KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 45 ODNOS DE2ELNOZBORSKE VEČINE SLS DO POGLAVITNIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJ KRANJSKE V LETTH 1908—1914 DAMIJAN GUŠTIN S kompromisnim dogovorom treh, v dežel- nem zboru zastopanih strank 19. junija 1908 o volilni reformi za kranjski deželni zbor je Slovenska ljudska stranka dosegla pričako- vano večino, kar so volitve decembra istega leta le še potrdile.' S 26 poslanci od 49 volje- nih in virilistom — knezoškofom ljubljanskim J. B. Jegličem — se je lahko nemoteno posve- tila uresničevanju svojega programa, kot ga je postavil že II. katoliški shod, natančneje pa je formuliral bodoča težišča dela v deželi Evgen Lampe.^ Osrednja točka programa je bilo delo za »kmečki stan«, skrb za kmetov položaj, združevanje v zadruge, izboljšave zemlje in živinoreje, gradnja cest in vodovo- dov, za kmeta ugodnejša zakonodaja. »Napočila je nova doba, doba pozitivnega dela,« pravi pisec brošure Velik moment.^ Strankini aktivisti ne smejo zaspati na lovo- rikah, temveč morajo delati, boriti se za ohra- nitev starih in osvojitev novih pozicij. Nikoli več dopustiti, da stranko spravijo z oblasti. Osnovna pa je organizacija, ki jo je treba izpeljati do zadnje vasi, na osnovi župnij v različnih društvih in družbah. »Vse organizi- rati, se pravi vse rešiti, nič organizirati, se pravi vse zgubi ti. s"* Pregled napredka naj da- jejo katoliški shodi. Absolutna večina v deželnem zboru je omo- gočila SLS obširno dejavnost, ki je segala na skoraj vsa področja v pristojnosti »deželne avtonomije«. Glede na prejšnje obdobje libe- ralno-nemške deželnozborske večine pomeni to bistveno drugačno usmeritev, kajti ta koa- licija je bila nedelavna spričo nujnih kompro- misov in obstrukcije SLS, razlikovala pa se je tudi po svojih gospodarskih izhodiščih, j I. Do 1908 je bila večina kmetov na Sloven- skem, zlasti pa na Kranjskem, zajeta v zadru- žno organizacijo pod okriljem SLS, ki ji je postavil temelje dr. Janez Ev. Krek v devetde- setih letih prejšnjega stoletja. Ta je zadruge tudi povezal v močno »Zadružno zvezo«, ki je omogočila obstoj šibkejših članic.^ Konec leta 1910 je bilo včlanjenih v njej okrog 300 za- drug s 57.000 člani, vendar je število še raslo. Aprila 1912 je imela »Zadružna zveza« že 642 članic, od tega nad polovico na Kranjskem." Šibka točka zadružne organizacije je bilo pomanjkanje sposobnih vodstvenih kadrov. SLS si je dolgo prizadevala za ustanovitev zadružne šole. Deželna trgovska šola, ki jo je^ 4é KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ustanovil deželni zbor 1908, je začela šolati tudi bodoče poslovodje in zadružne delavce v »tečajih za kmetijsko zadružništvo.«' Februarja 1911 je deželni zbor ustanovil deželni zadružni urad, ki naj bi nadzoroval in usklajeval razvoj vsega zadružništva v deželi. Na isti seji so poslanci izglasovali zadružni zakon, hkrati pa pooblastilo deželnemu odbo- ru, da prevzame garancijo do dveh milijonov kron za vloge pri zadrugah, ki se podrede nje- govem finančnem nadzoru. Julija 1912 je ve- čina SLS izglasovala razširjenje te garancije na neomejeno vsoto. Ze decembra istega leta je dežela prevzela prvo tako garancijo za »Ljudsko posojilnico«. V tem primeru je stranka izkoristila svojo politično prevlado v deželnem zboru za favoriziranje lastne zadruž- ne organizacije.** Še več protestov je povzročila odobritev posojila »Zadružni zvezi« iz sredstev »vseuči- liščnega fonda«, javnega sklada za ustanovi- tev slovenske univerze v višini okoli 700.000 kron, ki ga je upravljal deželni odbor. Proti običajem finančnega poslovanja ga je »Za- družna zveza« dobila brezobrestno, brez zah- tevanih jamstev, za nedoločen čas, le z enolet- nim odpovednim rokom. Le malokdo je ver- jel, da bo ta denar res še kdaj porabljen za ustanovitev univerze v Ljubljani.' Zlasti libe- ralci so ostro protestirali tako v deželnem zboru, kot v svojem časopisju. Ivan Hribar v svojih spominih prizadeto vzklika: »Pa je pri- šel ta Sukljetov mož velikega formata (L Su- šteršič, op. G. D.) in naročil pisati in prispevke zbirati za nameravano nemško katoliško vse- učilišče v Solnogradu, po deželnem zboru os- novani vseučiliški fond pa z brezprimernim cinizmom dal porabiti za zboljševanje svinja- kov na kmetih«." Končno je jeseni 1912 deželni zbor izglaso- val zakon, po katerem je prevzela dežela po- polno garancijo za vse zadruge, ki so izpolnje- vale pogoje iz deželnega zadružnega zakona, kar je v bistvu pomenilo enačenje teh zadrug z deželnimi ustanovami. V zadružnem organiziranju je prevladovala Krekova krščansko-socialna struja v SLS, ki se ji pridružuje po izrecnem škofovem ukazu vsa duhovščina. Duhovniki so zadruge poveči- ni tudi vodili, zato je zadružno organizacijo zelo prizadela papeževa prepoved neposred- nega delovanja duhovščine v le-tej, vendar pa Jeglič le doseže opustitev tega sklepa za ljub- ljansko škofijo." Druga struja v SLS je gledala na zadružno organiziranje mnogo bolj zadržano. Sele ve- liki politični uspehi, ki jih je prineslo stranki Krekovo zadružno organiziranje, so jih ome- čili toliko, da so videli v njem uspelo taktiko svoje stranke in so se vanj začeli vključevati; preko upravljanja z združenimi kapitali pa so postopoma prevzemali prevladujoče polo- žaje.'- Prevlada močne zadružne centrale, ki je mogla omogočiti obstanek tudi manjšim, pasivnim zadrugam, je tak razvoj še spodbu- jala." Prizadevanje za starostno zavarovanje kme- tov, ki ga je terjal zlasti Krek, predstavlja eno redkih neuspelih akcij krščanskosocialne- ga krila SLS. Ostalim strankinim veljakom se je zdel tako koncipiran predlog zakona pre- več radikalen, zato so ga skušali zavreti. Pri tem so spretno manipulirali s kmečkimi volil- ci, kar se je pokazalo že na shodu kmetov ljubljanske okolice v Ljubljani 31. januarja 1909, na katerem so govorili dr. Sušteršič, dr. Mandelj in dr. Krek. Razpoloženje množi- ce je najbolj zadel Sušteršič, ki je govoril zo- per predlog zakona o starostnem zavarovanju, medtem ko je Krek odločno zagovarjal pred- lagani osnutek. Kmečki volilci so nasprotovali načrtu zakona, ker je predvideval njihove de- narne prispevke, kar so jim v dotedanji agi- taciji prikrivali. Shod se ni odločil za predla- gani zakon — le pet glasov je bilo zanj — in stranka je prenehala s shodi v podporo zako- nu, medtem ko je Krek še nadalje agitiral za svojo zamisel z brošuro »Starostno zavarova- nje kmečkega ljudstva.«" II. Živinoreja, ena najpomembnejših gospodar- skih panog na Kranjskem, je bila deležna ve- like pozornosti deželnega zbora, še posebno ker je bila v stalnem nazadovanju. Leta 1900 je bilo na Kranjskem 253.839 glav živine, de- set let pozneje le 226.977; število je torej po- stopno upadalo kljub ugodnim naravnim mož- nostim. Ta trend so si poslanci SLS prizadevali ustaviti z vrsto zakonskih aktov. Na seji 14. januarja 1909 je predložil poro- čevalec Piber zakon o planinah. Utemeljeval ga je z dejstvom, da je na Gorenjskem in po- nekod na Notranjskem poletna paša na pla- ninah pogoj za obstanek in razvoj kmetov, ker pridelajo premalo krme. Izboljšanje planin pomeni ohranitev hribovskega kmeta. Zakon je uvedel popis planin v »planinskih knjigah«. Parceli, vpisani kot planina, ni več mogoče spremeniti namembnosti. V deželi se osnuje »planinska komisija«, za izboljšanje planinskih pašnikov se dodeljuje prosilcem de- želna podpora." Natančneje je uredil spodbujanje pašne ži- vinoreje zakon, izglasovan 15. februarja 1912, ki določa, da spada izboljševanje pašnikov v, kRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 47 melioracijska dela. S tem so postali tisti, ki so želeli izboljšati pašnike, upravičeni do po- moči dežele 20—30 "/o od celotne investicije, v nekaterih primerih pa tudi do prispevka po- ljedelskega ministrstva. Seveda pa se ne sme spremeniti namembnost parcele, dela pa nad- zira deželni odbor.''' Zakon o pašnih pravicah, sprejet 29. januar- ja 1910, po predlogu poslanca Pibra, je prav tako namenjen večanju staleža živine. Zakon ureja pašo v gozdovih in daje kmetu — korist- niku paše več pravic nasproti lastniku. Do- loča, da ti ne smejo ovirati paše, pogozdovati le, če to dovolijo oblasti, odkup paše pa je mogoč le tam, kjer ni škode za kmečka gospo- darstva. Ce tako zahteva 1/3 upravičencev, mora lastnik predložiti načrt, kako bo izko- riščal gozd skupno s pašnimi upravičenci.'' Ta zakon je delno omejil samovoljo lastnikov goz- dov in njihovih uslužbencev, ki so marsikje, večkrat upravičeno, povzročali pri kmetih obi- lo vroče krvi. S temi zakoni je poskušal deželni zbor, ustvariti ugodnejše možnosti za rejo živine manjšemu posestniku, ki jo je sicer le stežka prehranil s svojih travnikov. Koliko so ti ukrepi pripomogli k dvigu števila živine, ni mogoče natančno presoditi, saj je ta proces prekinila že po nekaj letih svetovna vojna s popolnoma spremenjeno gospodarsko politi- ko. Skupnim zemljiščem, ki so bila nujna za manjše kmetije, sta bila namenjena dva zako- na pobudnika Kreka in poročevalca Pibra. Prvi, zakon o razdelitvi skupnih zemljišč, ote- žuje v primerjavi s prejšnjim razdelitev sku- pnih zemljišč. Drugi, zakon o komasaciji ze- mljišč, olajšuje zložbo, kjer je le mogoča. Od- pravljeno je bilo prejšnje posamično glasova- nje o dokončni potrditvi komasacije in zni- žan limit za začetek postopka na 1/3 oziroma 1/2 lastnikov. Oktobra 1913 je deželni zbor izglasoval še dopolnilo temu zakonu, ki dolo- ča, da sme deželni odbor zahtevati komasaci- jo ali razdelitev skupnih zemljišč tudi proti volji prizadetih.'^ Preko svojih ustanov je dežela tudi sama posegala v kmetijsko politiko. Tako je dežel- ni zbor sklenil leta 1910, da dežela kupi po- sestvo za rejo plemenske živine. V ta namen je deželni odbor kupil posestvo Robež pri Sko- fji Loki. Kmetijsko kemično preizkuševališče (labo- ratorij, op. p.) v Ljubljani je deželni zbor uvr- stil med deželne zavode, da je moglo izdelo- vati uradne ekspertize. Tako so Kranjsko osamosvojili od graškega laboratorija, ki je po mnenju nekaterih v stranki preveč tan- kovestno nadziral zadružne mlekarne." Nezavidljivo stanje živinoreje je sprožilo de- bato o draginji 5. in 19. oktobra 1910. Nepo- sredni povod zanjo je bil predlog poslanca NNS Novaka, da deželni zbor naslovi na vla- do poslanico z zahtevo, da ukine prepoved uvoza mesa iz Srbije, do takrat pa naj uvaža meso iz Argentine, da zniža visoke cene mesa v Avstriji.2o Debato sta obe strani izkoristili za medse- bojne očitke, vendar pa nam pokaže tudi nju- ne poglede na gospodarstvo. Liberalci so trdi- li, da je draginje kriva kmetom naklonjena politika vlade, »prenapeta agrarna politika«. Sami so se zavzemali, kot zastopniki mestnega prebivalstva, tudi če odmislimo stare liberal- ne nazore o svobodni trgovini, za nižje cene agrarnih proizvodov sploh. Menili so, da je največji kartel prav »agrarstvo«, v hranilni- cah in posojilnicah je nad 200 milijonov kron. Poslanec SLS Hladnik je zavrnil ta dokazo- vanja z nasprotnimi dokazi —¦ ogromnimi do- bički v industriji, visokimi cenami strojev in velikimi uvoznimi carinami za poljedelske stroje.^' Se ostrejši je bil krščanski socialec Žitnik: »Ne bom trdil, da ni draginje, ampak taki predlogi so samo slepilo za ljudstvo, lepo se berejo v javnosti, pomagano pa ž njimi ni či- sto nič. Jaz privoščim vsakemu človeku, de- lavcu, obrtniku, uradniku, itd., kar mu gre; sem v državnem in deželnem zboru glasoval za draginjske doklade, ampak gospodje, kdo pa kmetu da draginj sko doklado? Se to, kar ima, se mu hoče vzeti ter na milost in nemi- lost izročiti gotovemu poginu. Ali hočete kme- te do zadnjega pregnati v Ameriko? ... Ali gospodje nič ne veste o ogromnih dolgovih kmečkega stanu? Do 180,000.000 K je na Kranjskem vknjiženih dolgov ... In ta dolg, ki tare našega kmeta leto za letom še nara- šča za 2 do 4,000.000 K.«^^ Nič ne pomaga, če se sprosti uvoz živine iz Srbije, saj je tam ži- vina še dražja, poleg tega pa grozi še nevar- nost živinske kuge. Argentinsko meso je le za malenkost cenejše, v perspektivi pa se bo dražilo, ko se bo dvignil uvoz v Evropo. Podobno je bilo tudi v razpravi o živino- zdravniških tečajih, v katerih naj bi se "ospo- sobili kmečki fanje za najenostavnejšo pomoč domačim živalim. Tečaje je začel pripravljati deželni odbor ob podpori poslancev SLS in veleposestniške kurije. V ostri debati v deželni zbornici so poslan- ci NNS ugotavljali, da so tečaji le kaplja v morje v prizadevanju za napredek živinoreje in bodo širili mazaštvo, ki ga je dežela že ta- ko polna. Mnogo večji uspeh bi pomenila na- mestitev po enega živinozdravnika v vsak sodni okraj v deželi.-' 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Poslanci SLS so nasprotno dokazovali, da so tečaji potrebni, kajti živinozdravnikov je premalo. To niso tečaji zoper živinozdravni- ke, temveč njim v pomoč, saj tudi oni sami pišejo knjige o pomoči živini in prirejajo pre- davanja. Poslanec Hladnik je ugotavljal, da živinozdravniki ne uživajo ugleda, ki bi ga mogli, za kar pa so sami krivi, saj: nastopajo proti kmetu »samo kot nekaki policaji, kakor ljudje, ki imajo samo paragraf v svojih ro- kah; in ta paragraf proti živinorejcem vedno uporabljajo, kjerkoli se da uporabi jati«,2* po- leg tega pa so preveč obremenjeni s pisarni- škim delom in se ne morejo posvetiti svojim pravim nalogam. Poslanec Demšar je predlagal resolucijo, da se omenjeni tečaij čimprej uvedejo, kar je večina deželnega zbora sprejela. 1912 se je začel prvi tak tečaj na Vrhniki, vodil pa ga je upokojeni živinozdravnik Turk. Vendar se živinozdravniki in poslanci s te- čaji niso sprijaznili kar tako. Dosegli so, da se je Turk odpovedal poučevanju, prav tako pa so obsodili te tečaje študentje veterine, celo tisti z deželnimi štipendijami."^ V razpravah se kažeta drobnjakarstvo in osebna obračunavanja poslancev, ki ise skri- vajo za načelna stališča. Tudi v Krekovi bro- šuri Dejanja govore, ki je bila pisana kot pre- gled velikega prispevka SLS v kranjskem de- želnem zboru, je tej temi dan velik poudarek. Osnovna misel, ki izzveneva v spisu, je, da se liberalci upirajo izobraževanju ljudstva; oči- tek torej, ki je bil pogosto uperjen proti SLS, čeprav z drugačnim poudarkom. Naj ostrejšo polemiko in obstrukcijo v de- želnem zboru je povzročil predlog novega za- kona o lovu. Veljavni zakon je dajal vso moč odločanja okrajnim glavarjem, ki so bili kom- petentni tudi za odločanje o povračilu škode zaradi lova in divjadi oškodovancem. Toda, je rekel predlagatelj novega zakona poslanec Zajec, »ali Vi sami veste, kake težave ima prestati kmet, predno pride do odškodnine. Prava križeva pot je to za našega kmeta, ta- ko da v 90 "/o slučajev kmetje raje sploh ne zahtevajo nobene odškodnine.«^* Razprava v zbornici je potekala 11. in 12. oktobra 1909 od 8. ure zjutraj pa do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne neprekinjeno. Liberalni poslanci so se pripravili na mirno obstrukcijo in poskušali zadržati sprejetje za- kona z dolgimi govori in obilico spreminjeval- nih predlogov, pri čemer so jim vneto poma- gali poslanci veleposestva. Odločnemu dežel- nemu glavarju F. Šukljetu se je vendar po- srečilo, da je bil lovski zakon sprejet. Vendar pa ga dunajska vlada ni hotela predložiti v cesarsko sankcijo, dokler se ne spremene ne- katere določbe.-' Bistvene novosti zakona o lovu so bile v prenosu odločanja o zakupu lovskih pravic na občine, ki te revirje obsegajo. Kmetu je v mnogočem olajšana pot do odškodnine. Za- kon ustanavlja v vsaki občini razsodišče za presojo škode, ki ga sestavljajo predsednik, postavljen od deželnega odbora, i?i člana, za- stopnika zakupnika lova in oškodovanca. Pre- verjanje nepristranosti razsodišč je poverje- no deželnemu odboru. Nova so določila o na- stavljanju strupa v gozdovih. Zaradi kmečke- ga srda nad zajcem je dal zakon občinam pravico, da v izrazito vrtnarsko, sadjarsko in zelenjadarsko usmerjenih krajih proglase zaj- ca za škodljivo žival, tako da ga smejo loviti lastniki oziroma zakupniki parcel sami; tudi na splošno je bil zajec mnogo manj zavaro- van. Prav določbe o zajcih so bile kamen spo- tike pri cesarski potrditvi zakona.-^ Ponovno je deželni zbor obravnaval predlog spremenjenega zakona 14. februarja 1912 in ga sprejel, a znova ni bil sankcioniran. Z ne- posrednimi pogajanji z vlado so končno do- ločili sprejemljivo besedilo zakona, ki ga je sprejel deželni zbor oktobra 1913, a sankcije ni dočakal zaradi vojne.^' III. Aktivnost SLS na področju trgovine in obrti je bila v primerjavi s kmetijstvom v ozadju. Njena skrb je bila namenjena pred- vsem malemu obrtniku in trgovcu. Za trgovce je bila največjega pomena usta- novitev slovenske višje trgovske šole v Ljub- ij ani.s« Poslanec Jaklič je predlagal na zasedanju 9. januarja 1909 ustanovitev obrtnega pospe- ševalnega urada, ki naj ima za nalogo izo- braževanje obrtnikov, razstave strojev in po- sredovanje pri njihovi nabavi, ustanavljanje obrtnih zadrug, subvencije in posojila zanje."' Leta 1913 je ta urad že uspešno deloval. Na iniciativo poslancev SLS je nastal tudi dežel- ni obrtni svet kot pomožno in svetovalno telo deželnemu odboru v zadevah obrti. Važna je bila ustanovitev obrtnih sodišč. 16. januarja 1909 je predlagal liberalec dr. K. Triller ustanovitev obrtnega sodišča za Ljubljano, J. Ev. Krek pa je njegov predlog razširil na vso deželo. V taki obliki je dežel- ni zbor predlog sprejel. Sodišča so bila se- stavljena iz sodnika, zastopnikov delavcev in obrtnikov, advokati pa niso bili potrebni.'^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI 1983 49 IV. Čeprav na prometno zelo pomembnem in frekventnem območju je bila dežela v pogledu prometne infrastrukture dolgo zanemarjena. Gradnja novih železniških prog pa takrat ni pomenila le najpomembnejših prometnih zvez, ki so odločale o gospodarski prosperiteti krajev in celih območij, temveč je predstav- ljala tudi eminentno politično vprašanje, kar se je kazalo v srditih spopadih lokalnih po- litikov za podrobno lokacijo. Sama gradnja prog je pripadala osrednji vladi, deželni zbori pa so mogli vplivati na izpeljavo načrtov. Za- to je SLS namenila po prevzemu oblasti v kranjskem deželnem zboru prav železniškim povezavam posebno skrb. Deželni železniški odbor, ustanovljen po volilni zmagi SLS, je skrbel za predloge novih železniških prog in jih priporočal ministrstvu za železnice v Beo- gradu. Deželni zbor si je najbolj prizadeval za dokončanje dolenjske železnice. Zanjo je bila stranka posebej zainteresirana zaradi pove- zave s slovanskim jugom monarhije in eko- nomskih aspiraci j dela slovenskega kapitala v Bosni. Podaljšek dolenjske proge je bil za- mišljen kot glavna povezava notranjeav- strijskih dežel z Dalmacijo. Ze v nagodbi z Ogrsko je bilo dogovorjeno — kajti železni- ca je morala čez hrvaško ozemlje — da bo ta zgradila železniško progo Metlika — Karlovac — Ogulin, tako da bo mogoča direktna zveza z Dalmacijo. Vendar je ogrska vlada zavlače- vala uresničitev te obveze, kolikor se je da- lo: »Ves čas se je opažalo, da mora zadaj tičati neki faktor, ki vse zadržuje. Kdo bi bil ta fak- tor, se ni znalo z gotovostjo, ali sedaj, ko pride zadnji čas, da se mora železnica dograditi, se- daj pa lahko rečemo, da zagotovo vemo, kdo je bil ta faktor in da se od ogrske strani name- rava naravnost atentat proti tostranski držav- ni polovici. Zato je deželni zbor sprejel januarja 1910 po poročilu deželnega odbornika Lampeta sklep, da se centralna vlada »poživlja, da z vso odločnostjo zahteva od ogrske vlade, da iz- polni protokolarično ugotovljeno obvezo v Ho- govoru z dne 22. novembra 1907, člen I. točka a, b, C, ter se proga Metlika — Karlovec gradi kot glavna železnica, «ä"* Poudarek v tem apelu je na gradnji železnice kot glavne, kajti to je pomenilo, da bo proga vrhunske kvalitete. Ogrska vlada je, nasprotno, sprejela sklep, da se proga gradi kot vicinalna, kar pomeni slab- šo gradnjo, manjšo nosilnost dn nižje hitrosti vlakov. To pa pomeni po Lampetu madžarsko gospodarsko aneksijo Dalmacije, zato poziva vlado na sakcije proti Translajtaniji; Madža- rom naj ne bi dala direktne zveze s Prusijo preko Galicije, kar pa ni prineslo konkretne- ga rezultata. Boj deželnega zbora zoper višanje prevoz- nih tarif na Južni železnici, pri katerem so bi- li najagilnejši poslanci SLS Povše, Jaklič in Žitnik, ni bil uspešen. Direkcija Južne že- leznice je namreč prosila leta 1909 železniško ministrstvo za 7 "/o zvišanje tarif. Ministr- stvo je prošnji ugodilo kljub nasprotnemu pri- poročilu kranjskega deželnega zbora izgla- sovanem 23. septembra 1909.^5 A deželni zbor se ni predal. Sprejel je sklep, da nasprotuje vsakemu bodočemu višanju prevoznih tarif na omenjeni progi. Utemeljitev pravi, da je blago s Kranjskega kljub bližini v Trstu že nekonkurenčno. Vzrok za povišanje tarif so videli v zmanjševanju prometa na Južni že- leznici, odkar je dobila konkurenco v novejši alpski železnici, ta pa vleče promet stran od Ljubljane.^' Posebno aktivnost je pokazal deželni že- lezniški odbor pri načrtovanju novih železni- ških prog lokalnega in širšega pomena. Najpomembnejši je bil načrt za gradnjo »transverzalne železnice«, ki naj bi povezova- la že zgrajeno vzhodnoštajersko aspanško že- leznico s Trstom. Trasa, ki jo je predložil de- želni zbor železniškemu in vojnemu ministr- stvu na Dunaju, je šla od Fehringa do Rad- gone, nato ob meji obeh državnih polovic do Brežic, preko Krškega polja v Novo mesto, skozi dolino Krke do Blok. Od tu se priključi Južni železnici po prvi varianti na Rakeku, po drugi v Postojni, po tretji pa naj bi šla sko- zi Loško dolino do Trnovega pri Ilirski Bistri- ci, od tam v Podgrad in skozi Hrpelje v Trst. Načrt je bil sprejet, vendar pa je bila reali- zacija odložena zaradi kriznih razmer na Balkanu in pospešenega oboroževanja; do- kočno je njeno usodo zapečatila svetovna voj- na.3' Zvezo Polzela — Kamnik — Kranj — Sko- fja Loka — Trst preko Postojne ali Mosta na Soči, ki naj bi predstavljala tretjo zvezo s Trstom, je priporočil deželni zbor 22. febru- arja 1912.88 Poleg teh širših povezav je deželni zbor priporočil na pobudo poslancev prizadetih ob- močij obilico lokalnih prog in novih postaj, kot npr. Kranj — Kamnik, podaljšek od Aj- dovščine do Postojne ali preko Vipave do Šta- njela, podaljšek kočevske proge do deželne meje, Skofja Loka — Železniki, gradnjo po- staj Žlebič in Lipovec na dolenjskih progah. Prizadevanja deželnega zbora glede grad- nje novih železniških prog v povezan sistem zasluži pozitivno oceno, čeprav pri vseh pro- 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1033 gah ni odločal zgolj rentabilnostni račun, tem- več tudi težnje nekaterih krajev, da bi imeli železniško povezavo. _ V. Cestno omrežje takrat ni imelo tolikšnega pomena, zato je bilo manj razvito, predvsem pa slabe kvalitete. Težnje deželnozborske ve- čine, da modernizira tudi cestno omrežje, so šle v smeri izboljšav obstoječih cest (ublažitev klancev, novi mostovi, nekatere nove ceste), hkrati pa tudi v smeri posodobitve upravlja- nja in vzdrževanja cest, še zlasti ker je bil pri- tisk za uvrstitev občinskih cest med okrajne in okrajnih med deželne množičen — zaradi višjega prispevka dežele za njihovo vzdrže- vanje.'" Osnutek novega cestnega zakona je pred- ložila SLS 21. oktobra 1910, razprave o njem pa so trajale do 28. decembra 1911, ko je bil končno sprejet.^" Novi zakon je določil: — cestni odbori so sestavljeni po krajevnem principu, ne pa po kurialnem; — okrajne ceste so prekategorizirane v de- želne ceste 11. vrste; — deželne ceste financira v triletnem pre- hodnem obdobju dežela s 60 Vo, okraji pa 40 odstotki, nato prispeva dežela dve tretjini po, trebnih sredstev. Za gradnjo novih cest pri- speva dežela polovico sredstev. Za uvrstitev ceste v kategorijo deželne ceste je potreben sklep deželnega zbora; — cestni odbori neposredno vodijo gospo- darjenje, z deželnimi cestami, podrejeni pa so deželnemu odboru; — poljske in vaške poti so uvrščene med javna pota. Na podlagi seznama občinskih cest, vaških in gospodarskih poti določa ob- činski odbor, kdo jih je dolžan vzdrževati.^' Tudi zakon o cestah je bil eden tistih, ki so sirili možnosti sodelovanja zastopnikom kme- tov, saj so prej v cestnih odborih odločali predvsem največji davkoplačevalci. Zakon je poudaril vlogo deželnega zbora, preko njega je torej krepil pozicije SLS. Po novem za- konu je prišel na vsakih 3000 volilcev en član okrajnega cestnega odbora, deželni odbor pa je v vsakega imenoval 2—3 svoje zastopnike, tako da so ti dobili trdne strankarske večine. Veleposestnikom je zakon odvzel virilne sede- že v cestnih odborih, zato je razumljiv odpor nemške stranke in njihov protestni odhod iz deželne zbornice ob glasovanju o sprejemu za- kona. Liberalci so sicer ostali v zbornici, a so enotno glasovali proti zakonu, ker so se z njim povečale obveznosti Ljubljane. VL Zadnje desetletje pred prvo svetovno vojno je bilo čas številnih hidrotehničnih del v de- želi, tako vodovodov, od lokalnih do večjih si- stemov, in uravnav voda. Prav tem delom je bilo namenjeno desetmilijonsko posojilo, ki ga je najela dežela.''^ Svojo gospodarsko daljnovidnost je poka- zal deželni odbor, zlasti pa iniciator Lampe, z zgodnjo izrabo vodnih sil za pridobivanje električne energije. Delo na tem področju se je začelo z nujnim predlogom Lampeta in to- varišev septembra 1909, da se pooblasti de- želni odbor za izgradnjo elektrarne na Gorenj- skem,^3 nadaljevalo pa s sklepom deželnega zbora, da nameni 20 000 kron deželnemu od- boru »v svrho poizvedovanj in priprave na- črtov glede uporabe raznih vodnih sil za elek- triko.«" Ze tedaj je Lampe uveljavil načelo, da je izraba vodnih sil deželno podjetje, zato da bo elektrika poceni in tako na razpolago tudi kmetu in obrtniku. Zamislil si je, da bi izko- riščali vodne sile tudi v okviru zadrug, a ta- ko, da več zadrug gradi skupne večje elektrar- ne, kar zmanjša stroške, poveča pa učinek. Najnujneje je elektrificirati gorenjsko ravni- no z industrijskimi centri. Opozoril pa je, da je treba vodne sile izkoriščati racionalno, kljub temu da jih je trenutno še ogromno na razpolago.''" Za gradnjo elektrarn si je moral deželni od- bor zagotoviti lastništvo parcel ob rekah, kar je pogosto povzročalo težave.''* Poslanci NNS so elektrarni nasprotovali iz svojih posebnih interesov, ker jih je bodel mo- nopol dežele na gradnjo hidroelektrarn. Me- nili so, da so načrti za elektrifikacijo špeku- lacija, ki bo pognala deželo v bankrot, da je torej elektrarna preveč tvegana investicija. Nasprotovanje elektrarni se je pojavilo spet 1913, že sredi gradnje Završnice, tokrat z dvo- mi v rentabilnost in v upravičenost gradnje, saj ustrezno ministrstvo še ni dodelilo konce- sije za gradnjo in obratovanje elektrarne. Ko sta strokovnjaka deželnega odbora dokazala v razpravi v deželni zbornici 30. septembra 1913, da bo stala 1 KS, instalirana v Završnici, tri- krat manj, kot bi se še izplačala, je ostal li- beralcem le argument, da ne bo mogoče pro- dati vseh zmogljivosti elektrarne.'" Gradnjo elektrarne je financiral deželni od- bor iz sredstev dežele. Ze 24. julija 1912 je deželni zbor odobril 2,000.000 kron za gradnjo elektrarn iz deželnih fondov, februarja 1914 pa je pritrdil predlogu deželnega odbora, da najame Kranjska posojilo dveh milijonov kron za deželne elektrarne, iz katerega bi vr- KRONIKA 'ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 51 nili že porabljena sredstva »deželnemu zakla- du«, ostanek pa bi investirali v dokončanje Za- vršnice in za pripravo projektov bodočih elek- trarn.« Glede uprave je sklenil deželni odbor no- vembra 1913, deželni zbor pa akceptiral fe- bruarja 1914, da se električne naprave izločijo iz ostalih deželnih podjetij in zavodov ter se ustanovijo kot samostojna firma »Kranjske „deielneelekkaf.nÄ«^''._____________._________^_________________. VII. Liberalno-nemška večina v deželnem zboru je vodila v dobi svoje vlade restriktivno fi- nančno politiko. »Stedljivost in previdna po- raba skromnih razpoložnih sredstev označa to dobo.«^" A potrebe so bile vedno večje kot do- hodki. Za pokrivanje te razlike je deželni od- bor najel precejšnje posojilo.^' Za širokopotezni program, ki ga je začela ffivajati SLS po prevzemu oblasti v deželnem zboru, dohodki dežele niso zadoščali. Primanj- kljaj je začel skokovito rasti. Edini izhod, ki ga je stranka videla, je bilo najetje novega posojila.^^ I. Šušteršič je že 9. januarja 1909 predlagal, da dobi deželni odbor pooblastilo za najetje kredita v višini deset milijonov kron za »iz- vedbo vodovodnih zgradb, za uravnavo rek, potokov in hudournikov, za osuševanje moč- čvirnih zemljišč, za namakanje travnikov in drugih suhih zemljišč in sploh za strogo kme- tijske melioracije, dalje za zboljšanje planin in pašnikov ter končno za ceste in pota.x^s Že 15. januarja 1909 je deželni zbor izgla- soval sklep o najetju posojila z glasovi vseh strank. Potreb je bilo veliko, investicijskih načrtov je bilo izdelanih že v skupni predra- čunski vrednosti nad 30 milijonov kron in po- ročevalec je zagotovil, »da je za deželo pri- spevek za te zgradbe, ki se morajo izvršiti... najmanjši znesek 10 milijonov kron primeren; to je vsota, ki se mora dati deželi na razpola- go, da v teku nekaterih, recimo 10 let izvrši melioracijski program v velikem slogu.«s* Po cesarjevi sankciji sklepa se je deželni odbor začel ozirati za ugodnim posojilom. Do- bil ga je v začetku leta 1911 v dunajski banki »Union« po obrestni meri 4,5 "/o al pari, kar je bilo dokaj ugodno.^^ Kasneje so liberalci izrabili najetje tega po- sojila za propagando proti SLS. V predvolil- ni kompanji za državni zbor 1911 so ji očitali, da je zapravila že celotno posojilo. Vendar je bila to le površna kritika, ki je sodila v obi- čajno predvolilno agitacijo. Bolj argumentirano se je ob posojilo obreg- nil F. Suklje v svoji brošuri o deželnih finan- cah, kjer pravi, da je bilo od posojila le ma- lo haska, saj so ga drobili za malenkosti, pre- cejšen del pa ga je šel za pokritje deželnih dol- gov leta 1912 in 1913.-'8 Dežela je imela lastne finančne vire, ni pa imela lastnega finančnega zavoda. SLS si je prizadevala zato za ustanovitev deželne ban- ke, zlasti še, da bi pritegnila del kapitala, ki so ga začeli prenašati slovenski vlagatelji iz nemške Kranjiske hranilnice po septembrskih dogodkih 1908 v Ljubljani, kakor tudi da bi vzpostavila ravnotežje z drugimi denarnimi zavodi, ki so bili povečini v liberalnih rokah.^' Tako bi obšla stranka tudi neuspeli poskus os- novanja Zadružne banke. O ustanovitvi banke je razpravljal deželni zbor 15. oktobra 1909. Medtem ko so poslanci SLS na različne načine utemeljevali svoj pred- log, pa so liberalni poslanci silno nasprotovali ustanovitvi banke — predvsem iz svojih eko- nomskih interesov, ki pa so jih zakrili v dvo- me o uspešnosti takega denarnega zavoda. Dr. I. Tavčar je izjavil: »Ze danes lahko rečem z vso gotovostjo, da bo banka dolgo vrsto let ostala pasivna, da bo imela vsako leto veliko deficita, ki ga bo morala dežela plačevati.«'' Dr. K. Triller je celo trdil, da bo denar dav- koplačevalcev uporabljen za navadne bančne špekulacije. Se ostrejši so bili liberalni časo- pisi. Kljub zavzemanju poslancev NNS za ome- jitev deželne banke le na hipotečna posojila, pa je statut »Kranjske deželne banke«, spre- jet v deželnem zboru oktobra 1909, banki do- ločil širša področja delovanja; poleg omenje- nega še kreditiranje javnih gradenj v deželi in manj riskantne običajne bančne posle. Di- rektorij in kuratorij je imenoval ustanovitelj — deželni zbor, njeno poslovanje pa je re- dno nadziral deželni odbor.ss Z deželno banko je dobila SLS pod svoje nadzorstvo pomembne finančne vire, ki so izdatno podpirali njena politična prizadeva- nja. Ze v naslednjih letih je po pisanju libe- ralnega in socialdemokratskega tiska prišlo do malverzacij pri dodeljevanju kreditov, saj so jih dobivali povečini le strankini pripadni- ki, pogosto za sumljive projekte, medtem ko je vodstvo banke ostale prosilce odklanjalo.'" Svoje prvo poslovno leto — poslovati je na- mreč začela januarja 1912 — je banka kon- čala z dobičkom 31 000 kron, čeprav je bilo denarno tržišče nemirno zaradi balkanskih vojn.*' Podobno je skušala SLS preko deželnega zbora prevzeti primat v zavarovalništvu.** ¦' Klub njenih poslancev je predložil načrt za ustanovitev deželne zavarovalnice z delovni- mi področji življenjskega zavarovanja, zava- 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 rovanja živine in zavarovanja proti požaru. Zavarovanja proti požarom naj bi postala ob- vezna, kar je razumljivo spričo pogostih po- žarov na podeželju, in monopol deželne zava- rovalnice. A napovedanega zakona o zavaro- valništvu državni zbor ni in ni sprejel, tako da do ustanovitve deželne zavarovalnice ni pri- šlo, posebej še, ko je deželni zbor ugotovil, da bi to bila prehuda obremenitev za deželo.'^ Z gospodarjenjem v velikem slogu, ki ga je uvedla SLS po prevzemu oblasti v deželnem zboru, je zašlo finančno ravnotežje dežele v resno krizo, čeprav do poloma ni prišlo."* Liberalni poslanci, zagovorniki uravnote- žene proračunske bilance, ki jim je odločna gospodarska politika deželnozborske večine omejevala prostor delovanja, so na vsak način skušali diskreditirati splošno finančno politi- ko SLS. Boj je bil zlasti oster ob sprejema- nju letnih proračunov in zaključnih raču- nov. Čeprav so bili njihovi govori demagoški, pa vsebujejo več kot le zrno resnice, kar nam dokazuje pojav resnejših kritik.'' Prav ob vprašanju gospodarjenja v deželi je prišlo v vrstah SLS do trenja med zagovorni- ki stare, previdne finančne politike (Suklje, Mandelj) in zagovorniki velikopoteznega raz- voja. Kranjske (Lampe, Krek).«« Največ odmeva je imela Sukljetova brošura o deželnih financah. Jedro njegove kritike je, da se dežela preveč zadolžuje, nato pa z novi- mi posojili pokriva primanjkljaje. Zaskrbela ga je visoka izguba dežele v letu 1911. Moti ga, da se SLS kot vladajoča stranka ne zme- ni za resen položaj, temveč se obnaša, kot da to nii nič posebnega. Zitnikova izjava v dežel- nem zboru, da stoji Kranjska med najboljšimi v monarhiji, more strokovnjaka spraviti le v smeh. Take trditve pomenijo slepljenje mno- žic." Zadnja proračunska debata ga je docela ra- zočarala, saj je zatajil poleg poslancev SLS tudi finančni odsek in njegov predsednik Krek, ki sta dala popolnoma nezadovoljivo poročilo o proračunu. Vse hvale o obširni de- javnosti stranke so odveč, če slonijo na finan- ciranju iz posojil. Suklje se ne strinja s tem, da s čedalje več denarja prosto razpolaga deželni odbor, kaj- ti večina mu odobrava veliko pavšalnih kre- ditov — fondov brez natančno opredeljenega namena. S tem nastajajo številni »dispozicij- ski zakladi«, ki so na razpolago poslancem ve- čine, kar ni v skladu z dobrimi običaji v po- litiki, saj se tako širi korupcija. »Kajti pro- stodušno izražam načelo, da je treba pri raz- delitvi takih kreditov,... v prvi vrsti ozirati se na stvarne momente, a ne pretežno na strankarske ozire. Nikomur nič ne očitam. namenoma opuščam vsako osebno opazko, pač pa javno zastopam svoje uverjenje, da je na- ravnost nedostojno pri oddaji podpor iz de- želnih sredstev predvsem gledati na strankar- sko pristojnost dotičnega prosilca.««^ Tudi proračun za leto 1912 ima dve taki postavki, 80.000 in 104.000 K, s katerimi v bistvu neo- mejeno razpolaga deželni odbor. Namig na korupcijo v okviru SLS, na favo- riziranje lastnih privržencev, je razpravo o financah privedel na ožje politično področje. Strankin vrh je reagiral zelo ostro in Suklje- ta docela izločil iz vodstva stranke. Politični nasprotniki so seveda do dobra iz- rabili ta nesporazum v vrstah SLS: »Zmage pijane gospode p. pa. S. L. S. je presenetila Sukljetova brošura o deželnih financah. Ne- prijetno presenetila. No — presenetila ravno ne. Saj so bili pripravljeni nanjo, ker Suklje menda nikdar in nikomur ni prikrival, da s sedanjim gospostvom ni zadovoljen .. . Sele ko se je porodila lična brošura, so spustili Rektorja z verige in proglasili prokletstvo nad liberalcem Sukljetom.«*" Uvodnik socialistično usmerjene revije »Na- ši zapiski« ugotavlja, da je brošura zbudila veliko zanimanja v javnem življenju in tisku. Zadeva je toliko pikantna, ker se je moral Suklje znebiti vseh funkcij, preden je mogel napisati nekaj resnic, ki niso všeč voditeljem SLS, so pa stranki v korist. Se bolj boleče so ostrine, ki ne zadevajo financ. Ob tem pa se dolgovi dežele še večajo, od vseh kreditov pa je le malo resničnih koristi.'" »Naši zapiski« so se torej distancirali od direktne pritrditve Sukljetu, so pa ugotovili, da je postavljena gospodarska dejavnost SLS na neprave teme- lje. Manj pozornosti je zbudila kritična študi- ja I. Mandlja o deželnem gospodarstvu, ki je narejena kot primerjava let 1907 in 1910. »De- želne finance koncem 1. 1907 niso bile slabe, tudi koncem leta 1910. še ne, vendar pa že na začetku poti, ki pelje nizdolu v slabe finance. Zakaj? Ker se ne upošteva načelo, da se mo- rajo redni izdatki dež. zaklada pokrivati do- cela z rednimi dohodki.«" S širokosrčnim tro- šenjem nastaja deficit, začela pa je padati tu- di že tako majhna »čista imovina dežele«. Ko- likor se bo tako stanje nadaljevalo, bo treba močno zvišati deželne davke in najeti večje posojilo za pokritje dolgov, za kar bodo plače- vale še bodoče generacije. Obljubljana držav- na davčna reforma, ki bi rešila tudi deželne finance, je negotova. Vendar pa se Suklje ni omejil le na kritiko, temveč predlaga, ker sodi, da je strokovnjak, tudi zdravila za saniranje deželnih financ — to pa sta uvedba deželnega davka na »zaseb- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 53 no vino« in zvišanje deželnih doklad, ki so res med najnižjimi v državi. Suklje meni, da je SLS storila veliko na- pako, ker ni takoj po prevzemu oblasti v de- želnem zboru poskrbela za izboljšanje finanč- nega stanja dežele. Tedaj bi bilo mnogo laže uvesti nove davčne obremenitve kot pa v letu 1912, tik pred volitvami, ko je treba postopati dosti bolj oprezno. Sam je predlagal že leta 1910, da se doklade zvišujejo postopoma, po 10 odstotkov letno, saj bi bil prevelik skok uso- den za marsikaterega kmeta. Zdaj predlaga dvig »dokladne stopnje« od 40 odstotkov na 60 odstotkov, kar se mu zdi maksimalna obre- menitev, ki jo še zmore prenesti povprečen davkoplačevalec. Vodstvo stranke pa se je dobro zavedalo, koliko je tak ukrep nepopularen in se brani- lo tega »zdravila« vse do leta 1914 s pomisle- kom da bodo tak ukrep izkoristili liberalci za svojo agitacijo zoper SLS.'^ Enako kislo jabolko je bil za strankino vod- stvo predlagani davelt na »zasebno vino«. Spričo zastarelega zakona je bila obdavčena poraba vina in mošta v »zaprtih mestih« in prodaja vina na drobno, neobdavčena pa ve- leprodaja in seveda produkcija, namenjena domači porabi. Uvesti tak davek, kot ga je predlagal Suklje, bi pomenilo vsaj v vinorod- nih krajih velik upad priljubljenosti in poli- tičnega vpliva SLS. Kmetom gotovo ne bi bilo pogodu, da jim v lastni kleti davkarji nad- zorujejo pridelek in obdavčijo vino, ki ga sa- mi popijejo. In povrhu naj bi še volili kandi- data stranke, ki je tak davek uvedla!? Suklje ni upošteval, da temeljijo volilni uspehi SLS na njenem nastopu kot stranke koristi za kmečko ljudstvo. Neprimernost take obdav- čitve vidi le v višji ceni vina. Strankino vod- stvo je z večjim političnim posluhom že leta 1910 preko sklepa deželnega zbora dunajski vladi odsvetovalo uvedbo novega konzumnega davka na vino.'^ Kalkulacija dohodkov od zvišanja obeh dav- kov in monopola na državni užitninski zakup Sukljetu pokaže čisti dohodek okoli milijon kron letno, kar bi do dobra popravilo finan- čno stanje dežele.'"* Poslanci SLS so tedaj še videli lagodnejšo pot za izboljšanje deželnih financ — poviša- nje dotacije centralne vlade. I. Šušteršič je do- segel preko svojih dunajskih zvez vladni sklep, da bo, začenši z letom 1914, znašala do- tacija deželi Kranjski 1,100.000 kron letno več. To je SLS tudi služilo kot protiargument li- beralnim zahtevam po zvišanju deželnih do- klad." Nasprotno pa je Suklje prav glede mož- nosti večjih državnih dotacij skeptik, saj prav tako raste tudi primanjkljaj državnega pro- računa zlasti zaradi pospešenega oboroževa- nja. Ko so bile volitve v deželni zbor konec leta 1913 mimo, je tudi SLS menila, da je čas za bolj radikalno sanacijo deželnih financ, kajti proračun za leto 1914 je izkazoval že nad štiri milijone kron primanjkljaja. V proračunski debati februarja 1914 je predlagal finančni odsek povišanje deželnih doklad od 40 odstotkov na 55 odstotkov od realnih davkov in 75 odstotkov od ostalih ter povišanje priklade na konzumni davek od vi- na, mošta in mesa od 40 odstotkov na 145 od- stotkov, kar je deželni zbor kljub odporu li- beralcev sprejel." Za pokritje dotedanjih dolgov je deželni zbor odobril pooblastilo deželnemu odboru za najetje dveh posojil, 4,400.000 kron za pokrit- je dolgov in 2,000.000 kron za financiranje de- želnih elektrarn.'^ SKLEP Z delno volilno reformo leta 1908 je SLS do- segla y deželnem zboru Kranjske absolutno politično prevlado. S svojo zmago je prekinila liberalno — nemško zvezo, ki je v njem dol- go vladala. V nasprotju s koalicijo Narodne napredne stranke in nemškei stranke, ki so jo pri delu omejevali številni kompromisi zaradi zveze dveh tako različnih partnerjev, je SLS zastavila po prevzemu oblasti širok delovni načrt, ki naj ustvari iz dežele nekakšno slo- vensko jedro in hkrati vzorec za delo stranke v ostalih deželah. Na gospodarskem področju se je stranka namenila okrepiti svoje pozicije, kar je kre- pilo tudi slovenske ekonomske pozicije. Ven- dar pa je njen boj za zmanjšanje ekonomske moči liberalne stranke vodil v nezdrave stran- karske in osebne spore, ki niso prispevali k ugledu slovenske politike. S široko razširjenim zadružništvom je SLS upočasnila hitro deagrarizacijo podeželja in s tem povezano odseljevanje zlasti v preko- morske dežele. Zadružništvo v deželi ie sku- šala z različnimi ukrepi spremeniti v insti- tucionalizirano obliko kmečkega združeva- nja. Kmetijstvo je poskušala dvigniti na višjo raven z vrsto normativnih aktov o meliora- cijah, boljšem kmetovanju in z izdatnejšim kreditiranjem teh del. Najbolj si je stranka prizadevala za razvoj živinoreje, panoge z naj- ugodnejšimi naravnimi možnostmi. Promet je skušal deželni zbor modernizi- rati s prizadevanji za gostejše železniško omrežje in s posodobitvijo za lokalni promet pomembnega cestnega omrežja. Relativno zgo- 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 daj se je Kranjska vključila v gradnjo elek- tričnega omrežja, ki pa je obseglo le večje centre na gorenjski ravnini in Ljubljano. Vsi ti projekti so terjali velika finančna sredstva, ki jih dežela sama ni zmogla. Zato se je v teh letih globoko zadolžila, kar je iz- zvalo resne pomisleke in kritike v vrstah po- litičnih nasprotnikov in previdnejših lastnih privržencev. Vprašanje, ali je SLS zavestno zapostavljala vprašanje deželnih financ y ko- rist širokopoteznega razvoja dežele, je treba še pustiti odprto. V iskanje novih finančnih virov je bilo vključeno tudi prizadevanje za posodobitev deželnega davčnega sistema in za zajetje vsaj dela kapitala v bančne in zava- rovalne zavode pod lastno kontrolo. V dobi svoje oblasti v deželnem zboru Kranjske je SLS opravila na gospodarskem področju delo, ki zasluži pozitivno oceno.. Če- prav opravljeno skozi prizmo strankinih inte- resov, je po posledicah preseglo ta okvir. V dotedanji slovenski meščanski politiki je to eden prvih primerov, da je tako poudarjena prav gospodarska plat politike in program — v okvirih možnosti — tudi realiziran. OPOMBE 1. V. Melik: Volitve na Slovenskem 1861—1918, Ljubljana 1965, str. 296; F. Erjavec: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 172. — 2. Slovenec XXXVI, 11. 2. 1908, št. 34. — 3. J. K.: Velik moment (Palitično raz- mišljanje ob veselem preobratu v deželi kranj- ski); avtor je Janez Kalan. — 4. Ibidem, str. 23. — 5. Podrobneje J. Prunk: Skof Jeglič — politik, I. del. Kronika 1971, št. 1, str. 35—36. — 6. F. Er- javec: Zgodovina katoliškega gibanja na Sloven- skem, str. 252. — 7. Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 47, Dodatek II. Poročilo o de- lovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januarja do konca decembra 1908, str. 222 do 236. (dalje Obravnave, zv. 47 ...), Dejanja govo- re, Ljubljana 1913, str. 137. — 8. Obravnave, zv. 48, 2. del, str. 503—505, 527—528, 532. — 9. Slo- vansky pfehled XIV, 1912, str. 230 in dalje; do- pis dr. A. Dermote. — 10. I. Hribar: Moji spo- mini IV., str. 67. —11. J. Prunk: Skof Jeglič — poliitik, I. del, Kronika 1971, št. 1, str. 137. — 12. Ta proces je opazil že Krek sam v zadnjih letih življenja, vendar proti moči koncentriranega za- družnega kapitala ni mogel storiti veliko, tudi če ne bi umrl še pred odločilnim preobratom; glej tudi A. Prepeluh: Pripombe k naši prevratni do- bi, Ljubljana 1938, str. 47—48. — 13. J. Prunk: Škof Jeglič — politik, I. del, Kronika 1971, št. 1, str. 36—^38; E. Kardelj-Sperans: Razvoj sloven- skega narodnega vprašanja, Ljubljana 1939, str. 191; F. Erjavec: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, str. 252. — 14. Zanimivo je, da da so videli nekateri, npr. Dermota, v tem do- godku dokaz, da klerikalizem ni toliko zasidran, kot se običajno misli; iz tega naziranja o izšle kasneje nekatere politične akcije. — 15. Obrav- nave zv. 47, sitr. 153—154; zv. 47, Dodatek II, pri- lioga 57. — 16. Obravnave zv. 48, 1. del, sitr. 303 do 304, priloga 43, str. 464—468. — 17. Obravnave zv. 47, str. 924—926; zv. 47, Dodatek II, pril. 221. — 18. Obravnave zv. 47, str. 921—924; zv. 47, Dodatek II, pril. 111 in 215; zv. 48,2. del, str. 809 in pril. 110. — 19. Brez ekspertize uradne insti- tucije ni bila mogoča prodaja prehranjevalnih proizvodov. V pogojih strankarskih in narod- nostnih nasprotij je bilo tako mogoče ovirati delo zadružnih zavodov te ali one strani; pri- merjaj Obravnave zv. 47, str. 706—708 in zv. 48 1. del, sitr. 127—129. — 20. Obravnave zv. 47, str. 1102. — 21. Obravnave zv. 47, str. 1144—1146. — 22. Obravnave zv. 47, str. 1150. — 23. Obrav- nave zv. 47, str. 949—950. Za Kranjsko bi to pomenilo okoli 30 živinozdravnikov. — 24. Ob- ravnave zv. 48, 1. del, str. 54. — 25. Obravnave zv. 48 1. del, sitr. 349—350. — 26. Obravnave zv. 47, str. 101. — 27. Obravnave zv. 47, str. 409 do 472. — 28. Obravnave zv. 47 Dodatek II, priloga 126. — 29. Obravnave zv. 48 1. del, str. 318—331; 7-V. 48 2. del, str. 737—746. 30. Obravnave zv. 47, str. 15—19. — 31. Obravnave zv. 47, str, 111—113 in 252—255; zv. 48 1. del atr. 171. — 32. Obravna- ve zv. 47, str. 255—257. — 33. Obravnave zv. 47, str. 871. — 34. Obravnave zv. 47, str. 879. — 35. Obravnave zv. 47, str. 331—332. — 36. Obravnave zv. 47, str. 878—879. — 37. Obravnave zv. 47, str. 578 do 583 in zv. 47 Dodatek II, pril. 188. Ce si lahko dovolimo prognozo, moremo reči, da bi ta želez- niška proga v dokajšnji meri pripomogla k pre- magovanju prometne odročnosti večine teh kra- jev, ki obsitoji še danes (npr. Bloke, Loška dolina Kozjansko) in bi dopolnjevala slovenski promet- ni križ. — 38. Obravnave zv. 48 1. del, str. 407 do 415. — 39. Obravnave zv 43 1. del. Poročilo o delovanju deželnega odbora za dobo od 1. janu- arja do konca decembra 1910, str. 142—182. Za leto 1910 so znašali sitroški vzdrževanja in grad- nje cest okoli 750 tisoč kron; poročilo deželnega odbora omenja okoli 40 različnih gradbišč. — 40. Obravnave zv. 47, str. 1187. — 41. Obravnave zv. 47 Dodatek II, priloga 96. — 42. Obravnave zv. 48 1. del, Poročilo o delovanju deželnega odbora za dobo od 1. januarja do konca decembra 1910, str. 32—60 navaja nad sto različnih vodovodov in vodnjakov v raznih fazah priprave in gradnje. — 43. Obravnave zv. 47, sitr. 327. — 44. Obravnave zv. 47, str. 597. — 45. Obravnave zv. 47, str. 327 do 329. E. Lampe vidi Kranjsko kot nalašč ust- varjeno za industrializacijo. Ima ugodno pro- metno lego, stika se z romarskim in germanskim svetom, kar jo še dodatno stimulira. — 46. Pri- merjaj t. 1. afero Paušlar; Obravnave zv. 48 2. del, str. 506—515. — 47. Obravnave zv. 48 2. del, str. 519—526 in 547—560. — 48. Obravnave zv. 49, sir. 242—245. — 49. Obravnave zv. 49, str. 245. — 50. I. Mandelj: Nekaj številk iz kranjskega deželnega gospodarstva. Veda II, 1912, št. 3, str. 229, — 51, Poisojilo v višini 4.000.000 K, najeto KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 55 1906 pri Osrednji banki čeških hranilnic. — 52. Natančno je pisala o deželnih financah Jelka Melik: Kranjske deželne finance 1861—1914, Kro- nika 1973, št. 3 str. 160—165 in Skladi kranjske- ga deželnega premoženja, Kronika 1976, št. 3, str. 165—169. — 53. Obravnave zv. 47, str. 230 do 233 in zv. 47 Dodatek II, pril. 58. — 54. Obrav- nave zv. 47, str. 82. — 55. F. Suklje: Iz mojih spominov III, str. 134, piše, da je on omogočil najetje posojila pod tako ugodnimi pogoji, med- tem ko Krek v brošuri Dejanja govore ne ome- nja Sukljetovega prispevka pri najetju tega po- Gojila. Al pari — ob izplačilu polnega zneska; običajno so se provizija in obresti trgale od glav- nice, — 56. F. Suklje: Deželni zbor kranjski in deželne finance, Ljubljana 1912, str. 23—24. — 57. Jadranska banka je bila v rokah češkega in slovenskega kapitala, povezanega z vrhovi NNS, Zavarovalna banka Slavij a je imela za ravna- telja v Ljubljani Hribarja, v liberalnih rokah je bila Mestna hranilnica v Ljubljani. — 58. Ob- ravnave zv. 47, str. 638. — 59. Obravnave zv. 47 Dodatek II, pril. 95 in 187, — 60. Enako tudi F. Suklje: Deželni zbor kranjski in deželne finance, str. 18—20. — 61. Obravnave zv. 48 2. del, pril. 127. — 62. V deželi je delovalo okoli dvajset za- varovalnih družb, ki so nabrale letno okoli 950.000 K zavarovalnih premij, zavarovalna vsota pa je znašala 280 milijonov kron. ¦—¦ 63. Ob- ravnave zv. 47, str. 108—109 in 170—176; zv. 49, str. 6 in 18. — 64. F. Gestrin — V. Melik: Slo- venska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, Ljubljana 1956, str. 309, navajata, da so se de- želne finance izboljšale v vojni po letu 1915, ko je postala dežela glavna oskrbovalka soške fronte. F. Suklje: Iz mojih spominov III. str. 152, pravi, da je Lampe izkoristil možnosti, ki jih je dala bližina fronte in v letih 1915 in 1916 je »Deželna vnovčevalnica« prinesla 10 milijonov kron dobička. — 65. I. Mandelj : Nekaj številk iz kranjskega deželnega gospodarstva. Veda II. 1912, št. 3, str. 228—248. — 66. Soditi o točni vi- šini deficita Kranjske je težko, saj avtorji nava- jajo različne številke; primerjaj tabelo, sestav- ljeno po uradnih letnih obračunih, v J. Melik: Kranjske deželne finance 1861—1914, Kronika 1973, št. 3, str. 165 in Krekovo brošuro Dejanja govore, sitr. 236—237 ter Sukljetovo Deželni zbor kranjski in deželne finance, str. 4. — 67. F. Suk- lje: Deželni zbor kranjski in deželne finance, str. 7—8. 68. Ibidem, str. 19. — 69. Slovenski narod XLV, 1912, št. 138, 19. 6. 1912. — 70. Naši zapiski 1912, št. 7, str. 193 in si. in A. Dermota v Slovan- sky pfehled XIV, 1912, str. 460 in si. —71. I. Mandelj : Nekaj številk iz kranjskega deželnega gospodarstva, Veda II. 1912, št. 4, str. 393. — 72. Dejanja govore, Ljubljana 1913, str. 237—238. — 73. Obravnave zv. 47, str. 694. — 74. Podrob- neje: 528.000 K kosmatega dohodka od vinskega davka, čistega okoli 400.000 K, 400.000 K od po_ višane doklade na 60 «/o, 200.000 K od monopola na državni užitninski zakup. — 75. Dejanja go- vore, str. 237—238. — 76. Obravnave zv. 49, str. 169—242 in pril. 36. Podrobneje o strukturi dav- kov glej J. Melik: Kranjske deželne finance 1861 do 1914, Kronika 1973, št. 3, str. 163—165. — 77. Obravnave zv. 48 2. del, str. 704; zv. 49, str. 242 do 245 in pril. 40.