Organizirano muzejsko delovanje seje začelo v Železnikih 1S49. leta. Takrat smo ustanovili Tehnični muzej Železniki. Ta je deloval do ukinitve in prenosa ob čine Železniki v Škofjo Loko, nato se je pa vključil v Loški muzej. Leta 1964 smo ustanovili novo organizacijsko enoto Mu zejsko društvo Skofja Loka — Podcdbo Železniki, za katerega je uspelo dobiti prostor v pritličju in prvem nadstropju Plavčeve hiše. Leta 1968 je bil javnosti odprt muzej. Letošnje leto je dopolnje nih deset let poslovanja. Hkrati smo tu di priredili spominsko sobo Franceta Koblarja. Oba dosežka sta izzvala praz novanje, ki je postalo najvišja kulturna prireditev tega leta v občini Skofja Loka. Proslava se je začela v soboto dne 17 junija ob 20. uri z nastopom okteta Ga- lus, ki je v novem prireditvenem pro storu priredil otvoritveni koncert. Zape* je umetne in domače pesmi. Nad tristo poslušalcev, ki so zasedli dvorišče, tera so in balkone, je pevcem navdušeno plo skalo — prireditelji so jim izrekli javno zahvalo in jih nagradili z nageljni. Ok- tet je pohvalil akustičnost prostora, ki je prispevala k umetnostnemu uspehu. V nedeljo dne 18. junija ob 10. uri se je pričela glavna proslava. Vabilom se je odzvala množica nad 500 ljudi. Prispe li so številni znanstveni in kulturni de lavci, predstavniki sosednih muzejev, družbenopolitični delavci občine in mno žičnih organizacij, gospodarskih in proiz vodnih podjetij itd. Članica sveta fede racije tov. Lidija Sentjurčeva je dva dni pred proslavo odpovedala in opravičile izostanek predsednika Sergeja Kraigher ja. Ogledala si je razširjeni muzej z vse mi razstavami, ki so ji bile močno všeč. Posebno omenimo udeležbo prof. Anike dr. Stanka in prof. Izidorja Koblarja in akademika prof. dr. A. Slodnjaka od SAZU, ki je bil slavnostni govornik. Prireditev je v imenu KS Zejezniki otvoril Janez Demšar s pozdravi vsem udeležencem. Zahvalil se je pobudnikom za ustanovitev muzeja in muzejskim de lavcem, ki so desetletje opravljali, do polnjevali in bogatili muzej. Zahvalil se je vsem, ki so gmotno to kulturno usta PROSLAVA DESETLETNICE MUZEJSKE ZBIRKE V ŽELEZNIKIH IN ODPRTJE SPOMINSKE SOBE FRANCETA KOBLARJA 318 novo podpirali, posebno proizvodnim or ganizacijam, iz katerih je muzej nastal. Te so vsa leta podpirale s tolikimi sred stvi, da srno zmogli doseči razsežnosti i- kvaliteto našega muzeja. Pevski zbor O. S. Brigade Franceta Prešerna je zape' Prešernovo Zdravljico. Nastopil je slav nostni govornik akademik A. Slodnjak in s skrbno naštudiranim govorom ob razložil življenje in delo Fr. Koblarja. Govor posebej objavljamo. Učenka He- dviga Potočnik je prebrala odlomek iz knjige Moj obračun. Pevski zbor je dru gič zapel pesem Caj so tiste stazice Dipl. ing. Jože Šturm, tajnik muzeja, je opisal prve pojave zavzetosti za ohra njanje starin v Železnikih. Iz teh se je razvilo organizirano muzejsko delovanje, ki se je pred desetimi leti odprlo široki javnosti. V tej dobi so si ga ogledali mno gi Slovenci in Jugoslovani, obiskali so ga pa tudi mnogi inozemci iz vse Evro pe, zlasti metalurgi. Imeli smo celo obisk Afričanov! Navedel je tudi težave, na katere zadeva muzejsko delo, in prizade vanja za njegov napredek. Zahvalil se j a prof. Aniki in bratoma Koblar za ob sežen in bogat zaklad, ki so ga kot d< diči podarili Muzeju Železniki in po njerr. vsej javnosti. Nanizal je nove zamisli za bodoče jnuzejsko delo, ki bodo zahte vale še mnogo truda. Izvajanje je ZL ključil s posvetilom muzeju, ki ga je na pisal Fr. Koblar: »Starim Železnikom v spomin, minljivosti časov v opomin, sled minulega trpljenja, up sedanjega življe nja!« Pevci so tretjič zapeli pesem »Ko sec koso brusi . . .«. Nato se je zbor po večal in gromovito deklamiral pesem O. Zupančiča Zebljarska in še zapef Škr- janček poje žvrgoli. Sledilo je vabilo k odprtju spominske sobe Fr. Koblarja in razširjenega muze ja. Spominsko sobo je odprl dr. Jui.e Mahnič. Obiskovalcem je razložil načir in razvrstitev razstavljenih del in vpeljal ogled. Množica udeležencev proslave se je razvrstila po vseh razstavnih prosto rih muzeja in se navduševala nad vsemi lepo urejenimi zbirkami. Pred muzejem postavljeni visok mlaj je opozarjal na velik dogodek in vabil obiskovalce, po zdravljal pa tudi navdušene odhajajoče udeležence. Niko Žumer 'i Nekdanja Plavčeva hiša v Železnikih, sedaj muzej, Na plavžu št. 58 Fot. C. Zupane 319