XV. letni*. V Gorici, 17. oktobra 1t)07. 42. številka. -<©)[!$— ubajaviakčetrtek ob 4 ari popoldne. Rokopiai is ne vra-J»ji. Nnfrankovana pisma »e ne ipre-innajo. Sena Iiitu maas ta colo leto 4 krone, ia pol leta S krom. Za manj premolil? i • • v- J> • t , ■ r,/ ■. 1f ■■&©* strm. 1 «f|l m 9 mm* iVensKo »š Naročnino in na-tnanila h pr oj onia upmvniilvo, (iorica S c-n 11 • 11 i S k n ulica št. 1(>. Poianieine 4te-*ilke m* prnilajajn » tobakarnah v Šolski ulici,NuiiMki ulici, na Josip Verdijevem to-knlijiu nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu llaunigartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Hiva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrst,-ili in sicer: 6a se liska enkrat U v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj iu OGgOTi ri.i urednik: l\*n ltajjt v Gorici. Tinka ..Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukoiič) v Gorici. liberalni svetniki. Tudi liberalci imajo svoje svetnike I Iz naših katoliških svetnikov se sicer norčujejo, svoje pa vseeno časte. To prenese seveda le liberalna pamet. Liberalci, ali svobodomisleci s celega sveta so se zbrali v Pragi, kjer so imeli svoje zborovanje. Tu so zabavljali zoper katoliško cerkev, zoper papeža, sploh zoper vse! Naši goriški liberalci lepo posnemajo svoje prijatelje iz Prage in tudi zabavljajo lepo iu nelepo v vseh tonih zoper „fnrje“, menihe, papeža iu cerkev! Pa svobodomisleci v Pragi so šli po shodu na grobove raznih slavnih mož, da počaste njihov spomin! Kdo so ti možje? Liberalci pravijo, da so bili to prvi začetniki liberalcev. Seveda, če je tako, je že vredno, da so jih šli počastit iu pogledat na grobove svojih svetnikov. Prvi med temi možmi je Jan Hus, ki je začel na Češkem verski nasprotni vsaki veri iu kriče pri vsaki pri iki: Ve.u proč! Husitje so delali slabo v dobri veri, da delajo prav. Liberalci pa delajo slabo v polui zavesti iu pri trdni volji, da delajo slabo 1 Husistvo, protestantstvo in pravoslavje si med seboj nasprotujejo kakor noč in dan. Vendar pa naši liberalci danes hvalijo pravoslavje, jutri husitizem in čez nekaj časa tudi nemški protestantizem. Ker je njim to vse eno; le da delajo zoper katoliško vero iu cerkev! Smešno je vse, če bi ne bilo žalostno! Nehote so se liberalci pokazali v pravi luči ! Zabavljajo zoper klerikalizem ; a sami priporočajo vsak klerikalizem, le da ni katolišk ! Za nje je Hus svetnik, Sv. Janez Nepomuk, sv. Stanislav in drugi ki so bili tudi Slovani, pa jim niso svetniki, ker so bili katoličani. rajo brez zakramentov Ijani ljudje so bili v Pragi predmet splošnega zanimanja. Nazvali sojih novodobne h u s i t e. Za liberalne glave ni nič čudnega, da časte Husa, in njegove privržence liusite. Ko bi liberalci vedeli, kJo pravzaprav je bil Hus, zakaj je odpadel od cerkve, bi zijali. Zatorej jim podajmo mi malo poduka tem revežem! Hus je bil menih, ki bi ga, če bi živel danes, liberalci zaničevali ravno tako ko vse druge duhovnike! Da, še več! Naši liberalci katoliškim duhovnikom očitajo prenapetost iu fanatizem. Seveda ti revčki ne vedo, da je cerkev bila in je huda nasprotnica vsakemu fanatizmu. In ravno Hus je bil tak verski fanatik ter prenapetež. Hus ni bil, kakor Luter, pijanec iu nečistnik ; ampak Hus je bil mož lepega življenja, ki je ostro i obsojal vsako grdo dejanje. Če bi živel danes, liberalci ne bi dobili pred njim i usmiljenja. Bil je prestrog iu ravno to ! je bila njegova poguba! Takrat se je j slo za vprašanje ali naj se sveto obhajilo prejema v obeh podobah, kakor ga še danes sprejema ntašnik pri sv daritvi, ali pa zadostuje sama podoba kiuha, ker se pri obhajanju vino lehko razlije. Naša cerkev je učila iu uči, da je v vsaki, tudi najmanjši podobi, Kristus ves pričujoč, Hus pa je trdil, da je ves pričujoč le v obeh podobah skupaj in ne v eni sami. To pa je kriva vera. Iu radi te krive vere je l'il Hus od cerkvene oblasti obsojen; od države pa po tedanji navadi kol krivoverec sežgan, in sedaj prihajajo liberalci pa pravijo, da je bil Hus liberalec! Hus liberalec, ker je zahteval obhajilo v obeh podobah! Iu vi liberalci, ker sploh nemarate nobenega zakramenta! Kako gre to skupaj? Husitje so se obhajali v obeh podobah; Ricmanjci umirajo po lastni krivdi brez zakramentov! Kje je podobnost? Za liberalno pamet hd oreh! Husitje so bili možje, ki so svojo yero, ki je bila sicer napačna, zagovarjali z ognjem in mečem! Naši novodobni husitje, liberalci pa so ljudje, ki so Včeraj dopoldne se je sešel naš državni zbor. Min. predsednik je predložil načrt nagodbe. Dejal je, da ta nagodba ni sicer taka, kakor si jo želimo, vendar pa varuje avstrijske koristi. Poslanci ..Slovenskega kluba- so stavili več predlogov za po uirnah poškodovane občine. Temelj nagodbe, v kolikor se tiče kmečkega stanu, je sledeč: Nagodba velja do I. 1915. Avstrijske železnice imajo po novi pogodbi velike olajšave, ker 1 iliko brez ozira na Ogrsko znižajo tarife, česar doslej niso smele. — Dovoljena je železnica Ljubljana - Novomesto - Karlovec-Knin v Dalmacijo. Zgrajena bo do 1. 1911. Nova živiuozdravniška določila v nagodbi so mnogo boljša kot določila naredbe od 1899. in parlamentarno nerešenega načrta od leta 1903. Upati je torej, da bo avstrijsko poljedelstvo obvarovano velike škode c d strani ogrskega živinskega prometa. oziroma od ondot zanešenih živinskih kug. Določbe so v glavnem sledeče, da se dovoljuje vvoziti zdrave klavne prešiče iz neokuženih gospodarstev na konsumne trge in v javne klavnice pod pogojem, da se v teku 8 dni zakoljejo. Vvoziti jih v kraje, kjer ni trgov iu javnih klavnic, je dovoljeno le, če se za to prosi za vsak puoamezni slučaj in se ta živina zakolje pod živi-nozdravniškim nadzorstvom v treh dneh. Taka dovoljenja se dajo le, ako je iz ključena nevarnost kuge. Prešiče za rejo ] pa se mora vvoziti le potom železnice, na podlagi dovoljenja za vsak posamezni slučaj in šele tedaj, ako se potom štiridesetdnevne opazovavne dobe dožene. da ni nevarnost, da bi se razširila kaka kuga. Če se pa vzlic temu zanese kuga, se lahko vvoz omeji na kuge proste kraje ali pa popolnoma prepove. Da se prepreči gobčna iu parkljna kuga, se mora na živinskih trgih goveda za rejo in vporabo, preduo se dovoli izvoz, natančno od živinozdravnika preiskati in posebič zaznamovati, da je nemogoča vsaka pomota. Vvožena živina se pa mora tudi na kraju, kamor je namenjena in je došla, od živinozdravnika dotičnega državnega ozemlja preiskati. Na Ogrskem poslujoči avstrijski živinozdravniški delegati imajo pravico kontrolirati, ali ogrske oblasti izvršujejo pri živini ki se k nam izvaža, živinozdravniško kontrolo, katera je do zdaj bila neobvezna. Kar se tiče izvoza in vvoza živine iz inozemstva, so se sklenile določbe, ki veljajo enako za obedve državni ozemlji. Ogrska se je zavezala svojini sedanjim razmeram nič več primerno zakonodajo glede na preprečitev ponarejanja vin iu prometa z vinom prilagoditi se avstrijskemu zakonu od 12. aprila 1907. Nasprotno dovoli avstrijska vlada toknjskemu vinu varstvo glede na se-znamo njegove lokalne provenience, ka-koršnega vživa na podlagi trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko iu Nemčijo tudi v Nemčiji. Ogrska vlada se je nadalje zavezala s pomočjo borzne reforme preprečiti in odpraviti gotove neredne praktike na ogrskih borzah, ki občutno *koj'.'o zlasti prometu poljedelskih pridelkov. Glede kvote, t. j. prispevanja k skupnim stroškom je razmerje sledeče: Ce k volna komisija v 4 tednih ne do ioči kvote, vladi sami predložite sledečo: Mi plačamo (>3-6"/(l, Ogri pa 36'4"/„; Ogri torej plačajo sedaj 2% več, ko prej. Več o tem še govorimo! Novi vinski zakon. S 1. decembrom t. I. stopi v veljavo novi vinski zakon. Zato se nam zdi potrebno, da si ga že sedaj pri trgatvi nekoliko bližje ogledamo. Novi zakon je namenjen v prvi vrsti proti ponarejanja vina. V lem pogledu bo dobro došel vsem vinogradnikom, pa Indi uživajočemu občinstvu. Stroga določila ima pa tnd: glede zboljšanja vin s pomočjo sladkorja. Dosedaj te je smel sladkor poljubno dodajati, naj si bo za napravo petijota ali pa za zboljšanje slabega vina. Po novem zakonu je pa dodajanje sladkorja močno omejeno in združeDO z neprilikami. Ne le, da se tako vino ne sme prodajati kot „naravuo“ ali „pristno" vino, ampak dotični vinogradnik si mora tndi potrebno dovoljenje za tako oslajanje izposlovati potoni županstva. Novi vinski zakon šteje vsega skopaj 16 paragrafov. Važni in zanimivi so pred vsem oni paragrafi, ki določajo, kako se sme z vinom ravnati in kaj te mu sme dodajati, da ne velja za ponarejeno, in kaj se mn ne sme dodajati. Oglejmo si danes nekoliko bližje najvažnejša določila novega zakona. Po § 3. so smejo rabiti pri vinu vta ona sredstva, ki sr priporočajo v umnem klelarptvu, ako je treba vino napraviti stanovitno ali pa poprav iti vino, ki ima napake, ali pa je drugače pomanjkljivo. Dovoljena to zaradi tega običajna čistila za čiščenje vina, potom žvepla, ogljikova kislina, da postane vino bolj rezko, lesno ali kosino olje. če je treba vinu barro odvzeti, nadalje fini špirit, toda k večjem 1 odstotek ali 1 liter na 100 litrov vina. Nadalje je dovoljeno cepljenje vina s kakim dragim vinom ali vinskim moštom. Preobilna kislina se ma lahko odvzame s čistim ogljikovo kislim apnom. Obolelemu vinu *e Ia^k• ■ nadomesti potrebna kislina z dodiijniijetn vinske kisline, toda vzeti je k večjen u 1 gram za 1 liter vin«. Ce manjka vinu barve, se mu lahko doda s pomočjo idke tvarine, pa tudi njih kuha ali izvleček, potom umetna sladila kakor n. pr. sahunn, dalcin itd. Prepovedan je nadalje glicerin, škrobov, sladkor, premalo čist špirit, sol, potem sadni mošt, in sadno vino sploh, potem vse lake snovi, ki pripomorejo, da je vino bolj polnega okusa kakor n. pr. gami in podobne tvarine, nadalje dišečo snovi, esence, umetne snovi za napravo mošta, .•.iziiu oarvila in kisline. Po § 7. se ne sme vino, ki je zboljšano s sladkorjem, prodajati kot naravno vino. Po § 8. je pa prepovedano prodajati vsa ponarejena vina. kamor spadajo tadi tropinsko vino (petijot), potem krščeno vino, kateremu se je voda dodala, drožno vino, napravljeno iz vinskih drožij in vode s pomočjo drugih primesi ali ne, in vinske mešanice, ki se dela s primešanjem sadnega mošta in drugih vinu podobnih tekočin. Vsa druga določila se tičejo naprave sladkega aii desertnega vina, potem petijota za domačo rabo, dodajanja sladkorja za zboljšanje vina in pa nadzorstva kleti. Ro bodo izšle izvršitvene naredbe k temu zakonu, hočemo o celi stvari več izpregovoriti. Darovi. Za »Slovensko sirotišče11: P. n, gg. N. N. 2 K, Ivan Leban 34 v, Karol Zidarič 10 v, veleč. g. Josip Ličan 10 K, dr. Andrej Pavlica 10 K, Ernest Vogrič 1 K. — Bog stotero pop^čaj I S. K. S. Z. Predavanji*. — V torek je ob jako številni udeležbi predaval dr. Brecelj v prostorih S. K. S. Z. o izobrazbi in o kršč. socialnem programu. Prihodnji* predavanje bo v sredo 23. t. m. ob 8h zvečer v istih prostorih. Predavanje bo o Simonu Gregorčiču. Vstop prost! Prvo pn-davanje je pokazalo veliko zanimanje ljudstva za naša predavanja. Somišljeniki agitirajte! Prihodnji« orihnro a Meja bo v sredo 23 t. m. ob tih zvečer! K ,,Slovenski krščansko-socialni zvezi" v Gorici so sklenila iu prijavila svoj pristop sledeča društva: 1.) Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici; 2.) Društvo vSkalnica“, slovenskih delavk; 3.) Delavsko izobraževalno društvo-Bovec; 4.) Slovensko katoliško izobra- ževalno "društvo Kobarid. — Prosimo še druga društva da kmalu priglase svoj pristop! Novice. Cesarje nevarno bolan. •- Bolezen bi ne bila tako nevarna, ko ne bi, cesar bil 2e 77 let star. K cesarja ne sme nihče, razan najbližjih sorc.dnikov. V soboto je rekel na vprašanje, kako ma je: „Slabo, jako slabo!“ Gosarjevi sorodniki so vedno pripravljeni na odhod aa Dunaj, če se položaj poslabša. C‘sar se je nevarno prehladil na vajah, posebno na celovškem kolodvora je '/< Dre stal na prepiha. Nekateri pravijo, da ima cesar pljučnico, drugi pa pravijo, da ne. Zdravniki ao noč in dan pri njem. Iz dna srca želimo : Bog daj zdravje našemu ljubljenemu, osivelemu cesarju Franca Jožefu I. Ilolicnlohe — gre? — Nekateri nemški listi poročajo iz Trsta, da namerava tržaški namestnik princ llohenlohe odstopati; na njegovo mesto pa pride predsednik Sch\varz iz Ljabljane. Princ Hahenlobe in graški namestnik grof Clary sta baje kandidata za moravsko namestniško mesto. Če pride Glary na Moravsko, pride morda Ihhenlohe v Gradec. Poročil se je v soboto v Mirna strojnik .Narodne Tiskarne1' g. Ludvik Spazzapan z gospico Adelo K oboi e. Vrlima novoporočencema želimo obilo sreče! Vpraša so javno, koma so na Grada pri Mirna v nedeljo ob 150 letnici izbili 4 zobe, ker je preklinjal Boga in Mater božjo ? Nekdo je zobe našel, pa bi jih rad vrnil 1 Liberalni zadrugarji. Dolgo časa so liberalci nasprotovali zadružništvu z vso silo. Sedaj pa so izprevideli, da jih zato že niliče več ne mara in so na stara leta tudi oni postali zadrugarji. V Ljubljani so ustanovili neko „Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani". Zveze brez zadrug si ni mogoče misliti. To uvidevajo tudi sicer ne posebno brihtni liberalci. Preleni so, da bi snovali nove zadruge in tudi zaupa jim niliče, zato pa pošiljajo sedaj po celem Slovenskem in tudi po Goriškem na zadruge pozive, naj pristopijo k liberalni zvezi v Ljubljani. Ta manever pa je silno neumen. Zadruge naj bi pustile svoje stare zveze ter prestopile k novi zvezi, o kateri prav nič ne vedo, kako bi delala. Ali menijo liberalci, da so zadruge tako neumne, da bi se dajale voditi od ljudi, ki so že pri drugih zvezah izgubili službo radi tega, ker niso znali gospodariti z denarjem. Dobili smo že več takih pozivov v roke. Priložene pristopnice romajo v koš namestu v Ljubljano. Svarimo še imkrat vse zadruge preil kakim prenagljenim korakom, ker ustroj te nove zveze ni tak, da bi mu mogel zaupati resen zadružnik. Pozor! Pruti liberalnemu učitelju« wi. V nedeljo se je vršil v Radovljici na Gorenjskem, kjer je pred kratkim zborovala „Za-veza“ liberalnega učiteljstva, shod kmetov, na katerem je govoril tudi kmet Polda proti liberalnemu učiteljstvu. Sprejela se je sledeča resolucija: „Občni zbor Katoliškega slovenskega društva najodločneje obsoja namene in delovanje svobodne šole, obžaluje, da so ravno v Radovljici slovenski liberalni učitelji na občnem zboru jugoslovanske zveze sprejeli brezversko šolo v svoj program. Zbrani zborovalci odločno zahtevajo, da se naj otroci krščanskih starišev tudi vzgajajo in poduču-jejo v krščanskem duhu. Vsi krajni šolski sveti se poživljajo, da nasprotujejo nastavljanju učiteljev, ki so člani liberalne zveze in zahtevajo le nameščenje krščanskih učiteljev." Tako je prav! Streti je treba liberalni terorizem! Podpirajmo krščanske učitelje! — Soc. demokrat Kopaš obsojen. — FHip Kopaš, znum znani vodja socialistov, o katerem imo poročali, da je z dinamitom uničeval ribe, je pri razpravi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem dobil 7 mesecev ječe. L»*p voditelj I — »ieser odpušča slovenske delavce. Kakor se nam poroča, je Wieser zopet odpustil nad 20 delavcev, med njimi le enega Neme«, vsi drugi so bili Slovenci. Na mesta teh prihajajo Nemci. Med odpuščenimi delavci je bil te dni odpuščen tudi edini sin neke vdove, ki je živil sebe in svojo mater. Sedaj je brez zaslužka. Pripra*l|en je stopiti v službo tudi za kočijaž«. M adenič je pa zmožen tadi za kako drogo slnžbo. Dovršil je 2 gimn. razreda. Vešč je treh jezikov. K lor bi ga rabil, naj se obrne na naše uredništvo. — Vojaški novinci so danes prišli z drž železnico v Gorico. Bilo jih je okrog 300. Godba jih je spremljal* z kolodvora v vojašnico. — Škrlatica. — V pond. se je pojavil zopet en slučaj Škrlatice. Mulili no, da je Škrlatice že konec. Obolela pa je v zavodu baronice Spaun gojenka II. letnika učiteljišča. Zdravstvena oblati je odredila, da se je zaprl dotični zavod in pa II. tečaj učiteljišča. — Sodaj je jako neverjetno, da hi sn ljudske šole odprle v časa, kakor je bilo naznanjeno. — V povzdigo živinoreje nn Goriškem. — V soboto so imele skupno sejo dopaščevalne komisije za goriški in sežanski okraj, pri kateri so se glede govedoreje raspravljala zelo važna vprašanja in razdelile na Predarelskem in v Švici nakupljeni biki-plemenjaki za srednji govedorejski okraj, to je za politična okraja goriški in sežanski, s slovenskimi občinami gradiščanskega okraja. Bikov ■ je 37, so še mladi in jako lepi. Nastavljeni ao v hleva pri „Zlatem križa* v Rabatišča. — Vipavsko vino m Dunaju. — Neki vinski trgovec z Danaja je pokupil pretekli teden nad 2500 bi vipavskih vin. Izborna vipavska kaplica je pač vsga priporočila vredna in pridobiva vedno več pripoznanja. — Istrski dež. zbor je sprejel v pondeljek zakonski načrt, s katerim se uravnavajo plače učiteljstvo. — Osem ljudi je utonilo. — Kočevje in okolica je vsled zadnjega naliva preplavljena z vodo. Pri nekem mosta je voz, na katerem je bilo 14 oseb, zašel globoko v vodo ter se je rešilo le šest ljudi, dragi so našli smrt v valovih. Ponesrečenci so kostajnarji in so bili namenjeni na Danaj, a so drago plačali lahkomišlenost, da so se podali čez most, ki je hil ves v vodi. — Velikodušnost hrvaSkili delavcev v Ameriki. — Iz Javorjev pri Poljanah na Gorenjskem se je preselil zadolžen kmet v Ameriko, doma je pastil ženo in otročiče. Prišedši v Rock Springs se je ponesrečil v jami in nmrl. Tovariši so zbrali 400 kron in jih poslali revni vdovi; ker ao se pa apniki polastili tega denarja, so hrvaški delavci zložili še 1.554 kron ter jih vročili ame-rišknmu konzulu, ki je v Trstu. Konzul je sam osebno obiskal omenjeno osirotelo družino ter v Škofji Loki pri sodišču naložil denar, ki bo prišel v prid revnim otročičem. — Socialisti napadli škof*. — V sela Morcianu v Italiji se je vršila cerkvena slovestnost, ki se jo je udeležil tudi škof iz Rimini. Ko je cerkveni sprevod prišel na cerkvena vrata, je kakih 30 socialistov začelo divje vpiti. Duhovščina je komaj ubranila, da verniki razgrajačev niso nabili. Ko se je zvečer škof vračal domov v Rimini, so socialisti njegov voz napadli s koli in kamenjem. Škof k sreči ni bil ranjen. Ranjen je neki kanonik, voz poškodovan. — Po 22 letih odkrit umor. = V zagrebški okolici so našli pred 22 let: mrtvega posestnika Biričeviči. Ni dvoma, da je bil umorjen. Dne 16. t. m. sta pa stala pred zagrebškim sodiščem obdolžena umora rajnikova vdova in rajnikov nečak, ki je imel z rajnikovo vdovo razmerje. Sodišče ja je obsodilo vsakega v dvanajstletno ječo. — Koliko nese umna svinjereja I — V Mirni peči na Dolenjskem je prodal posestnik Josip Košak 14 doma zrejenih prašičev za lbOO krou. Naj hi ta krasen vzgled vzpodbujal naie posestnike k umni svinjereji, ki more v resnici nesti lep dobiček. — Velika železniška nesreča se je zgodila pri Budimpešti. Skopaj sta trčila z vso silo en tovorni in en brzo-vlak. Mrtvih je več oseb. — 1653 grozdov na eni trti. — Pred 7 leti je vsadii neki vinograd pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah vko-reninjeno rozko Y>rk Mideire za hiio poleg plota. V tem kratkem časa jo je razpeljal po plotu 30 korakov na dolgo. Letos so šteli grozde in jih našteli 1653. York-Madeira ali drobna izabela se ubrani trtne uši in tudi peronoupora ji ne škoduje veliko. Vino je črno in dobrega okusa. Veliko bolje nego izabela, katera se trtni uši ne obrani. Listnica uredništva. — Lokovec: Potrpljenje ! Vse pride ! Kobarid: Od- govor na „Primorca“ pride prihodnjič I Drežnica: Nekaj prihodnjič! Vse dopisnike prosimo potrpljenja, ker vedno manjka prostora 1 Iz goriške okolice. g Nliod ,,Kmečke zveze*11 1)0 v nedeljo popoldne po blagoslovu v Kojskem v prostorih g. Mari n i č. g Shod na Trnovem. — 13. oktobra bo je sklical na Trnorem javen shod; prišlo je okoli 50 trnovskih gozdarjev. Shod otvori lokvarski župnik z besede: Zbrali smo se, da se pogovorimo glode naših gospodarskih reči j. Vse drago postimo za danes; pred očmi imejmo le to, kako hi si mogli pomagati v gospodarskem ozira — kako bi podprli in vtrdili naš dom? Ta shod imej torej namen, da naredimo en korak bližji naši gospodarski koristi, naši skopni organizaciji : namenili smo se poslati na Danaj resolucijo ali nekako odločno prošnjo, da se nam pomaga od strani c. k. gozda. „Prosite — in boste prejeli.... trkajte — in odpre se vam ..." S tem načelom začnimo tadi mi delati na to, da si zboljšamo svoj gospodarski položaj: prosili bomo najprej in trkali tam, kjer je apanje, da se nam odpre in da kaj dosežemo — naravnost na cesarskem Danaja. Naš g. poslanec Fon bo pa tako dober, da ponese našo prošnjo v tisto palačo, ki se imenuje c. k. poljedelsko ministerstvo.... Na to se je prebrala in razložila resolucija; možje so pazno poslušali, marsikaj opomnili in razamno dodali, na kar je predsednik karat Kodrič zaključil shod. Kaj se je sklenilo in podpisalo ter odposlalo na visoko ministerstvo — pove prihodnjost.. .. g Shod „Kine£ke zveze“ za go-rifiko okolico. — V nedeljo popoldne se je vršil na Vogerskem shod ..Kmečke zveze". Shod je vodil g. župan La trna n kot načelnik „K. Z“. Govoril je najprvo dr. Brecelj o kmečkih zahtevah in urednik Kremžar o nalogah »Kmečke zveze“. Po shodu se je lepo število kmečkih mož vpisalo v „Kmečko zvezo“. Na shoda je bilo nad 100 mož. Iz ajdovskega okraja. a Jesenske nesreče pod Čatnom. Zdi se, da si je nesreča uzela na piko noge Podčavencev. Kvateruo nedeljo se je peljal iz Rihenberka domov Urejcov Jože iz Lozarjev. Mož se je nagnil na kolo, ki mu je zarezalo stegno noter do kosti. — V sredo 9 t. m. je pripeljal Greic iz Kamenj drva v Potoče. Pri razkladanju mu pade hlod na nogo iu mu je prelomi v piščali. — Isti dan je padel pri Putrehih raz voza stari Rustja iz Lokavca tako nesrečno, da si je zdrobil kost v stegnu. Vsi trije sij zdravijo pri usmiljenih bratili v Gorici. — V Vrtovinu so v soboto pokopali Lisjakovega Toneta, ki se je pri vožnji sena pomečkal pred par tedni spodnji život iu ranil hrbtenico. — V Lokavcu nadomestujejo bolnega g. vikarja patri kapucini iz sv. Križa. Dobremu gospodu želimo popolno ozdravljenje. a B azna ž nuk«. — Na postaji v Batujah se je hotela minuli pondeljek neka na pol blazna ženska vreči pod vlak. Komaj se je posrečilo njenemu možu in nekemu drugemu, jo zadržati, prišla je pred kratkem iz Aleksandrije. a Obe nske voutve v V« l Ž itr jali so se vršile dne 10. t. m. Kakor povsod, stali ste si tudi tu nasproti dve stranki: stranka zagrizenih naprednjakov in druga naša, sestavljena iz razsodnih mož ki ni gledala na politično nasprotstvo posameznika. Kljub vsej agitaciji in celo mesečnimi pripravami, propadli so liberalci skoro na vsej črti, kajti v vseh treh razredih nimajo moža izvoljenega brez pomoči naših volivcev. Od naše strani bila je sestavljena nekaka kompromisna lista, nasprotna pa je volila može in svoje srede preziraje popolnoma naše može. Največje upanje do zmage so imeli v prvem razredu, a smolo so imeli tem hujšo, ker kandidatje brez male izjeme še imen na listkih čitati niso znali, torej ni čudo, da so vzeli št. 9 za večjo kot je 10. In tako torej ostaja še vedno resničen pregovor, da kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade. — Vsled nepričakovanega iznenadenja vpri-zorili so zvečer huronsko mačjo godbo ter z izzivanjem pred župniščem in šolo, ker sta tudi gg. župnik in učitelj volila, ne da bi vprašala kapelnika dotične godbe. Godbene inštrumente so jim drage volje shranili sinovi cerkvenega ključarja (a drugi govore hudomušno, da so jim jih meni nič tebi nič pobrali). Ker so jih ravno v isti hiši kapelnika Durnika že enkrat shranili, da se oiodju ni prigodilo še kaj hujšega, menimo, da bodo tudi sedaj skrbeli za njegovo in tovari šev orodja. — Med demonstranti opazili smo možake, ki jih iz Usmiljenja nočemo imenovati, ker za moža je že to huda kazen, da se mora svojega čina sramovati. Iz kanalskega okraja. ki Zn pogorelce v Bodrežu je došlo potom kn. nadškof, ordinarijata iz Podgore 11 K. ki Iz Lukovca. — Kaj novega v Lokovca? Neki skriti liberalec nam je neko nedeljo v gostilni g. J. tako po liberalno pridigal, da smo se vsi tresli, pa ne od straha; ampak od smeha. H ralil je na vbo pretege Štreklja, češ da napreduje. OJgovor: Se vidi, da napreduje, kc še vrat ni znal na Danaja pravih oi-preti. Od nas je .P. L.* prinesel že več dopisov. Nad temi dopisi se nekdo zelo jezi. Ker se nihče ne boji njegove jeze, je dotičnik začel hoditi po hišah iu trgati „P. L.* Žalostna tolažba! Iz tolminskega okraja. t Smrtna kosa. — V Tolminu je dne 4. t. m. umrl g. Avgust Berlot, sodni oficijal v 52. leta svoje dobe. Zapustil je soprogo in pa 3 nedorasle otroke. Lep pogreb, je dokazal, kako spoštovanje je užival pokojnik v Tolmina in okolici. Preostalim naše isknno sožalje. t Za pogorelce na Ponikvah so darovali: Dr. Ant. Gregorčič, drž. poslance itd. 100 K; župnija Roče 20 K; Valentin Batič, kurat na Livku 10 K; Fr. Marinič, župnik Kojsko 10 K; Župnija St. Viškag>ra 24 24 K. „Krojaška zadruga" v Gorici je darovala 10 odej (kocov). — Vsem darnvalcem najsrčneja zahvala z željo iu prošnjo, naj bi bilo obilno dobrosrčnih človekoljubnih posnemalcev! — Na Pečinah, dne 19. oktobra 1907. Pomožni odbor, t Za pogorelce na Ponikvah ao došle potom kn. na Mkof. ordinarijata še naslednji darovi: Šl. Andrež 14 K; Cerkno 2563 K; Cranglio 450 K; Dfiskle 1082 K; g. vik«r IVI-žan 5 K; F*rra (> K; F »lanu 6 K; Gabrovici 10 K; Gorica 3280 K; Gradiška 650 K; Grgar 15 K; Komen 1111 K; L'pu 5 K; Lokve 6 30 K; St. Lovrenc 4 94 K; St. Martin 10 K; Št. Maver 2080 K; Medana 10 K; Pevma 16 K; Pla*e 923 K; Pliskovica 7 K; Poogora 11 K; Pod*abotin 1010 K; Ravnica 4 K; Renče 15‘72 K; Rihenberg 20 K; Romans 7 K; Ssgrado 5 K; liol-kan 32 K; Strassoldj 6 K; Šebrelju 20 K; Štrbmu 6 K: Šroarj« 10 K; g. žapaik Kranjec 10 K; Štanjol 639 K; Štj? 12 K; Velikidol 8 K; Vipolže 12 K; Vogo sko 6 28 K; Vojščica 12 K. Iz cerkljanskega okraja. »Kmečka zveza“ za sodni okraj Cerkno, je odposlala sledečo prošnjo : Visoka c. k. vlada I Cerkljanski okraj je letos vsled raznih elementarnih nezgod, hudo prizadet. Zimski mraz, pozneje pa suša in toča je uzrok, da so letos poljski zlasti krmski pridelki, do skrajnosti pičli. Naj navedemo le nekoliko uradno konštatiranih podatkov iz cerkljanskega okraja o škodi, ki je provzročena po elementarnih nezgodah. Zimski mraz je v Cerklj. Vrhu popolnoma uničil 44 lek-tarov 71 arov 65* ozimske setvi.; v Otalež Vrh pa 53 hekt. 77 arov 16*. Toča pa je vničila dne 20. juliji t. I.: V občini Otalež 91 hekt. 49 ;rov 55- pridelkov; škode 8/«- ^ občini R)ka-Hivn 22 h-kt. 26 arov 902 pridelkov; škode s/4 V občini Orehek 3 heit. o arov 642 pridelkov; škode l/t. Dne 7. avgusta t. I. pa je zopet toča uničila: V občini Planina 9 hekt. 32 arov 35- pridelkov; škode 4 4. V ob-čini Cerkno Vrh 32 hekt. 23 aro« 18-' pridelkov; škode “/t- V Otalež-Vrh 10 ’ 37 arov 322 prideliov, škode */4. V čini Bakovo 10 hekt. pridelkov; štod' •■/*• Iz teh podatkov je razvidno, da j» škoda velika. Tem nezgodam pa m j« pridružila ie sala, ki je skoraj do polovice aničila živinsko krmo in ziasti seno. — Da je vBled toče pomankanje živinske krme in vHlod anSe pomanjka ■ena, to je najhujši ndarec za kmete cerkljanakoRa okraja, kateri ho omejeni edino le na živinorejo. Res je sicer, da je v splošno od-pomoč temu, zapričel visoki deželni odbor akcijo, za skupno nabavo sena po jnižani ceni, a oddaljenost našega okraja od železnice je prevelika, da bi zamogel naš že tako zadolženi kmet ntrpeti poleg kupne cene, še razne velike prevažalne stroške, ki bi bili spojeni 8 tem naknpom vslod oddaljenosti. Dasi je naš okraj po svoji legi popolnoma primeren za živinorejo in so dani vsi pogoji za to, vendar naš kmet s skrbjo gleda v bodočnost, kajti po travnikih in senožetih bo pojavlja ne-rodovitnost, ker so redilne snovi izčrpane; če pa poleg tega nastane še tako občutljiva suša, kakor letos, — potem je kmetu resna skrb za obstanek. Da se torej živinoreja v cerkljanskem okraja povzdigne in tako zagotovi obstanek tukajšnjim kmetom, je pred vsem nujno potrebno zboljšati travnike in senožeti potom umetnih gnojil. Zadostnih umetnih gnojil si pa naš prezadolženi kmetovalec ne more omisliti v nadomestilo izčrpani zemlji, zlasti pa ne v tako slabi letini, kakorjevtekočemletu. Upoštevaje to okolnost, si podpisana »Kmetska zveza" za sodni okraj Cerkno, dovoljuje prositi visoko c. k. vlado, naj blagovoli pomagati kmetovalcem v Cerklj. sod. okrajn s tem, da jim proskrbi po kolikor mogoče nizki ceni umetnih gnojil in preskrbi zato prosto vožnjo po železnicah, da se tako zboljšajo travniki senožeti in s tem povzdigne živinoreja, katera je kmetu v našem okraju edina rešitev. »Kmečka zveza", za sodni okraj Cerkno. V Cerknem, dne 6. okt. 1907. Za odbor: Gabrijel Bevk I. r., Franc Tavčar I. r., tajnik. predsednik. c Cerkno. — K. s. izobraž. dr. je preteklo nedeljo priredilo !i. javno predavanje. Predaval je dr. Knavs o socializmu. Ljudstva je bilo še več, nego prvikrat, dokaz, da je izobrazbe željno. Vlada je poslala komisarja, ki je — govorniku čestital. — Dne 27. t. m. bo g. dekan zopet predaval: o agrarnem programu grofa Tolstoj a s posebnim ozirom na avstrijske razmere. — Nemški tečaj, ki ga otvorimo v imenu našega društva prih. nedeljo, bo skrbel za pouk drnštvenikov v nemščini vsako nedeljo in četrtek od 8—9. zvečer v dvorani. Knjige se dobe pri G. Bevka. Vodja tečaja g. kaplan Kos. — Abstinenčno gibanje. — Stara navada — železna srajca! Tako je bilo, je in bode! Zato pa hočemo mladino obvarovati te zle navade I Nekateri naših starejših abstinentov — padajo in prvi, ki škodoželjno nanje s prstom kažejo ter na celo gibanje naše kamenje lučajo, so naši liberalci! Mi pa pravimo: Vstanite in ponovno poskusite naprej po — začrtani poti! Vseh abstinentov nas je 169. Najhujši nasprotniki našega gibanja pa niso možje in mladeniči, nego gotove samice, ki jim je mož izbegnil neznanokam, pa so se v obupu poročile s šnopsom. Bog pomagaj! c Liberalna surovost. — Pod tem naslovom prinesel je predzadnji .Primorski LLt1* notico, kako sta dva pijana liberalca na tla pobila s kamenjem nekega žandarja. V „Soči“ z dne 12. oktobra t. I. pa poskuša neki liberalec oprati ta madež in vmešavati v zadevo tudi druge ljudi. To se mu gotovo ne bode posrečilo, ker jo njegov dopis popolnoma zlagan. — Podpisani bili smo tistega večera v sobi »Slov. kat. izobraževalnega društva*. — Začuli smo pred .Gospodarskim domom* kričanje in ropotanje na kar smo odprli okno da bi videli kaj se godi zunaj. Videli smo zunaj dva pijanca, katera smo hitro spoznali, ki sta razgrajala in upila na cesti, vmes pa metala kamnje na vse strani. Nismo se upali iti domov, zato smo glavna vrata od znotraj zaprli 4in čakali da odideta. Čikali Brno popolnoma tiho kakih 10 minut. V tem pa nas zagledata na oknu. Zičela sla nas obdelovati z raznimi nesramnimi izrazi, vendar jima tudi sedaj še nismo dali odgovora. Ko pa sta začela lomiti ograjo pri »Gospodarskem domu" smo se oglasili, hoteč jih odpoditi. — Z« vse to, imamo na razpolago še več prič, ki so opazovale. Lažnjivi dopisnik v .Soči" pa pravi, da smo jih mi izzivili in razdražili. Vprašamo lažnjivega Kljukeca kedo pa jih je pred šolo razdražil, kjer sta , enako kričala in vpila ; kedo jih je raz- ‘ dražil pred Korazovo hišo ali pred Je-žovo gostilno? Pred vsemi imenovanimi poslopji, ki so do 160 metrov od »Gospodarskega doma" je še drugi dan ležalo po cesti debelo kamenje in polens. In kodo jih je konečno razdražil pred Jurmanovo gomilno, kjer sta tudi kričala, kjer pa se gotovo ne nahaja nobeden »klerikalec*. Dokazali bodemo tudi na dragem mesta resnico in si poiskali zadoščenja za izzivanje. Dopisnik »Siče" pa jo nesramen 1 až n i k ; če mn jo resnica ; sveta, naj se podpiše! Cerkno, dne 13. oktobra 1907. ; Filip Bevk, Metod Sedej, Peter Omd, Janez Gantar. c Iz Novakov. — Občinske volitve so blizu, zato blagovoli »Primorski List" , kaj o tej stvari reči. V zadnji številki je bilo rečeno, da hodi k nam neki trgovec kupovat les, da tako agitira. VeBte, ta človek nam je bolj znan ko slab denar. Le čudno se nam zdi, kako da je ta mož za svojo agitacijo odbral ravno Novake. Saj bi lahko že iz prejšnjih časov vedel in iz svoje skušnje, da take vrste ljudje 1 pri nas slabo opravijo. Jože izpod J* lenka, le doma ostani drugič! Naš do- j mači »liberalec11 golenski kovač bo imel ! radi volitev toliko dela, da bo mu bomo j smejali, kakor godbi na »dudelsak*. — ; »Zamorček" je kar brezplačno začol prihajati na naslov Ivana Zanlvčana v No- , vakih. Pravijo, da sta mu ga naročila j Jože izpod Jelenka in »krokodil" v Cor- j knem. Ker pa »Primorec" pri nas še ni naredil ni enega liberalca, se je moral vrniti z dolgim nosom nazaj. — Letina letos ni bila slaba. Sena in slame je manj ko druga. Tem več pa je dragih pridelkov; posebno pa smo pridelali krompirja. Tudi hrušk in jabolk je dosti, le škoda da se bode te vrste pridelka preveč porabilo za žganje. c Šebraljske novico. — Za uš e- j s a primite g. urednik, tistega, ki je v 41. št. »Pr. Lista" natisnil, da ima tuk. posojilnica 12 tisoč kron prometa, mesto 120 tisoč K. — Občina je napravila sedaj svoje matrike po ahecednem redu, ker je samo na ta način mogoče dognati koliko k nam pristojnih ljudi stanuje po dragih občinah. Tiskovine za to delo je nam napravila »Nar. tiskarna* v Gorici. Gotovo je naša občina prva, ki se je upata tako delo dovršiti. — Triinštirideset prošenj za sprejem naših ljudi v druge občine je vložilo tuk. županstvo takoj, ko je tajnik g. Rejec dokončal obč. matrike. Ako pomislimo, da je vsaka prošnja za celo družino, bode nad 250 naših ljudi drugam pristojnih; več kot toliko prošenj bodemo še vložili, ko poizvemo za stanovališče nekaterih, ki so že pred več leti zapustili našo občino. Gotovo bode imela občina mnogo manj bolniških stroškov. — Nove svečnike smo videli v nedeljo pred altar-jem Matere Božje, vesaltar je s tem nekako prenovljen; kakor smo čuli je svečnike kupila ena sama ženska; Bog ji daj obilo posnemovalcev, da bi darovali cerkvi tudi drugih potrebnih stvari, katerih ne more cerkev knpiti, ker je ubožna. c Razstava goveje živine. — Iz Cerkna se nsm poroča, da je med ta-mošnjimi živinorejci veliko zanimanje za razstavo goveje živine, ki so vrši dne 31. t. m. K razstavi prijavilo se je v cor-kljanskem županstvu 59 posestnikov z 84 gl avami goveje živine in sicer : 25 bikov 26 krav in 33 junic. h kobariškega okraja. kd Iz Drežnice. — Preteklo nedeljo, dne 6. t, m., so priredili fantje lepo veselico v »Msgozdn" pri Drežnici. čeravno nekoliko bojazljivo, tega jim za prvič nihče ne zameri, so v splošno zadovoljnost igrali igri »Sveti večer* in »Kmet in fotograf*. Posebno »Kmet in fotograf" je povzročila mnogo prisrčnega smeha. Naravno je posebno kmet nastopal. Z navdušenim ploskanjem so gledalci izrazili splošno zadovoljnost. A meni ta igra nič kaj ne ngaja, ker vendar nekoliko preveč zasramuje kmeta. Nikakor ni naš kmet tako zarobljen, kakor ga predstavlja ta igra; če je bil kedai danes ni več. — A bodi dovolj tega! Še večjega pomena pa je petje, ki je pretresovalo srca poslušalcem. 0 kako so donele narodne pesmi posebno: »Haj Slovenci* in »Triglav moj dom*. Nato je sledila mala fantovska zabava. Torej tudi tukaj pod orjakom sivim Krojaška zadruga 0: z:®z: :0~ P. n. Dovoljujem si naznaniti, da smo bili prisiljeni zelo povečati svojo bogato zalogo modnega blaga, vsled velikega popraše-vanja po blagu v preteklem letu, in vsled že letos izredno visokega prometa. V ta namen smo prevzeli obširne prostore nasproti naši prodaj alniei v Gosposkih ulicah štev. 6. Vsled povečanja in primerne preuredbe prodajal niških prostorov nam je sedaj mogoče, omisliti si posebno veliko zalogo blaga, tako da bo letos izbera mnogo večja in bogatejša ko druga leta. Poleg tega pa se pridružuje še praktična korist, da se vsled velike prodaje cene čudovito znižajo. Vabim torej nespoštljivejše naše p. n. odjemalce, da si ogledajo naše modno in drugo blago, ki je pravkar došlo od raznih strani Letošnja sezona prinaša v vsakem oziru in v vseh področjih mode raznolike in krasne novosti. Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih zastonj in Iranko razposlati kamorkoli. Ker se pri nas blago razpošilja po najmodernejšem načinu razpošiljanja, zato nam ta okolnost omogoča, celo naj večja naročila, izvršiti najhitreje in z obratno pošto. Naš sloves glede na okus in izboro je pač nedosegliv in popolnoma smo prepričani, da naš nemore prekositi nobena trgovina naše stroke. Predvsem povdarjajoč solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenejšo postrežbo, prosim, da si ogledate našo zalogo, da se vsak sam lahko prepriča o resničnosti naših besed. Teodor Hribar. t Krnom so dobe mladeniči, ki si upajo nastopiti, kot izvežhani igralci in navdušeni pevci. So pa tudi taki, ki se temu posmehujejo in ae jim zdi to velika neumnost. A naj vedo, da mora človek de lati, a se včasih tudi razvedriti, da dobi duh novih moči. Vsa čast vrlim mladeničem, ki ste nastopili prvič tako lepo. Hvala za vaš trud, zn vašo požrtvovalnost in vstraj-noat. Skrbite da ne bode to prva in zadnja zabava. Na zdar I kd Kobariško županstvo je kupilo veliko hišo s hlevom in vrtom, da priredi vse skup za vojašnico. No, ne-moremo trditi, da bi bila kaj nujna ta zadeva. Opaža se vendar neka vnema pri tem, katere drugod pogrešamo. N. pr. kaj je s Šjakem? Državna in deželna podpora je zagotovljena in — naj brže tudi zapade, ker kobariško županstvo kaže premalo brižnoBti. Osnšenje močvirja počiva, kakor tudi čakamo zastonj na kanalizačijo trga. Po mnenju ljudstva so to mnogo važnejše stvari, kakor pa vojašnica in dolžnost občinskih očetov bi bila pred vsem za to skrbeti. kd Srbski voli ? — Govori se, da prihajajo „srb6ki“ vrli tudi v kobariški okolici na avstrijska tla. Škodo imajo naši živinorejci in ne bodo molčali, če bo tudi koga potem zasrbelo. kd Tudi o neki »nemški" pri-pravljavnlci za srednje šole se govori, da jo prelože v Kobarid. Eomo videli, kje bo. kd Zelo priljubljeni gospod zdravnik dr. Franek zapusti naš kraj in pojde v Istro. Škoda I Celo tolminsko glavarstvo bo imelo potem samo enega zdravnika. Bog nam daj zdravje I kd Zakon za povzdigo živinoreje se je začel izvrševati, pa gre po nekaterih občinah prav trdo. Ljudje ne razumejo še povsod tega. Potrebni so po-dnks. Potovalni učitelj je sicer v Tolminu nastavljen, pa ,.ne potuje". Sedaj bi bila pač dolžnost njegova, pojasnjevati po občinah ta zHkon in razlagati Ijndem njegove dobre namene. Pričakujemo, da ee to tudi zgodi. Če ne, bomo siljeni, vprašati, čemu je ta gospod? kd Kupčija z jabolki je letos zelo živahna; cene pa niso visoke. Spravlja ae ta aad v nemške kraje za mošt. kd Mnogo živine je naprodaj, a kupcev ni. Iz bovškega okraja. 1) Iz Spodnjega Loga. — Pristransko postopanje se je očitno razodelo od strani g. c. kr. cestnega nadzornika v Bovcu, da je pregovoril nekega c. kr. notarja v Logu, ki je drugače še čvrst in telesno krepek in bi lahko opravljal cesarsko službo na državni cesti še pol stoletja, da je prisiljen zaprosil za pokojnino, ko mu je isti g. cestni nadzornik sveto obljubil visoko pokojnino jedno krono na dan. Obljubil mu je namreč, da mu bode gotovo omenjeni znesek izposloval. Sedaj pa je pustil na cedilu moža, ki je po njegovem prtzadevanju umircvljen in vleče po milosti le 60 vinarjev, rečem šestdeset vinarjev na dan. Govori se tudi okrog, da je svojim pristranskim in osebnim postopanjem nameraval g. cestni nadzornik le pripomoči, da je dobil službo c. kr. cestarja v Logu neki mož iz sorodstva, ki je mlajših let. S tem poročamo javnosti, kaj se godi na Bovškem in kaj se drznejo nižji c. k. uslužbenci. Našim poslancem pa vrlo priporočamo, da potrebno vkrenejo, da se kaj takega v drugo na Bovškem ne več godi. Iz komenskega okraja. km Iz Sel. - Tukajšnjim županom je izvoljen g. France Pahor iz 1 Korit h. št. 47. — Lansko leto je obhajal redko slavnost zlato poroko, letos pa so ga soobčani počastili z županskim stolom. — Pa saj ie tudi vreden, ker daje kot spreten trgovec in pošten krčmar vsem najlepši vzgled krščanskega življenja. — Bog poživi vrlega župana in odločnega katoličana! - Tu je umrla pred kratkim najstarejša ženica, ki je imela črez 80 let. — Bila je verna slika potrpežljivega Joba, ker je črez 30 let bolehala, zadnja leta pa ni šla niti iz postelje. Trpela je grozne muke, ker si ji je naredila na kolenu velika bula, o kateri ni pa nikomur niti črhnila. — Svoje trpljenje je skrbno skrivala iti Bogu darovala. - Kaj vse premore krščanska potrpežljivost! km Iz B vice. — (Neverjetno) Da se more kaj takega |>ri nas zgoditi bi nihče ne veroval, ako ne bi videl z lastnimi očmi. — Pred kratkim je neki zagrizen socialni demokrat vrgel kamen v edino revno znamenje pred našo vasjo — v križ na drevesu — ter ga poškodoval. In potem porečejo šc, da jim je „vera privatna stvar!" Hinavci! — Dne 21. okt. pričakujejo v Brestovici in Selah vladnega zemljemerca, za vodnjake in napajališča. Čas, da se tudi vlada zgane in nam priskoči na pomoč. — Pa če se kaj zgodi, naj ne misli svet, da nam je to napravil ..zgubljeni" poslanec Štrekelj ! Letošnja suša nam je pobrala mnogo denarja in časa, ker smo mora i voziti vodo za ljudi in živino iz Št. Ivana, tako, da bi si lahko s tem napravili primerno napajališče in znaten vodnjak! Iztržiškega okraja. ti HledjnvaH pri Št. Ivanu. — (Šola.) V torek je prišla k nam ogledna komisija sestoječa iz okr glavarja iz Gradišča grof Pozzi, baron Locatelli, šolski nadzornik g. Finžgar, domači gosp. nčitelj, z gosp. žnpanom in ndi krajnega šolskega sveta v svrho, da bi izbrali primeren prostor za šolo. Ta toli vroča želja, npamo, da se nam kmaln uresniči. Potožili smo se tndi g. okraj, glavarja radi slabih cest, pomanjkanja pašnikov in voda. Prijazni gospod nam je obljubil, da nam pojde v vsem na roko! Upamo, da se besede spremene tudi v dejanja. S tržaškega ozemlja. ta Ustanovni občni zbor bode imelo »Slovensko krščanako-socijalno izobraževalno društvo" pri Sv. Ivanu pri Trstu v nedeljo dne 20. t. m. ob 6. uri popoldne v prostorih »Konzumnega društva" pri cerkvi. Vspored : Nagovor usta-novnika. čitanje pravil, vpisovanje ndov, volitve odbora in morebitni predlogi. — Krščanski mladenič i in možje vdelržite se v mnogobrojnem številu! To pre-koristno društvo je prvo v tržaški okolici. ta Ustanavljajoče se »Slovensko krščansko-soejalno in izobraževalno društvo" pri Sv. Ivanu pri Trstu je imelo vže v začetku žalost. namr»č poslavljal se je tovariš Pepi (Josip) Škilan, najboljša podpora trga društva, v težki vojaški stan. V nedeljo dne 13. t. m. mu je priredilo omenjeno društvo slavnostni večer. Udeležili se so skoraj vsi udje brez naraščaja. Na omenjenem večeru so govorili voditelj g kaplan A. Čok, tovariši Križman in Mislej ter veleč, gosp Škerl. Vsi so mu izrekli žalost, ki je zadela ustanovljajcče se društvo in ga tolažili pred težkim vojaškim Btanom kjer je potrebna ubogljivost in poštenost. „A upanje imam" pravi gospod kaplan »da se vrneš takšen kot greš". Brez smeha tudi ni bilo. Opozorila 6ta tovariše Škilan in Križman burko „Kmet in fotograf" in nekoliko humorističnih prizorov, ki so nam dali obilo smeha. Ob priliki je nabral g. Škerl za podružnico »Sr. Cirila in Metoda" pri Sv. Ivanu znesek 438 K. Proti koncu so^ se še nekateri zahvalili posebno g. Škilan za darove in g. Kfcijančič predsednik »Konsnmnega društva” za obilo vdeležho ter se ko i nečno razšli s pesmijo „Hej Slovani-. ta Katoliški pokret v Trstu. V Trstu se snuje „Kat. tiskovno društvo", ki bo vzdr- I ževalo tiskarno in list. Z velikim veseljem ; pozdravljamo ta korak naših tržaških somi- j šljenikov ter jim želimo obilo uspeha v delu, J ki bo stalo mnogo truda in žrtev! Gospodarske vesli. g Vmska letina v Brdih. — Iz Vedrijana nam p:šejo: Izredno bogata je letošnja trgatev v naši ne sicer veliki občini. Vsi se z nepopisnim veseljem izražajo. da take trgatve ne pomnijo že celih 60 let. Vina je v izobilju. Vs«m primanjkuje posode, tako da je večina vinogradnikov prisiljena pustiti mnogo kvintaiov grozdja na trtab, dokler si ne preskrbe potrebnih posrd, ki si jih naročajo iz vseh mogočih krajev. Minuli deževni teden je bil pravi blagoslov za grozdje, jagode so se napolnile ter osladile. Naša občina je glede kakovosti vina znana daleč po širnem svetu, to pričajo razni kupci, doslej došli od vseS strani, ki so izvozili skoro vse vino, ki so jo tudi primerno plačali. Upamo, (la nas tudi letos obiščejo ne le stalni odjemalci, ampak tndi drugi. Gena našega izbornega vina ne bode visoka. Določila so je na sestanku vstli briških gg. županov na 36—40 K. j Ta cena je jako primerna, če pomislimo, da je bila lanskH izredno visoka. Vsega vina ima letos Vedrijan nad 3000 hi. Vabimo Vas toraj, gg. kupci prihitite v našo občino, kjer najdete obilo dobrega zlatega „brica“, ki razveseljuje človeško srce in dušo. g Izvoz uzi Laško. — Avstrijski izvoz na Laško se od leta do leta množi ; I. 1901 se je na Luško poslalo blaga za 178 milijonov lir, I. 1906 za 200 milijonov. Zelo ponehalo je izvažanje konj, in to vsled zgradb mnogih elektrarn. Po mestih se ne potrebuje več toliko voznih konj. Pomnožilo se je posebno izvažanje lesa in papirja. Iz Laške je Avstrija I. 1906 dobila blaga za 141 milijonov lir, in sicer za 3 milijone manj, kot leta 1905. Ko bi se zvezala Dalmacija z Avstrijo po železnici in ko bi se v Dalmaciji povzdignilo pridelovanje južnega sadja in sočivja, bi namesto Laške lahko ta dežela oskrbovala sadni in vrtnarski trg večjih mest. g Dunajski trg. — Na Dunaju se plačuje na živinskem trgu za kilogram žive teže; ogrski rejeni voli po 56 do 101 vinar kilogram; gališki rejoni voli po 64 do 90 vin. kg; nemški voli po 62 do 101 vinar kg.; navadni ogrski voli in krave po 43 do 64 vin. kg; navadni gališki voli in krave po 60 do 68 vin. kg; rejene krave po 66 do 68 vin. kg. — Suha živina Beinlvieh) po 42 do 63 v. V primeri s prejšnjim tednom so se zboljšale cene pri rejenih volih povprečno za 1 vinar, tudi 2 navadni vuh so se za 2 vinarju pocenili. g Prinašanje tropin iz Italije.— Slovenvki kraji ob italijanski meji prenašajo tropine na Kobariško v Bobič, Kred, Breginj in Sedlo. Iz tropin kuhajo žganje ter delajo škodo našim kmetom in trgovcem, ker domačega žganja ne morejo izpečati. Naj bi državni poslanci delali na to, da se prepove izvažanje tropin iz italijanskega kraljestva. Loterijske številke. 12. oktobru. Trst........... 17 13 18 30 37 Line ....... 17 1 tl 10 12 Radi odpotovanja sc proda hišna oprava v dobrem stanu p0 jako nizki ceni. Istočasno se odda v najem lepo stanovanje na vrtu hiše Strassoldo L nadstropje, Gorica, trg starega sv. Antona št. 2. Več sc izve istotam. Krojaški mojster v Gorici sprejme takoj eno za moško delo. Stanovati mora v Gorici in biti od dobrih in poštenth starišev. Deklica, ki bi želela vstopiti, naj se oglasi v Semeniški ulici 16 II. nadstropje. Išče se ženska srednje starosti najraje vdova brez otrok k majhni družini, ki zna kuhati in opravljati domača dela. Plača po dogovoru. Kje, pove uprav-ništvo „Gorice“ in »Primorskega Lista". Pri župni cerkvi v Kanalu je izpraznjena služba organista in pevskega zbora. Plača je ta-le: Organist vdobi kron 520 in sicer od cerkve kron 270 od občine kron |250. Pevski zbor vdobi kron 120 in sicer od cerkve kron 70 od občine kron 50. Vrhutega dobi organist še kron 100—150 stranskega zaslužka od cerkve. Kedor bi reflektiral na te službe naj se oglasi tekom 1. meseca v župnem uradu v Kanalu. V Kanalu, 15. vinotoka 1907. Cerkveno oskrbništvo v Kanalu. Sodi v najboljšem stanu • od 2 do 30 hi so t na prodaj v Gorici ^ v ulici Cipressi št. 8. > C0TIC PETER čevljarski mojster GORICA - Rsištclj št. 32 - GORICA Naznanjam svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da otvorim v tem mesecu svojo podružnico v Gosposki ulici št. I nasproti „Montu“. V tej podružnici bodem posloval osebno. Naročila iz mesta in dežele se bodo izvrševala z vso natančnostjo kakor dosedaj. J Za mnogebrojna naročila se toplo priporoča udani V Peter Cotič.