Listek.
59
apnenec v vodi združi z žvepleno kislino, naredi se od njega sadra). Med Dovjem in Begunjami se vidi na več krajih marmor, n. pr. v jarku Mitnica tako imenovani pegasti marmor. Dalje se lomi marmor v jarku Mirca pri Jesenicah, pri Javorniku in Pristavi kjer je črne barve in ima v sebi polno okamenin, toda ni kaj obilen. V jarku Dragana za razvalino ,,Katzenstein" je tudi pisan marmor, od katerega, je u. pr. napravljen pod-stavec za Dežmanovo  poprsje v  muzeji ljubljanskem.
Više gori na obronku Karavank so štirje rudniki, Rezni hrib pri Planini nad Jesenicami, Lepenje nad Javornikom, BelHca pod Stolom in Begunščica. Najbogatejši rudnik je prvi in daje sosebno jeklenec (Spatheisenstein) in svinčeni sijajnik (Bleiglanz), poleg tega pa so tudi druge rudnine, n. pr. žveplen železovec (železni kršeč in gomoljast markasit), potem bakreni kršci, malahit, sadro (malo) in lep drstev. Bližnji lepenjski rudnik pod kočenskim sedlom je podoben prvemu glede na rudnine, ali opustili so ga leta 1868., in kraju pravijo sedaj ,,Stare jame". Tudi rudnik Belšico pod Stolom so opustili leta 1883.. ker so bile plasti dokaj neredne in pritisek od zgoraj prevelik. Rudarska koliba se je sedaj prekrstila v Valvasorjevo kočo, ki rabi hribolazcem.
Potem je pokazal g. profesor, kakd je geološki sestavljen Stolov obronek, sosebno v dolini Belšici. Na vrhu se nahaja dolomitni apnenec in grušč, spodaj pa je za-gvozdena ogljena tvorba, torej starejšega izvora, in v tej tvorbi se dobivajo kovine. Pod njo leži črni škriljevec in rdeči škriljevec iz Werfenske tvorbe. Obronek so navrtali štirikrat. Četrti najdaljši rov se nahaja 576 tn nad morjem in leži 86 m niže od prvega. Tudi v tem rudniku so bile iste kovine, kakor v prvih dveh, poleg tega še cinkova svetlica, žvepleni kršci in rjavi manganovec (Braunstein).
Četrti rudnik se dobiva na južnem obronku Begunšcice pri Begunjah, in sicer se v njem sosebno kopljeta rjavi manganovec in rdeči železovec. — Na obronkih Karavank se nahajajo tudi še druge zauimljive ruduine, 11. pr. v Rezuem hribu rdeča arzenova svetlica (sestavljena od arzena in žvepla), in sicer je to doslej jedino znano mesto, kjer se dobiva ta ruda na Kranjskem. V okolici Koroške Bele se dobiva tetraedrit (Fahlerz), od katerega se naredi malahit, če na zraku razprhne. Takšen malahit se nahaja tudi ua planini Roščici pri Dovjem,
Sklepaje poročilo o tem velezanimljivem predavanji, ne moremo zamolčati želje, da bi gosp. profesor prav skoro opisal tudi druge predele Kranjske v miueraloškem oziru in da bi tako spopolnil sliko vse naše dežele, ker še nimamo priročnih knjig , iz katerih  bi  se mogli prepričati o nje rudninskem bogasivu.                                       S, R.
Slovensko gledališče. Predstava dne" 29. listopada: ,,Dalila". Drama v štirih dejanjih. Francoski spisal Octave Feuillet. Preložil Vek osla v Benkovič. — Feuil-letove drame se sicer ponašajo z veliko tehniko in hvaležnimi nalogami, vender rišejo značaje neresnično, ni realistiški ni romantiški. V ,,Dalili" nas ne ogreva ni jedua izmed nastopajočih oseb, in ako bi ne bilo igranje res dovršeno, izvestno bi bila prepala ta predstava. Pohvaliti moramo gospo Borštnikovo, ki je nastopala v posebno krasnih opravah in izborno izvajala nalogo markize Leonore, mimo nje gospoda Borštnika, kot cheva-lierja Carniolija.
Predstava dne* 6 grudna: ,,Konkurzi gospoda notarja". Veseloigra v treh dejanjih. Češki spisal Jan Vavra. Preložil Ivan Gornik. — Prijetna igrica je prav srečno prikrojena našemu razmerju, kaj  posebnega pa ni.   Predstava je bila povoljna.
Predstava dne 8. grudna: „Dve tašči". Veseloigra v jeduem dejanji. Poslovenil Vekoslav Benkovič. — ,,Pot po nevesto". Komična opereta v jednem dejanji. Glasba A. Ti t lova. Prevod J. Cimpermanov. — Z veseloigro je bilo občinstvo zadovoljno,    ne tako pa z opereto,    čemur   vzrok je zlasti to,   da je že zastarela.    Seči bi
60                                                                   Listek.
bilo vender že po drugih operetah, bodisi tudi starejših ; saj so nekatere jako melodi-jozne in se tudi pridobe' brez posebnih troškov. Prijala je prav za prav le gospodičiua Daneševa;  sicer se je igralo  prezaspano.
Predstava dne" 13. grudna: »Revček Andrejček«. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Nemški »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. Poslovenil J. Beden ek. — »Revček Andrejček« se je predstavljal že pogostoma in vselej še privabil mnogo občinstva, tako tudi ta večer. Gospoda Borštnika Revček Andrejček je, kakor znano, jedua najboljših njegovih nalog, takisto je dovršena gospd Borštnikove Franica. Zal, da so se nekateri prizori predstavljali  premrtvo.
Predstava dne' 20. grudna: »Ubožan plemič«. Igrokaz v petih dejanjih in sedmih slikah. Spisal Octave Feuillet. Poslovenil F. Se h. — Dandanes se izvestno težko dobč ljudje, kaker.šen je marquis de Champecy, junak tega igrokaza, in kakeršni so tudi drugi v tej drami. Gospod Borštnik je igral premišljeno in zmerno, dobro je prijal tudi gospod Verovsek, sosebuo hvalno pa je omenjati gospe Borštnikove. Nekateri drugi igralci zopet niso  vedeli nI besedice o svoji nalogi.
Predstava dne" 26. grudna: »Prvikrat v gledališči«. Burka v jednem dejanji. Poslovenil Jak. Alešovec. — »Cannebas«. Komična opereta v jednem dejanji. Uglasbil Fr. pl. Suppe". Poslovenil Jak. Alešovec. — O burki bi bilo škoda sleharne besede, ker ni bila kar nič naučena. Rajši ničesar, nego take predstave! Občinstvo že sme" zahtevati  vsaj  to,  da se  igralci uče-,  ako ne drugega!   —  Opereta je ugajala popolnoma.
Predstava dnd 27. grudna: »V vodnjaku«. Opera v dveh delih. Spisal R. S. Poslovenil Fran Gerbič. Uglasbil Viljem Blodek. — Ta opera prija vselej, kadar se uprizori; vender se je pela ta večer slabše nego zadnjič, ker je imela vojaška godba prvikrat normalno uglašene instrumente. Vender so se izvajale posamične točke dobro, takisto je bil po  volji močni mešani zbor,  ki je  krepko  vztrajal zaporedoma dva večera.
Anton Cerv, bivši spirituval v goriški bogoslovnici,  umrl je dne   14. grudna 1. 1. v voji rojstveni hiši v Koritnici na Tolminskem. Porodil se je dne 20. prosinca 1846. leta, a za mašnika je bil posvečen dne" 24. prosinca 1809. leta. Bil je zelo nadarjen in klasiški izobražen duhovnik ter izvrsten cerkven govornik.  Kot jezikoslovec je gojil najbolj  ruščino,  češčino in francoščino.    Imel je jako spretno pero in   se je pokazal posebno  dobrega  humorista v spisu   »Časopisje  na   trdih   kmetih«,   katerega je s podpisom   »Job«   priobčil  v goriški »Soči«   leta   L878.  št.   II.,   17.  in   18.    Trentarsko dolino  je opisal leta   1874.   v   »Glasu« št. 42.—150,  Zadnja leta je pisal v »Rimskem Katoliku«  »Črtice o ruski cerkvi« in »Ljudska šola v Rusiji«.   Kot   sa.mostalno   delo je izšla   njegova   knjiga   »Sveta   Gora   pri   Gorici«. (Gorica   1883.   Natisnila   Hilarijanska   tiskarna.   Založil L.   Rutar),   v   kateri   je   korenito opisal postanek in  razvitek te imenitne   božje poti ter vsega   tega,  kar je ž njo v zvezi. Skoda velika,   da ni   zadnja   leta pisal nič več šaljivega,   ker tako   zdravega  humorja ne najdeš iz lepa,  kakor pri pokojnem Červu.  Lahka mu žemljica ! *
Dva nova groba. »Ljubljanski Zvon« je izgubil minulega meseca dva vrla podpornika in sotrudnika: dne" 19. grudna je umrl namreč Vojteh Valenta, mestni blagajnik v Ljubljani, ki je pred leti, dokler ga še ni potrla bolezen, v našem listu korenito oce-njal domača in druga glasbena dela ter sploh priobčeval marsikatere zanimljive novice iz glasbenega življenja. — Istega dn6 je umrl v Dunajskem Novem Mestu c. kr. inženir Radivoj Paznik. Pokojnik je rad delal na književnem polji in zlasti zbiral narodno blago, katerega je nabral že jako mnogo. Tudi je leta. 1879. na Dunaji izdal »Slovanski almanah«, v katerem so bili natisnjeni spisi v vseh jezikih slovanskih. Drugi letnik »Slov   almanaha«   pa je  bil zaradi  maloruske  pesemce zaplenjen,   in  Poznik je zategadelj