu (ob blagoslovitvi slov.župnije) /ur. Jakob Kolarič. - Toronto, 1954 MATERINA beseda / ur.Tone Zrnec. - Toronto : Slovenska šola Marije Pomagaj, 1966 MAUSER, Karel:Le eno je potrebno : roman o škofu Frideriku Baragi. - Toronto : Slovenski misijonarji sv. Vincencija Pavelskega, 1972 - [l.knj.] PLESKO, StanislavrMimo smrti v svobodo. - Toronto : samozaložba, 1951 SLOVENIAN Communitv Centre and the Church of St. Gregorv the Great / ur. Lojze Tome. - Hamilton,Ont., 1962 The SLOVENIAN tragedv : for the 25th anniversarv of betraved of Vetrinje and Kočevski Rog massacre. - Toronto, 1970 SLUGA, Dore:The orchard : a narrative of our times. - Toronto : Historical Commission of Tabor ZSSPB, 1978 STRLE, Anton:Alois Grozde : 1923-1943. - Montreal, 1955 ZRNEC, Tone:Po Baragovi deželi. - Toronto : Slovenska šola župnije Marije Pomagaj, 1969 " :Veseli dom. - Toronto : Slovenska šola Marije Pomagaj, 1965 (?) b) Serijske publikacije B02JA BESEDA = GOD'S W0RD. - 1950- . - Toronto : Slovenski misijonarji [Mesečnik] DNEVNIK = DIARY : Slovene Canadian. - 1976-1978 . - Toronto Slovene Canadian Centre [Mesečnik] NASA MOČ : glasilo župnijske hranilnice in posojilnice Slovenija. - 195.- . - Toronto NASA VEZ. - 1949- . - Toronto : Akademski klub [Mesečnik] OZNANILA župnije Marije Pomagaj. - 19..- Toronto POVEST : neodvisni mesečnik za kratek čas. - 1958/59. - Toronto , Manitoba [Občasno] - 91 - PRILOGA S PRERIJE = PRAIRIE SUPPLEMENT (priloga Slovenske države). - 1988?- . - Toronto RAZGOVORI IN RAZGLEDI. - 1955- . - Willowdale,Can. : Research Centre for Slovenian Culture [Cetrtletnik - sedaj Novi razgovori in razgledi] SLOVENSKA DRŽAVA - FOR A FREE SLOVENIA. - Leto 1(1950)- . - Toronto : Slovenian National federation of Canada [Mesečnik] SLOVENSKA MISEL . - 1961-1965. - Toronto : Društvo Slovencev v Torontu v okviru "Slovenskega sveta" v Kanadi [Občasno] SLOVENSKI DAN. - 1961 (št.l). - Toronto Opomba: št.2 se preimenuje v Slovenska misel, gl.zgoraj SLOVENSKI LOVSKI VESTNIK. - 1981- . - Toronto : Slov.lovsko in ribiško društvo (Letno) VESTNIK SAVE. - 1959-1963. - Toronto : Slovenian Academic Societv in America [Občasno] VEZ MED BRATI. - 1963-1964. - Toronto AVSTRALIJA a) Monografske publikacije AMBROZIČ, BernardrBaragov koledarček za leto ... - Sydney : Misli [za leto 1958-65?] GELT, Draga:The Slovenians from the earliest times : (illustrated story of Slovenia). - In Victoria : Coordinating Comittee of Slovenian Organizations, 1985 KOBAL, Ivan:Men, who Built the Snowy. - Newtown : Saturday Centre Book, 1982 " :Men, who Built the Snowy. - 2.izd. - 1984 KOMIDAR, Jože:The glimmer of hope : a documented account of the revolution in Slovenia 1941-1945. - In Australia, 1981 KOSAK, Peter:Soneti iskanja. - Avstralija 1982 - 92 - PRIBAC, Humbert:Bronasti tolkač. - Melbourne : Slovenski klub, 1962 :Core journals in the health sciences : a study... - Canberra : Universitv of N.S.W., 1979 " :Nineteenth centurv Slovenian cultural and reading societies. - [S.l. : s.n., 1980] " :V kljunu golobice : pesmi izseljenca in potepuha. - Canberra : The Lapwing private press, 1973 URBANCIC, Ljenko:Srečanja portreti dejanja - I. - Waverley, N.S.W., 1990 ZBORNIK avstralskih Slovencev 1985 = Anthologv of Australian Slovenes 1985. - Sydney : SALUK, 1985 ZBORNIK avstralskih Slovencev 1988 = Anthology of Australian Slovenes 1988. - Sydney : SALUK, 1988 b) Serijske publikacije DRUŠTVENE NOVICE : glasilo slovenskega društva Sydney. - 1971- . - Sydney [Občasno] MISLI = THOUGHTS : informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. - Leto 1(1952), št.l.- . - Kew : slovenski frančiškani [Mesečnik] MOJA SLOVENIJA : glasilo Zveze Slovenske Akcije. - 1988, št. . - Avstralija PAVLIHA : glasilo društva Canberre in okolice. - 1969, št.l . - Canberra [Občasno] RESNICA : Slovenski blagovestni vestnik. - Leto 1967/68, št. - ? . - Kingston,Avstralija SLOVENSKA KRONIKA : glasilo slovenskega društva Sydney. - Leto 1970, št.2 SLOVENSKA VEST : književni magazin za kulturo in družbena vprašanja. - Leto 1967/68, št.1-4/5. - Melbourne- Dunaj VESTNIK = MESSENGER : glasilo Slovencev v Avstraliji. - Leto 1(1955), št.l- . - Melbourne : Slovenian Association [Mesečnik] Opomba: sprva im.Slovenski Vestnik. ZAR = THE GLOW. - Leto 2(1958), št.l- 1961(7). - Woolbahra, Avstralija [Občasno] - 93 - EVROPA Anglija a) Monografske publikacije BEVC,. Lado:Na braniku za sokolske ideale. - London : Slovenska Pravda, 196 5 DETELA, Lev:Črni mož : grozljiva zgodba v verzih. - London : Sodobna knjiga, 1969 " :Izkušnje z nevihtami. - London : Sodobna knjiga, 1967 " :Metaelement : pesmi. - London : Sodobna knjiga, 1970 " :Sladkor in bič. ~ London : Sodobna knjiga, 1969 ERJAVEC, Fran:Nastanek slovenskih političnih strank. - Londo : Klic Triglava, 1954 (razmnoženo! KUNSTELJ, Ignacij:Slovenci na Angleškem. - London : Slov.župnija na Angleškem, 1959-196 MERLAK, Milena:Besede brez besed : pesmi. - London : Sodobna knjiga, 1968 : Skrivnost drevesa. - London : Sodobna knjiga.. 1968 SIRC, Ljubo:Can Workers Manage?. - London : The Institute of Economic Affairs, 1977 :Inflacija u SFRJ. - London : Slovenska Pravda, 1966 :Nesmisel in smisel. - London : Pika Print LTD, 1968 :Odprto pismo Mitji Ribičiču in Stanetu Dolancu. Glasgow, 1985 " :The Yugoslav economv under self-management. - London : The Macmillan Press, 1979 " :Yugoslavia's prime minister to visit Great Britain. - [S.l. : s.n., 1970] - 94 - b) Serijske publikacije DEMOKRATSKI SUSRETI = Demokratska srečanja = Demokratske sredbe. - London : Steering Committee of the Democratic Encounters from Yugoslavia, 1963- KLIC TRICTLAVA : politično neodvisni list. - Leto 1948-80 London [Občasno] SLOVENSKA PRAVDA. - 1948- . - London : Izvršni odbor Slovenske' pravde [Polmesečnik] The SOUTH SLAV JOURNAL. - 1980- . - London : The Dositelv Obradovich Circle [Polmesečnik] VESTNIK Zveze Slovencev v inozemstvu. - 195.- . - London Načelna pripomba Nekaj političnih beguncev se ne odloči za pot preko Oceana in se za stalno naselijo v neposredni bližini meje (Trst, Gori ca in Celovec). Njihovo literarno delo se precej prepleta z delovanjem zamejskih Slovencev - včasih je ločitev skoraj nemogoča. Predvsem se to delovanje prepleta v periodiki - npr. reviji Most in Zaliv, v katerih sodelujejo tako prvi kot drugi pa še nekateri avtorji iz matične domovine. Zato se v nalogi omejujem samo na tiste avtorje, ki vseskozi poudarjajo svojo politično povezanost z zdomsko skupnostjo izven Evrope (svoja dela tiskajo tudi pri njihovih založbah, sodelujejo v njihovi, periodiki itd.) Avstrija a) Monografske publikacije AMBROZIČ, Bernard:Domislice : črtice in utrinki. - Celovec DSM, 195 5 :Tonče s Sloma. - Celovec : DSM, 1954 BALANTIČ, France:Pesmi. - Celovec : DSM, 1967 BOKVIČ, Frank:Brezdomci : roman v štirih knjigah. - Graz : Styria, 1948 - 95 - ČEZ Izaro : darilo Pisateljske družine France Balantič v BA Družbi sv.Mohorja v Celovcu /ur.Tine Debeljak. - Celovec : DSM, 1951 ČUJES, Jože:Slovenska slovnica. - Celovec : Koroška kronika, 1947 DUHOVNE misli škofa dr.Gregorija Rozmana / prir. Filip Zakelj. - Celovec : DSM, 1969 ERJAVEC, Fran:Koroški Slovenci : [8 zv.]. - Celovec : DSM, 1955-1962 ILIJA, Lojze:Domače zgodbe. - Celovec : DSM, 1958 :Gospod S imen : povest. - Celovec : DSM, 1961-62 (2 zv.) JAGODIC, Jože:Mojega življenja tek : spomini. - Celovec : samozal., 197 4 " :Nadškof Jeglič. - Celovec : DSM.. 1952 JAPCOPIČ, Marijan: Romanja pod sončnim lokom. - V Celovcu : DSM, 1979 JANEŽ.IČ, Stanko:Mlin ob potoku. - Celovec : DSM, 1951 JAVORNIK, MirkorMož božje volje [dr.Lambert Ehrlich]. - Celovec : Konzorcij, 1952 JEZA, FrancrMoč ljubezni : povesti iz časov naseljevanja Slovencev. - Celovec : DSM, 1967 KOLARIČ, JakobrSkof Rozman : duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa : [3 zv.]. - Celovec : DSM, 1967-1977 KOPAČ, JanezrNa nepremagljivi skali. - Celovec : DSM, 1954 KUNČIČ, Mirko:Dogodivščine v pragozdu. - Celovec : DSM, 1968 KUNSTELJ, Ignacij:Politika in duhovnik. - Celovec : samozal., 1979 - 96 - MAUSER, Karel:Jamnik. - Celovec : DSM, 1952 :Jerčevi galjoti : roman. - Celovec : DSM. 1980 :Le eno je potrebno : roman o škofu. Frideriku Baragi. - Celovec : DSM, 1981-82 (2 knjigi) rKaplan Klemen. - Celovec : DSM, 1965 :Ljudje pod bičem : povest v treh delih. - 2.izd. - Celovec : DSM, 1969 (3 zv.) Mrtvi rod : roman iz Ziljske doline. - Celovec DSM, 1963 Pomlad v Crepinjeku : povest. - Celovec : DSM, 1977 rPrekleta kri. - Celovec : Kor.kr., 1948 :Puntar Matjaž. - Celovec : DSM, 1949 :Razdrto gnezdo. - Celovec : DSM, 1972 :Rotija. - Celovec : Koroška kronika, 1947 :Sin mrtvega. - Celovec : Koroška kronika, 1947 :Sin mrtvega : povest. - Celovec : DSM, 1979 :Ura s kukavico. - Celovec : DSM, 1959 :Velika rida : povest. - Celovec : DSM, 1955 :Vetrinjsko polje. - Celovec : DSM, 1952 :Zemlja. - Celovec : DSM, 1950 MERKUN, Anton:Cirilmetodijska ideja ali sv.apostolsko cerkveno edinost. - Celovec : DSM, 1952 MAST vojni duhovnika : (knjiga izdana ob 60-letnici K socialne zveze). - 1968 OB prvi obletnici smrti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana. - Celovec : DSM, 1960 PLESKO, Stane:Umita kri : povest. - Celovec : DSM, 1960 PUS, Ludovik:Podobe iz otroštva Menderškega Ludveta. - Celovec : DSM, 1969 SODJA, FrancrNašli se pot. - Celovec : DSM, 1964 VALENTIN, Bazilij:V kraljestvu lutk ; Kunčič Mirko:Cmokec Poskokec. - Celovec : ZALETEL, Vinko:Po daljnem vzhodu. - " " :Po Indiji sem in tja ŽEBOT, Ciril:Neminljiva Slovenija : razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije. - Celovec : samozal., 1988 delo za š č a n s k e Koroška kronika, 1947 Celovec : DSM, 1967 - Celovec : DSM, 1965 spomini in spoznanja iz Opomba:Med knjigami niso upoštevane povesti in romani Metoda Turnška, ki jih je izdajal pri Celovški Mohorjevi družbi. - 97 - b) Serijske publikacije KOROŠKA KRONIKA. - Leto 1(1945), št.1-1950. - Celovec : PWB 8.armada [Tednik-nadaljevanje Naš tednik] NASA LUČ : mesečnik za Slovence na tujem. - Leto 1(1951), št.l- . - Celovec : DSM [Mesečnik] SRP = Slovenstvo Resnica Pravica : kulturno politično glasilo /lastnik, založnik, izdajatelj in za vsebino odgovarja Janez Tratar. Leto 1(1980), št.l- St.Jakob : J.Tratar Italija a) Monografske publikacije AKCIJA : zbornik za družbena vprašanja. - Trst : F.Jeza, 1981 BELIČIČ, Vinko:Bližine in daljave. - Trst : Mladika, 1973 :Gmajna . - Trst : Mladika, 1967 " :Kačurjev rod : črtice. - Gorica : Družba sv.Mohorja, 1952 :Med mejniki. - Gorica : DSM, 1971 :Nekje je luč. - Opčine : Tabor, 197 5 :Pot iz doline. - Trst : Tabor, 1954 :Prelistavanje poldavnine. - Gorica : DSM, 1980 " :Slovenska lirska pesem. - Trst : Slovenska prosvetna zveza, 1950 BOSAN I.:Kaj nam prinaša komunizem?. - Trst : Adria, 1951 DEMOKRACIJA : zbornik za družbena vprašanja /ur.Franc Jeza. - Trst : F.Jeza, 1980 DETELA, LevrAtentat. - Trst .-Sodobna knjiga, 1966 " :Blodnjak. - Trst : Sodobna knjiga, 1964 " .-Junaštvo slamnatega Krpana. - Trst : Sodobna knjiga, 1965 ERJAVEC, Fran:Slovenci in katoliška Cerkev : ob tisočletnici pokristjanjevanja Slovencev. - Gorica : DSM, 1948 JANE2IČ, Stanko:Moja podoba. - Trst : Mladika, 1962 " " :Romar s kitaro : pesniška zbirka. - Trst : Tabor, 1951 :Tihe stopinje : pesmi. - Trst : Tabor, 1968 tTržaški obrazi : slike in zgodbe. - Gorica : DSM, 1967 :Vzhodni bratje. - Trst : Marijanišče, 1961 - 98 - HLADNIK, Janez:Od Triglava do Andov : v službi Cerkve in naroda : spomini. - Gorica : DSM, 1978 INICIATIVA : zbornik za družbena vprašanja /ur.F.Jeza. - Trst : F. Jeza,. 1979 JAVOFNIK, Mirko:0 slovenski besedi : predavanje ameriškim Slovencem 1.1977 v New Yorku. - Trst : Slovenska prosvetna matica, 1983 .-Pero in čas II : izbor iz pisanja od 1927 do 1977. - Trst : Tabor, 1980 JEZA, FrancrNevidna meja : povest iz daljne prihodnosti in druge fantastične zgodbe. - Gorica : DSM, 1980 " :Nova tlaka slovenskega naroda : študija o gospodarskem položaju Slovencev v Jugoslaviji. - Trst : samozal., 1959 " :Skandinavski izvor Slovencev. - Trst : samozal.. 1968 :Spomini na taborišče. - Trst, 1985 JEZERNIK, Maksimiljan:Rim-Atene-Nairobi : potopis potovanja po Afriki. - Gorica : DSM, 1962 KOBAL, Andrej:Slovenec v službi F.B.I. in druge zgodbe ameriških Slovencev. - Gorica : DSM, 1981 " :Svetovni popotnik pripoveduje : (2 zv.). - Gorica : DSM, 197 5-76 KOS, Stane:Stalinistična revolucija na Slovenskem : I /Branko Rozman ; Janez Grum ; Nikolaj Jeločnik. - Rim : samozal., 198 4 : Stalinistična revolucija na Slovenskem : II / Nikolaj Jeločnik. - 1991 KUNČIC, Mirko: Pisani vrtiljak. - Gorica : DSM.. 1968 LEVSTIK, Vinko:Tri odprta pisma k narodni spravi. - Rim : samozal., 1968 LOVRENCIC, Joža:Duhovin. - Trst : Tabor, 1951 " :Med Scilo in Karibdo : povest v zgodbah. - Gorica : DSM, 1954 MALESIC, Matija:5krlatno nebo na vzhodu in zahodu : povest. - Gorica : DSM, 1960 MERLAK-Detela, Milena:Sodba od spodaj. - Trst : Sodobna knjiga, 1964 NEODVISNA Slovenija. - Trst : F:Jeza, 1983 NOVAK, Bogdan C.rTrieste 1941-1954 : La lotta politica, etnica e ideologica. - Milano, 1973 NOVAK, Zdravko:Pota božja : izvirna povest. - Gorica : DSM, 1956 :Utrinki. - Gorica : DSM, 1958 ~ 99 - PAHOR, Boris: Edvard Kocbek : pričevalec našega časa. /B.Pahor ; Alojz Rebula. - Trst : Zaliv, 1975 :Odisej ob jamboru : glose in polemični zapiski. - Trst : Zaliv, 1969 (2.izd.1971) PREGELJ, Ivan:Gloriosa : povest. - Gorica : DSM, 1960 " .-Otroci sonca : povest. - Gorica : DSM, 19 56 ROZMAN, Branko:Na steni spi čas : pesniška zbirka. - Rim : samozal., 1954 SLEDOVI Drage : izbor iz dnevnikov /ur . V . Beličič- [et.al]. - Trst : Mladika, 1985 SLOVENIJA hoče neodvisnost. - Trst ; Miinchen : Slovenska svoboda, 1965 SLOVENIJA 1968 kam?. - Trst, 1968 SLOVENSKI visokošolski zbornik. - Gorica, j 957-60 TABOR : zbornik umetnosti in razprav. - Trst ; Celovec : samozal., 1951 VALENTIN, Bazilij:Tonček s potoka : mladinska povest. - Gorica : DSM, 1949 VODEB, Rafko:Človek sem : pesniška zbirka. - Trst : Mladika, 1958 :Kam potujejo oblaki. - Rim : Alma Mater, 1953 b) Serijske publikacije DEMOKRACIJA : glasilo Slovenske demokratske zveze. - Leto 1(1947), št.l- 1972. - Trst ; Gorica [Tednik] ENAKOPRAVNOST : glasilo Primorcev Svobodnega tržaškega ozemlja. - 1964 [1 sama št.-17.4.] KATOLIŠKI GLAS. - Letnik 1(1949)- . - Gorica ; Trst : Katoliško tiskovno društvo [Tednik] MED NAMI POVEDANO : vestnik slovenskega društva "Slomšek". - 1966(št.6)- . - Rim [samo 1 št.] MISIJONSKA NEDELJA : priloga Katoliškega glasa (1 x letno- meseca oktobra) MISIJONSKO ŽIVLJENJE : priloga Katoliškega glasa (neredno) MOST. - 1964, št.l- . - Trst : [s.n.] [občasno] SLOVENSKI PRIMOREC : katoliški tednik. - 1945-1948. - Gorica [Vsak četrtek] STVARNOST : neodvisna slovenska revija. - 1950-1952. - Trst STVARNOST IN SVOBODA. - Trst [Zbornik za 1.1952 in 1953] SVOBODNA TRIBUNA : priloga revije Zaliv. - 1931. - Trst [1 sama št.- marec] - 100 - STUDIJSKI DNEVI DRAGA. - 1968- . - Trst : Društvo slovenskih izobražencev [Zbornik za vsako leto] UTRIPI : velikonočna literarna priloga Slovenske prosvetne matice. - 1958- . - Trst ZALIV : revija za književnost in kulturo. - 1966, št.1-1991. - Trst : [s.n.] [Cetrtletnik] ZARJA NA JADRANU : notranje glasilo Slovenske dijaške zveze v Trstu. - 1954. - Trst [J sama št.] ŽIVLJENJE MISIJONSKE CERKVE : priloga Katoliškega glasa. - 1985- [Občasno] - 101 - III. 2 ANALIZA TEKSTOV Serijske publikacije predstavljajo pomemben del ustvarjanja SPE in to predvsem iz dveh vzrokov: 1. so veliko bolj "ažurne", 2. zaradi njihovega velikega števila si lažje ustvarimo temeljit pregled čez vsa področja delovanja SPE. III. 2. 1 Argentina LETO (Afto) L (44) Stav. (N«)B ••••' ESLOVENIA LIBRE BUENOSATRES 31