©sel_3_e ve§_. Imenovnnje zag_ehškeg~. pomo___ega škofa, Sveti očc Pij XI. je imen-oval du•hovnika zagrcbške nadškofije ter tajnika nadškofovskega duhovniškega stola dr. Alojzija Stepinca za pomožnega škofa s pravico nasledstva v zagrebški nadškofiji. Novi škof se je rodil 8. maja 1898 v Krašiču v jastrebarskem okraju. Po končani gimnaziji je moral na fronto pri Gorici ter ob Piavi, kjer so ga Italijani zajeli in ga prepeljali v taborišče Nocera. 0 službovanju pri vojakih je izjavil novoimenovani škof sledeče: »Ko me je med vojno na fronti mina zasula in so me odkopali, sem prišel v italijansko ujetništvo, fcjer pa nisem hotel ostati. Zato sem se fcot Hrvat prijavil v tabor jugoslovenskih oficirjev, ker aer_i sam bil takrat že poročnik. Iz N-ocere Umbre so nas po zaslugi Jugoslovanskega odbora 1. 1918 prepeljali v Solun. Kot poročnik sem sodcloval nato pri preboju solunske fronte. Po prevratu sem služil v Gnilah in Prištini in bil leta 1919 demobiliziran, leto nato pa imenovan za lezervnega poročnika.« Po povratku od vojakov je Stepinac na}prej študiral agronomijo in nato se je šele posvetil z vso vnemo duhovniškemu stanu. Mcsrcče. Po okolici Ptujc. požar za požarom. Posestniku Janku Mlakarju v Rogoznici je upepelil ogenj stanovanjsko ter gospodarsko poslopje ter znaša škoda 25.000 Din. — V Drstelji pri Sv. Urbanu pri Ptuju je izbruhnil požar pri posestrtiku Jožefu Tenšeku. Zgorelo je ogro- dje zldane hiše in življenske potrebščine. Hnda toča v Savinjski dolini. Dne 30 .maja med 3. in 4. uro popoldne je razbesnela huda nevihta nad savinjskimi občinami: Sv. Jurij ob Taboru, Gomilsko, Kapla, Prekopa, Dobrovlje ter Braslovče. Med viharno nevihto se je usula liki oreh debela toča, ikatere je padlo 15—20 cm na debelo in so bila polja, ti*avniki ter hmeljski nasadi pobeljeni kakor po zimi. Toča je uničila hmeljske nasade in vse poljske pridelke, 'ki so zelo dobro obetali. Ubogi Savinjčani so ob edini zaslužek hmelj, ob kruh in ob krmo za živino. Ljudstvo je obvipano. Po toči hudo prizadeta Dolenjska. Dnc 30. majnika popoldne krog 5. ure je prihrumelo nad Dolenjsko neurje s točo, ki je neusmiljeno klestila 12 do 15 minut. Padali so relo ledeni kosi, veliki kakor jajce. Najbolj je zabilo vinograde tcr sadovnjake, ki so lepo obetali. Zlasti budo so udarjene vasi: Volčja njiva, Glcnk, Stan, Debeuc in Stara gora. Velika požarna nesreča. V noči 29. maja je iz neznanoga vzroka pogorela v Kozarjih, občina Dobrava pri Ljubljani, parna žaga posestnika tcr sedlarja Jakoba Trobca. Poslopjc, v katerem je bila žaga, je pogorelo, uničene so tudi vse strojno naprave. Gospodarsko poslopje je pogorelo v Medvodah pri Ljubljani posestniku in sedlarskemu mojstru Fr. Jenku. Gasilcem je uspela omejitev požara, sicer bi bilo prišlo do velike nesreče. Kazne novice. Če mački stopiš na rep . . . »Jutiu« in tistim, ki stoje za njim, so bojevniški shodi, ki so zadnji čas prirejajo po Sloveniji, tako razburili živce, da cela »fronta« ne more več mirno spati. Zakaj se neki »Jutro« razburja, ako pa ima po svojem zatrdilu za sebe in za svojce mirno vcst?! Narod svojega mnenja ni spiemenil. »Jutro« piše v svoji številki z dnc 3. junija: »Narod je ponovil brez sodelovanja velikih bojevnikov svoj plebiscit od 8. novembra 1931 lani pri občinskih volitvah in izidi naknadnib občinskih volitev znova dokazujejo, da svojcga mnenja ni spremenil.« Da, narod svoje ga mnenja ni spremenil. O tem se je že tudi »Jutru« začelo v glavi da- 1 niti. Prišel bo čas, iko se mu bo popol-  noma zdanilo. Zonjice se bodo imenovale odslej: Slovenske Konjice. Notrajni minister je ¦odobril prošnjo trške občine v Konjicah, da se imenuje odslej trg Slov. iKonjice, ker so =le druge Konjice v vribaski banovini in -je bila zamenjava ¦obeh krajev pogostna. Pes prinesel iz gozda odsekano človeško roko. Seno so spravljali zadnje dni na travniku Jožefa Fiferja pri Sv. Martinu na Pohorju. Naenkrat je pri'tekel iz gozda Fiferjev pes in je pri- ncsel odsekano človeško roko, katero je odložil pred gospodarja. Poklicani Brožniki so ugotovili, da gre za del leve dlani s 4 prsti. Kazalec je bil ovit s krpo radi poškodbe. Dlan je bila odsejcana od. roke z ostrim predmetom. Ljudje trdijo, da gre v tem slučaju za BŠletnega drvarja Franca Aniča iz Limbuša pri Mariboru. Omenjeni je pil uglužben do 15. maja pri posestniku Štefanu Kepniku iz Frajhama. Dne 15. maja se je napotil Anič z zaslužkom preko Pohorja proti domu. Očividci trdijo, da je imel obvezan palec na levici, kar bi se strinjalo z grozno Vajdbo. Udar strele v radio-postajo. Med nedhto je udarila strela v Selški dolini irSorici na Kranjskem v radijsko aneno šolskega upravitelja, ki stanuje v k)li. Celo šolsko poslopje je bilo takoj polno dima. Strela je ožgala samo les, Jb katerem je bil napeljan vod od antene v sobo. K sreči je soproga g. upraVitelja pravočasno odklopilaantonood aparata in je bila zvezana z zemljevodom. Ce bi bila antcna priklopljena .Jt^-'., aparatu, ki je v ikuhinji, kjer so bili vši z±»rani, bi bil udar strele zahteval človeške žrtve. Popokale so na šolskem poslopju vse šipe in pregorele so električne žarnice. i Znani japonski admiral Togo umrl. V rusko-japonski vojni je uničij japonski admiral Togo leta 1905 rusko vojno brodovje pri Čušimi. Za Rusijo povsem zgubljena bitka je vplivala porazno na hadaljni potek vojskovanja. Admiral Togo je umrl zadnje dni v visoki starosti 87 let. Rekordni prelet Atlaniskega Oceana. Francoska letalca Maurice Rossi in Paul Codos sta prcletela razdaljo Pariz—Njujork v 38 urah brez pristanka. Seboj sta imela 7000 1 bencina in 300 kg olja. Nameravala sta poleteti naravnost v Kalifornijo, da bi pobila dosedanji rekord na daljavo. Radi slabega vremena in motenj v motorju sta morala pristati v bližini Njujorka. Kljub zasilnemu pristanku je uspeh Franc-o-. zov zelo velik in ga slavi celi svet. Obžalovanja vredni slučafi. . Radi umora mačehe 20 let ječe. Le- /tos 16. aprila je našel v sadonosniku jsvoje viničarije v Dobrenju v župniji 'St. Ilj v Slov. goricah posestnik Šarman umorjeno 601etno viničarko Terezijo Heričko. Sum groznega dejanja je flpadel taJkoj na pastorka umorjene, 23lletnega viničarskega sina Franca Heričko. Od orožnikov aretirani je priJznal zločin šele, ko so odkrili žandarji injegovo okrvavljeno obleko. Dne 29. jmaja se je zagovarjal Heričko pred ma1'iborskimi sodniki z vinjenostjo. Obsoyjen je bil na 20 let ječe. .^ ^-0.- Dva vloma. Pri ikrojaškem mojstru iAdamu Novaku v Ptuju se je oglasil mlad moški s pretvezo, da išče stanoSvanje. Ko je bil nekaj časa sam, je vloSmil v omaro, iz ikatere je odnesel dve zlati uri, nekaj zlatih prstanov, razne ivrednostne predmete ter 800 Din v goJovini. Novaku je napravil vlomilec '10.000 Din škode. — Proti Rožnifcu pri iLjiibljani stanuje zasebna uradnica A. iPlečko, pri ikateri se je mudil na ob5sku njen brat Franc. Brat in sestra sta se podala fc počitku, a sta pustila teno okno v pritličju priprto. Skozi priprto okno se je splazil ponoči v stano¦vanje vlomilec, ki je izmaknil 2 tiso'čaka, več srebrnega donarja, 50 fran- kov, zlato uro ter več obleke. Škoda znaša 14.000 Din. Hitro pvijeti vlomilci. V zgorajni notici poročamo, kako so odnesli nočni vlomilci bratu in sestri Plečnik na Cesti na Rožnik pri Ljubljani bogat plen v skupni vrednocti 14.000 Din. Zasledovanja uzmovičev sta se lotila polkija ter orožniki. V dolenjskem vlaiku je izsledil orožnik tri neznance, katere je pozval, naj se izkažejo, ikedo da so. Na ta poziv se je eden od trojice pognal iz drvecega vlaka tik.pred predorom Rožni dol-Semič. Ostala dva je žandar aretiral in so ju prepeljali v zapore v Novo mesto, odkoder so ju spravili v Ljubljano. Pri obeh so našli predmete, ki so bili odnešeni pri Plečniku. Grc za dva Bosanca in sicer za 331etnega Mehmeda Velego iz Male Kladuše in za 261etnega Mehmeda Begpaševiča iz Pe-< čigrada. Tretji, ki je skočil iz vlaka, je 261etni Dekanovič Ale iz okolice Male Kladuše. Aretirana sta priznala vlom. Prostovoljno v smrt, Na Apatovem kozolcu v Kapli pri Vrans-kem se je ustrelil 291etni orožniški kaplar Mato Adamovič iz vasi Majur v savski banovini. Rozno iz Prehmnria. Črensovci. V nedeljo dne 27. maja je prejeloj v naši cerkvi 107 otrok prvo sv. obhajilo. Veselje je bilo gledati naše malčke. Vse deklice so bile belo oblečene in vse so imele zelene vence na glavah. Med mašo je bil kratek nagovor, ki ga je imel g. kaplan. Res je bila ganljiva slika, ko je stalo okrog svojega katebeta 107 otrok s prižganimi svečami. Po sv. maši so se v procesiji vrnili otroci v »Naš dom«, kjer je bil zanje pripravljen obilen zajuterk. Popoldne so pa naši prvoobhajančki vprizorili dve lepi igrici. Celotna vstopnina se bode porabila za nakup obleke giromašni deci. K tej svoti-je dodal še Podmladek Rdečega križa iz Sr. Bistrice nekaj in neka druga oseba 100 Din, tako da je na razpolago 450 Din za nakup obleke. Dan prvega sv. obhajila bode ostal dolgo v spominu ne samo srečnim otrokom, ampak vsem, ki so slovesnosti prisostvovali. Bog povrni etotero vsetn! ČrensovcL Letos je bila procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa tudi pri nas s slovenskim obrednikom. Ljudstvo je sedaj razumelo vse molitve, ki jihduhovnik moli in vsi so hva- ležni g. župniku, da je uvedel slovenske molitve. Črensovci. Iz naše fare se je priglasilo za romanje k Mariji Bistriški in v Zagreb 115 ljudi. To je za našo župnijo res lepo število. Pa kljub temu ni vozil poseben vlak iz Prekmurja, ker se v celem ostalem Prekmurju ni priglasilo niti 100 Ijudi. Ni bilo agitacije, ker nekaterniki vidijo v tem romanju politiko in se držijo nekam užaljeni. Črenscvci. Kakor je že splošno znano, je bilo naše prosvetno društvo razpuščeno. Toda kv. bauska uprava je svoj odlok razveljavila ;n tako naše prosvetno društvo ponovno delaje. Tumišče. Na binkoštni pondeljek popoldae tse je vršil na vrtu občinske hiše shod g. po slanca Hajdinjaka. Ta shod je potekel precej viharno, kajt" sedaj ljudje niso odobravali poslančevih besed, temveč so mu prav resno kiicali, da je mcral dajati točne račune o svojem 'delovanju. Najhujše očitke pa je moral sli-Sati .va'ed tega, ker je podpisal zakonski jjredlog za izgon jezuitov in lazaristov. ^,. ,.. * : . ' ' :&j$ m ... . ... _¦ . ,..„.,. -^ e-S^'«^,^ **UisšL '-«S f FAVri, Po teh in še drugih očitkm j« večina ljudj shod zapustila ter navdušeno vzklikala kralju, dV movini in banu. Murska Sobota. Birma v našem srezu je končana. Prevzvišenega knezoškofa dr. Tomažiča so od fare do fare spremljale velike množice vernikov, kar je na prevzvišenega napravilo globok vtis. Zaipustil nas je v sredo dne 30. maja. — Radi birme se v MaTtiniSča ludi ni vršil ob pravem roku praznik Marije Pomočnice. Praznovali so ta velik Marijin praznik dne 3. junija. Beltinci. Dne 39. maja se je tukaj vršila pod vodstvom g. Jeriča, dekana v Dolnji Lendavi, duhovna konferenca,. katere se je udeležilo lepo število duhovništva. ŽižkL Naše sestre so si dale sezidati gospodarsko poslopje. Nekaternikom, ki so jim sestre trn v peti, to ni prav. Pa sestre in pametni ljudje se za take njergače ne zmenijo. Sv. JuriJ nad Cankovo. Dne 24. maja je nas zapustil naš priljubljeni g. kaplan Herman Ferdinand ter se preselil iz svojega rodnega Prekmurja, doma je namreč v Bratoncih pri Beltincih, v zagrebško nadškofijo. Dobil je župnijsko mesto v fari Prišlin. Prijaznemu in udomačenemu g. kaplanu, sedanjemu župniku, želimo, da se na novem mestu počuti prav srečnega in zadovoljnega ter se nas naj spominja pri sv. maši! Dolnja Lendava. Na tukajšnji davčni upravi je bil na lastno prošnjo vpokojen g. Štefan Horvat. Upokojeni je že bil tu nastavljen za madžarske vlade. Veliko vlogo, oziroma nalogo, je imel po prevratu, ker je moral zemljiške knjige prevajati v slovenski jezik; kajti prej so bile pisane v madžarščini in on je bil ed'ni uradnik, ki je dobro obvladal maclžarščino. Naj srečno uživa zasluženi in zaželjenil pokoj! G. Horvat je rodom iz Beltinc. Šiiom Prekmurja! Še nobeno lelo nisrm* imeli v tako zgodnji pomladi suše kakor letos. Ljudstvo je bilo v veli.kih skrbeh za pridelke, zato je goreče prosilo Boga, da se jiti usmili in Bog je po daljšem času res uslišal prošnje trpečega ljudstva ter mu dal dežja. Dež je ohladil neznosno vroee ozračje in tudi polja ter travniki so dobili takoj drugo lice^ Prej je bilo vse suho, a sedaj vse zeleni in raste. Dež je prišel sicer nekoliko prepozno, zato bo pridelek slabši ko druga leta, a vendar bo nekaj, sicer bi pa niorali drugo leto ob takem času biti ljudje kakor tudi živina brez hrane. Žalosten slueaj samomcra. V Gorici, občina Puconci v Prekmurju, si je končal življonje iz vojaškega samokresa komaj lčletni posestniški sin. V Avstriji v St. Polien imajjo napravo, ki javlja bližanje letal. Praznik sv. Cirila je na Bolgarskem narcdni praznik. Eralj s kialjico pri ofi-cirski paradi. Četrta izvolitev Masaryka za predsednika Čehoslovaške^S^Ietni predsednik ^ Odprti kočiji po izvolitvi. V pustinjo severnoameriške države Arizona so odpeljali tolovaji šestletno Juno Robles. Policija je odkrila ofroka v podzemeljski luknji še malo živega. Slika nam predstavlja deklico pred ugrabljenjem.