Polilični ogled. Deželfli zbori. V 7. seji štajarskega dežel nega zbora je g. Eakovec oglasil iaterpelacijo do vlade za stran aaredeb proti kvaru, kterega dela Muia pri več vaseh na murskem polju. G. Seidel čita avojo iBterpelacijo do vlade zaatraa kvara, kterega vsako leto deUjo vojaki, kedar se po leti vadijo po ajivab m viaogradih. Na to interpelacijo bode deželni poglavar v aeki prihodnji seji odgovoril. Zaatrai prodaje gledišča v Gradcu, ktero je predložil dotični odsek se podigae oatra debata, odsekov predlog padae ia se odo bri predlog dr. ScbreiBerja, po kterera se spet zaatiaa pro daje aaj govori z aiestao arenjo v Gradcu. Syz poroča za straa prodaje tako imeaovaBe jezaitovske kosartie v LjubBU Tudi pri teta predlogu se začae ostra debata ia se pri te posebao naglaša, kako je to, da deželai odbor boče prodat ko8arBo satno za 31.000 gl., ker je veodar cenjeoa aa 38.00C gl., ia k alednjemu se odobri predlog, da kosaraa se aaj ac proda niže od 34.00') gl. ia 8icer se naj razpiaejo obljube, Dr. Flek poroča o poatavi, po kteri bi ae aaj aapravil zaklad, iz kterega bi 8e plačevale peazije za doslužene učitelje — Narn je že zlo petrebaa. — Zastraa tega je Seidel izro čil poseben pismea predlog , ki veadar bj bil Bobeae vred nosti in zato ga je anzaj vzel. Rezolacija zastraa odseko vega pr<*dloga se je poteui skurej aoglasao sprejela. V 8. 8 e j i 31. t. m. je Kakovec iaterpeliral vlado, kaj je storila ali inisli storiti proti škodi, ktero Mura dela pr Hrastju. Namestaik obljubi odgovor prihodnjič. Na dBevaera redu so bile volitve državaib poslaacev. Pred volitvami bere prof. Maassen deklaracijo, ktero so podpisali vsi konservativni ia aarodai poslanci, in v kteri je iziečeao, da le volijo v državBi zbor zarad velevažaih dogodkov, ki se godijo zdaj v Evropi iu da tako podpirajo vlado, volijo veadar 8 pogoji. Pri volitvi so bili izvolieai tiati, za ktere so glaaovali uslavo^erci. Iz sredaje štirske Beiuške skupiae, v kteri so sami koaservativci, sta izvoljeaa, kakor aismo od graškega zbora drngače piičakovali: Seidel ia Braadstetter; dr. VošBJak je iiuel 17, Adamovič pa 15 glasov. Štajarski Sioveaci tedaj zdaj niinajo Bobeaega zastopaika v državaeia zboru , tedaj iretjina dežele Be , skorej ai vrjetao ia veadar je tako. — Upaaio vendar, da bode prišel čas, ki ae bode niaščeval aad takim pdstopaiijera ia popnlaitu preziraajem Sloveacev v graškem deželoera zbora! — Dalje so izvoljeoi v državai zb.ir: Garaeri, Pauer, H-ickelberg, Recbbauer, dr. Waser, Stre«ieyer, Lipp, Tomscbit.scb, Liebel. Z.ividamo vlado samg zato, dn je dobila v državai zbor taka dv« izvrstaa a)'iža, Kakor sta g. Sddel ia Braadstetter V Če sami taki pri- lejo, tedaj bo že šlo, vprašaaje je saiuo , ali gori ali doli? Jri vobtvi so Sloveaci glasovali samo pri kmečkih akapiflah a za Stremayerja, tako taili konservativci. Po volitvi je bila dcbata o načulih, po kterih aaj deželai odbor oddaja podpor« okrajaim cestam I. reda iz deželae blagaiaice. Prvi l'og"i je, da morajo ponebuti po vseh ce.stab Bataralna dela (vožflje kameaja posiljeai delavci itd.) t. j. da se ceste ue smejo vee posipovati od posaniezoib posestaikov, teniač da niora okiajui zastop to pnsipanje prevzeti ia potrebae stroške v deaarjib aakladati; aoperto je gnvnril dr. Vošniak ia lepo dokazal, da ho po tein nekteriiu okrajem treba povekšati nklade za 10—12% in je nasvetoval, aaj bi ta pogoj pal. Njegov aasvet veodar pri glasovHaju bi obveljal. — Ni aič novega! — Oglašale 80 se še aeke prošaje ia izročile dotičniui odsekoai. V 9. sejli 1. septembra Haraer Purgstal oglasi iBterpeacijo do deželaega odbora. Kotnlinski odgovori na iuterpeacijo g. Reite -a zastraa viaorejske šole v Maribora do tega, la se še zdajjtii moglu aič Bapraviti, ker se še nobea apos«bea ravaate j bj oglasil, ko se oglasi, ae bude dnlje deialo. Schloffer odgovori aa interpel»cijo g. Bernfeiad-a zastraa oeke ceste ia reče, da se že dela. Namestaik žl. Kiibeck dgovori aa iaterpelacijo g. Kosar-ja ia tovaršcv zastrao aevaruosti osebe iu preaioženj:« do tega, da Bi zaaa aobea primerijej, da vlada o tem nebi bila svnje dolžaosti storila, posebao sodoije, ia da bi dobro bilo, če bi sreaje bolj za varBost gkrbele in sodaije bolj podpiraie. Vlada bodo ostro postopaaje sreBJ v tem vsikdar podpirala. Nadalje se je tudi zastraa tegu pomoožila žaailarmarija , in je tudi ji že ukazaao, da raora vse kraje dobro pregledati. čo ai aobeae pritožbe zastraa tega, da se oi držala postava, Be uiore oa Bič storiti. Dalje odgovori Klibeck Ba iaterpelacijo Seidl-aa zastraa šknde, ktero delajo vojaki v viaogradih ia ajivah do tega, da je oa dal izpraševati posestaike pri Mariboru, ia da se Bobedea ai pritožil(?0 Dalje odgovori aa iBterpelacijo Barnfeiad-a zastiaa počasaega reaeoja gruataib davkov do tega, da bo že šlo. Na mterpelacijo g. Knkovca zastraa kvara, kterega dela Mura pri Hrastju ,odgovori deželai pnglavar to, da je avetovalstvo staviteljatveao dobilo že povelje, da mora niarske brege na aiarskem polju preiskati in potrebaa varovavae dela predložiti, ia da se bodo še to leto potrebai poraoeki Bapravili proti pogibelBerau dreaju Mure. Loaiager je poročal o proračaau. Earloa govori proti terau, da bi ae v tako kratkem času tako važna stvar reševala, ia predlaga, aaj ae ve8 proračua odloži. Tudi dr. Vošojak ia g. Eosar. sta za to govorila ia oba posehao pnvdarjala to, da aobedeu Sloveaec ai v fiBančaem t. j. Bajvažaejaea) odseku, ia da ae splob Sloveaci pri volitvab v odseke prezirajo itd. Proti dobreaiu Earloa-ovemu predlogu so govonli mnogi \n tako je tadi ta predlog pai, kakor vaak , ki je piiael »d tc stiaai. — Ia s takimi nasprotaiki bi bila pogodba inogoča?! — KoB8ei'vativci ia Sluvenci izrečejo, da ae bodo glasovali pri proračuau, ia aeki ao tudi odsli. Proračua se je ves mlobril. V 10. soji 2. 8eptembra iaterpebra Hamer-Purgstall zastraa družinskili stvan io posebno zastraa slabega reda za družiBO. Poglavar ouljubi odgovor. Sklenolo hc je, da se naj apet pregledajo taiifi za vožnjo \v> želczaicab , ker 80 previnoki. Dalje uaj ae vodiaa pustava vendar eukrat aapravi, in ravno tako tudi guzdina poslava; rekruliranje mora biti prihodnjič v sodajiskcai okrajn. Rešijo ae potem aeke manj važne stvari, ki se tiCejo graškega mesta. Zastraa pod pore za višo realko v Mariboru se vzdigae ostra debata, O8taae veadar pri predlogu fiaaBcaega odseka, da hočejo podpirati, ab zdaj še ne! — Pa zakaj bi tako hitro, saj je šola aa Sloveaskem! — Potem je priala ae strašaa maožiaa prošeaj nu vrsto, ktere so bile reaeae. V zadaji seji 3. septembra aamestaik žl. Klibek od govori na iflterpelacijo dr. VoŠBJaka ia tovaršev zastran ravnopravBosti flarodov v Štajarski, do tega, da se vae slovea ske proŠBJe rešajejo pri aradib slnveasko, ia da se nradnje splnh, če je potreba, sloveaski, če se veodar pri nektenh nradib aahajajo uradaiki ki ae vejo sloveaski, je vzrok to, ker ni zadosti sluvenskib. — Eei' so slovenski aa Nemškcin. — V šolab pa je tako vae v redu. (?) Akadeoiija v Ljnbljani ai potreliaa za nas, ker ae bode tako tndi Hlovensko učil. — Bomo videli. — lehko vsak v Gradcu Neke pr<išn)e so se rešile, aeke pa izročile deželaeniu odboru, aied teBii so ta>ii naše sloveBske. — Ia «>ne proti poslaaci ai»o mogli zagovarjati. zbor s trikratnim nH>>cb!" na cesarja. V EraaJ8kein deželnem zboru nain , kterili žalibog naai — Deželfli glavar skleae je bila Bajvažnejša seja 30. avgusta. Govorilo ae je o adreai do cesarja, o sl venskem progranm ki obsega vse naše zadeve, vse naše dnsedanje težnje. Od Bemškatarske strani je govoril Ealt Beg ger, od sloveoske Zarnik, dr. Custa, Razlag in Blenveis. — Sbivenski govorniki so se izvrsta« nkazali. Nemčurji aiso hnteli voliti v državai zlmr, ia gr.*f Margheri, kterega je volila aarodaa večina izmed vehknpoaestaikov, ni prevzel pu8laastva. Voljeni 80 /a državne poslance: Horak, Muniik, Eosta, Svetec ia grof Barbo. Po volitvi se je deželai zb.>r skleaol. — V G o r i š k e ra deželBeia zboru ao bile 8tavljeBe mange prav izvrstae interpelac:je. Mcd iuterpelacijanii jc aajvsižnejša za celo Slnvemjo otm , ktero je stavil dr. Lavric 8 lo varši, v kteri je izrečeBO, kako je že viae 100 000 Slnveneev V8eb staBov zbraaib v večib javBib zbnrib soglasBo izrtklo. kako živo hrepenijo po teni, da se sbiveaski jezik vpelje v aradaije Sloveiicem predp stavljeae, ia da se začaejo pn vseu nlicab je bilo aeprestaao klicaajc: Živela republika! Vse 8e je pobratilo. Gambetta ia posIaBci levice proklaourajo odatavljeaje diaastije. V Hotel de Ville se je aestavila provizoraa republikaaska vlada. 5. septetabra je že bila začasaa fraacoaka vlada tako-le sestavljeaa: Favre je niiaister zupajaih zadev, Gaiubetta Botrajaih , gea. Leflo je raiaister vojae, Fourichon niin. niariae, Crernieax miBiat. pravosodja, Picard min. finaBcij, SinioB niia. aka, Davrieat mio. delaaja, ia Magaia je minister poljedelstva; Trocbu oataoe geaeralgoverneur v Parizu. Za braaibo meata je že vse pripravIjeBo. 5. 8epteiubra je biia razglaaeaa republika ia razpuščena zbornica postavodajBa jb seBat. Trochu je prezideat repablike. Ozaaailo 8e je, da 8o vai političai budodelci poiirilosčeni, ia da zdaj vsnk 8aie orožje kovati ia pmdavati. Francosko cpsanco Eugeaijo sta poslaaca Meteraich ia Negro komej rešila iz Tulerij. Zdaj je aa putu v Belgijo. 1/. 11 a I i j e 8e piše, da se še vlada zrairom zlo oborožuje, koaji se kupujejn z;» armado ali s silo jeialj6. Prebivalci Nice ao poslali adreso do vlade, da bočejo spet biti zdiBžeai z Itabjo. V D a I rn a ci j i je zlo veliko ve8elje aied Slovaui, ker je geaeral Rodič inieBovan za cesarskega Bamestaika v Dal- niHciji, ia Liabiša za de/.elnega glavara. Deželai abnr tudi pošlje pi>8lauce v riržavBi zbor, ali saaio zato, da volijo de- egacije ia se vdeležijo državnega proračuaa. nižih ia viših š^lnh predavati vsi predaieti v al^veaskem je-zik«. - V državai zbor sta bila izvoljena gg. Crne m gr..fStrassoldo. Pretis se ui dal vnliti. V deželoi odbur pa sovoljeni gg. Payer, Depeiis, Lavrič io Gorjup. Ceski deželai zbor je po želji čeMkih poslancev za lako dolgo nebal zborovati, dokler dotioni odsek ae izdela adrese iu dnkler cesar aa bjo ae odgovori. če bo državni zbor teilaj čakal aa česke pnslaace, se še tako hitro ae bo odurl. — G a 1 i š k i deželai zbor je volil poslaace v državni zbor. Vorarlberški deželui zbor je sklenol federalističao adreso na ceaarja. T i r o I h k i deželoi zbor jeveadar začel zborovati, ker so vai po8laaci storili predpisaao obljabo. Na zgorajeai Avstrijskeui irije izvoljeai konservativci Biso hoteli sprejeti volitve v državui zbor. Liberalci 86 za to odpoved aiso znienili. Vesti o Biiaiaterski krizi aa Dunaja se niso potrdile. Cesar odobrava popoluoma aaniere iniaisterstva, ki grejo aa to, da se oživi porazuuilieaje nied oarndi. Mmiaterska kriza še lc bo, če bode državui zbnr jako aat voverea. V Česki se Neinci ifl aarodfli zinirum pogajajo ia pravi se, da se bodo vendar spravili. V kratkern 8e bode tugi določilo, ali grejo čebi v državai zbor ali ae. Če Be bodo sli, se bode deželni zbor razpuslil ia bod<> direklBe volitve v državai zbor. S teai hoce aiorebiti vli.da spravo med Čebi ia Neiaci pospešiti. Nadvojvoda Albrecbt dela za česko spravo — na dvoro. Iz F r a n c o s k e. 3. 8eptembra so vai miaistri razglasili proklaaiacijo, v kteri pravijo: Francozi! Velika nesreča je domoviBo zadela. Po tridnevui bitvi je 40.000 oiož vjetib in kapitalacija sklefljeaa. Ta Beusmilieiia nearečal Dasega pogama ai potrla. Pariz »e mora braaiti. V inalo dneb bo ena arniada pred parmkiin nzidjetn. Druga aova annada se zbira za reko Lniro. Vaše doinnljubje, ediBost, odvažao8t bode Fraacosko rešilo. Pove Re potem, da je cesar vjet v boju. 4. aept. je Jules Favte v zbormci nasvctoval, Sa| ce.sar ia njegova rodoviua izgubi vse ustavue pravice ia oaj «e voli odbnr, ki hode vlado v roke vzel. Zbiiraica je niolče na to odsla. Z^ečer 8o bile tnbane io B»baua zborDice oii nartida zasedeue, ki je viharno z»liteval odHtaviti cesaria ia rodovino in razklicati r«'publik<>. Po