Volitev dež. poslanca v Brežicah. Začnimo z basnijo. Krava se pritoži levu, rekoč: Gospod, edeu tvojih podložnikov mi je tele vzel in požrl. Kdo? vpraša lev. Krava ne ve za hudobneža. Kralj živalstva skliče vse živali v skupščino, da izve krivca; na kraljevo povelje pridejo vse živali. Kdo zmed vas — vpraša mogočni lev — se je drznil kravi tele vzeti in pokončati? Vse molči. Ves potuhnen pa stopi v o 1 k pred kralja in reče: Mogočni kralj! j a z tega nisem storil. — Nauk: Krivec obtožuje se sam. Ta basen nam je v misel hodila, ko smo prebirali ,,Narodova" javkanja in natolcovanja zarad vspeha volitve v Brežicah. ,,Klerikalci" so krivi, da je narodni kandidat propal; gg. župnika Ramor in Pajek sta kriva, ker sta glasovala za Žnidržiča in seboj potegnila toliko in toliko volilcev; ko bi ti ne bili tako glasovali, bila bi zmaga naša — torej so edino le ,,klerikalci" propada kvivi; — tako gre v enomei- po vseh številkab demokratičnega lista. — Gospodje, vaša nevolja je sniešna, še bolj pa neopravičena. Smešno je od vas, ki ste lani pfi volitvi v državni zbov le po kompromisu z nemčurji Vošnjaka v državni zbor spravili, da se zdaj hudujete nad tem, ker so nekteri voliki naše stranke glasovali za Žnidržiča. Roka roko vmije, bi morali reči; lani so nemčurji nam liberalcem pomagali, da smo Vošnjaka v drž. zbor potisnoli, zdaj se je pa spodobilo, da mi nemčurjem pomagarao ter Znidržiča volimo. To so nemčurji v razaih dopisih v ,,T;igesp.u tudi naravnoč od Vošnjakovcev zahtevali iu pricakovali; ti nehvaležneži se pa zdaj še jezijo, da so vsaj nekteri konservativni Slovenci nemčurjem povrnoli, kav so jim liberalni Slovenci dolžni bili! •— Pa pustiruo to; naj gledajo libeialni Slovenci sami, kako da se z nemškutarji zopet sprijaznijo. Kdo je kriv voliitvenega vspeha v Brežicab? Kot prijatelji pol. svobode smo volilcem svoje stranke na prosto voljo dali, da volijo, če hočejo, narodnega ponudnika, kar je bilo v sedanjih razmerab uajmodrejše, dasi dopisnik nNar." z Brežic o takem političnem taktu ni pojma nima, ker pvavi, da je bil to ,,bedast" uasvet. Prav nbedasti" ste le vi, ki postavljate liberalne kandidate ne vprašaj^ za to, ali so tudi konservativnim Slovencem všeč ali ne, potem pa tirjate od nas, da vas slepo slušamo in na vašo komando volimo, kogar vi boeete. Spodobilo bi se, da se z nami zastran kandidata vsaj pogovorite. Da bi pa za vami le rep bili in vse storili, kar vi hočete, to je presmešno! Vaša jeza je pa tudi neopravičena, kerizvira iz gole zaslepljenosti. Ko bi vas divja strast ne slepila, spoznali bi; da pri nas kandidata ne priporoča, ako ga nNarodovci" postavijo. Poštenim volilcem se gnjusi liberalna svojat, ki je lani ob volitvi v drž. zbor tako pobalinsko divjala nad volilci naše stranke, da ppltenjaki ne morejo pozabiti neotesanosti Vošnjakove poulične garde. To je kvivo, da se nekteri poštenjaki ne dajo več za volilne može voliti, da drugi dgma ostajejo, nekteri se pa k nemškutarski stranki nagibljejo. ReSj da niso nemčurji ob volitvah nianj suiovi; pa pomislite, da se je naš kmet še le.začel zavedati svoje narodnosti, da ga je torej toliko težje držati pri narodnej strauki, ako prihajajo iz te razbrzdani in surovi fantalini, ki delajo kot roparji s poštenimi volilci. Stvar, za katero se s tacimi sredstvi dela, ne more biti poštena. Drug uzrok nezanpanja do ,,Narodovih" kandidatov je kriva politika, v ktero je liberalna svojat zabredla. Za nas Slovence ni sreče, ne vesele bodočnosti, kakor le po federalističnem skladu Avstrije, da imamo vsi Slovenci eno in to narodno deželno vlado, narodno upravo in šolstvo. Liberalni diž. poslanci so pa pobegnili k našiin nasprotnikonj, nemškim centralistom, edino le iz liberalnega mrzenja proti federalistom, ki so ob enem tudi konservativni, pravični katoliški cerkvi. če toraj ,,Narod", ki zagovarja politiko liberalnih drž. poslancev, kandidata postavi, ga ne moie nobeden volilec federalistične stianke voliti. To je uzrok, zakaj da nismo mogli g. Lenčeka v Brežicah priporočati; kot p/ivrženec liberalne slov. stranke spada on kakor Znidržič k ustavaški stranki. Obžalujenio, da so nekteri volilci naše stranke za Žnidržiča glasovali; bolj prav bi bilo, glasovanja se zdržati, ker nismo svojega kandidata imeli. Iz druge strani je pa mnogo uzrokov, ki izgovarjajo naše volilce. G. Žnidržič ni liberalec nNarodovega" plemena; kdo bi se toraj čadil, da, če sta na izbiro bila dva ustavaka: slovensk in nemškutarsk, konservativni Slovenec rajše voli tistega, ki se mu v verskem oziru manj nevaren zdeva. Tegajekriva svojat, ki v ,,Narodu" ia nTedniku" strup brezverstva, sovraštvo pjoti kat. cerkvi in dubovenstvu po svetu trosi. Črna osoda žene liberalno svojat naprej po krivi poti, ter si mora svoj pngubni obstanek s tem varovati, da pokončava Ijudem vero in udanost do kat. cerkve. Nazaj iz tega pota več ne more, razun če se vsej politiki odreče, česar pa ne more, ker je preveč vladoželjna. Največa škoda, ktero je rNarodova" svojat naiedila, je ta, da je v mnogib kiajib po svojih jirivržencih ljudstvo okužila, verski liberalizem med kmetske ljudi zasejala ia tako vse razdvojila. Vzemi ktero koli številko gaduega nNaroda" v roke, iu našel boš v vsakej besno sovraštvo proti cerkvi in duhovenstvu. Nasledek tega je, da ?e podkopava zaupanje ljudstva proti dubovenstvu, da toraj dubovnik tudi v narodnem oziru manj storiti zamore, premuogim se pa vsled bridkih skušeaj naravnoč gnjnsi delati na narodneai polju, ker za ves trud in za velike stroške druga nemajo, kakor zasramovanje v nesiamnib domačik listih, surovo upornost zapeljanih kmetskili in drus-ih liberalcev, vih tega še pa kazenskib paiagrafov nove ^verske1* postave, ki so jo zaslepljeni slovenski politikarji sklepati pomagali. Tako 8tojimo. Pri tem prežalostnem staDJi šfi pa nNarodova" svojat tirja, da mi za djo delamo, in se jezi ter psuje, ker tega nočemo, marveč skusamo zavarovati ljudstvo duševne spačenosti, ki prihaja iz nNarodoveu zalege. Dokler bo trojica: Vošnjak — Zarnik — Jurčič med Sloveuci razsajala, ne bo razpora konec, sad razpora bo pa imel — nemčur. Kdo je toiaj volk v basni ?