LAVO ČERMELJ: JULIJSKA KRAJINA Ozemlje, ki je bilo 1 . 1920. in 1 . 1924. priključeno Italiji, obsega Julijsko Krajino ter Zadar in nekatere dalm atinske otoke. Sedanja razdelitev ozem­ lja v pet pokrajin: Goriško, Puljsko, Reško, Tržaško in Zadrsko, datira šele od leta 1927. Nekaj občin pa je tudi po sedanji razdelitvi ostalo v Videmski pokrajini, v kateri sta že od prej tudi Beneška Slovenija in Rezija. Čitatelja, ki bi se hotel podrobneje seznaniti s postankom teh pokrajin in z obsegom sedanjih občin, opozarjamo na literaturo, navedeno ob koncu spisa. Kdor bi se pa zadovoljil samo s pregledom sedanje poli- tično-upravne razdelitve tega ozemlja, naj si preskrbi »Etnografsko karto Julijske Krajine, Beneške Slovenije in Zadrske pokrajine« v merilu 1:300.000, katera izide te dni v založništvu Publicističnega odseka Zveze jugosl. em igrantskih društev. V pričujočem članku in v člankih, ki bodo tem u sledili, pa bomo podali nekak kritični pregled posameznih pokrajin na podlagi najnovejše uradne statistike. I . Tržaška pokrajina Tržaška pokrajina je bila v svojem sedanjem obsegu ustanovljena takoj po nastopu fašistične vlade v začetku leta 1923. Toda njene prave meje in njen pravi obseg izhajajo šele iz podatkov o zadnjem ljudskem štetju leta 1936. Vse prejšnje statistike in karte so zlasti glede obeh občin, ki m ejita z Jugoslavijo, nam reč glede Postojne in St. Petra na Krasu, dokaj netočne. Uradna statistika pravi sicer, da ni nastala pozneje nobena teritorialna izprememba, dejansko pa obsega po najnovejših podatkih Tržaška pokrajina 1.278,86 km2, po vseh prejšnjih pa skoro 50 km2 manj, nam reč le 1.229,92 km 2. Površina postojnske občine je znašala po prejšnjih podatkih 11.176 ha, po najnovejših pa 13.354. Podobno je poskočila površina občine St. Peter na Krasu od 7.327 m na 10.034 ha. Tržaška pokrajina obsega ves nekdanji tržaški politični okraj, pretežni del postojnskega okraja, odlomek logaškega okraja, skoro ves sežanski in tržiški okraj ter precejšen del koprskega okraja. Iz prvotnih 45 samostojnih občin in nekaterih frakcij drugih občin se je postopoma stvorilo sedanjih 30 občin. Te občine imajo skupno 148 frakcij, odnosno 210 naselij. Kot naselje (statistika jih im enuje središča) se sm atra skupina hiš, med katerim i je vsaj ena, kjer se ljudje zbirajo, kakor n. pr. cerkev, šola, postaja, trgovina ali pod. Izmed občin Tržaške pokrajine jih je 1 . 1936. imelo 5 manj kot 1000 prebivalcev (Prim erjaj razvidnico I.!), 8 od 1000 do 2000, 10 od 2000 do 5000, 4 od 5000 do 10.000 (Dolina, Gradež, Postojna in Ronke), samo dve 2 2 9 od 10.000 do 20.000, nam reč Milje in Tržič, in le ena občina še več prebival­ cev, t. j. Trst, ki je štel 255.000 duš. I. PREBIVALSTVO V OBČINAH TRZAŠ Ki: POKRAJINE PO OBČINSKEM OBSEGU 21. APRILA 1936 V LETIH 1869—1936. št. občina š t e vilo pri s 0 t nl i h p) r e bi v a 1cev 31. X II. 21. X II. 31. X II. 31. X II. 31: X II. 1. X II. 21. IV. 21. IV. 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1936 1. Britof 1.079 1.083 1.191 1.144 1.037 990 1.058 988 2. Bukovje 623 631 664 604 604 598 605 627 3. Devin-Nabrežina 3.045 3.168 3.710 4.063 5.104 4.085 4.632 4.744 4. Divača-Skocijan 2.896 3.100 3.270 3.242 3.096 2.865 2.793 2.760 5. Doberdob 548 516 601 668 673 516 740 844 6. Dolina 4.378 4.595 4.860 4.899 5.173 5.118 5.014 5.080 7. Dutovlje 1.908 1.805 1.834 1.873 1.947 1.834 1.863 1.725 8. Fojan 1.081 1.325 1.525 1.756 2.108 2.157 2.152 2.353 9. Gradez 2.795 3.015 3.441 3.973 4.721 5.219 5.849 5.640 10. Hrenovice 3.269 2.979 2.745 2.684 2.620 2.463 2.536 2.593 11. Košana 1.951 1.972 1.951 1.888 1.778 1.769 1.593 1.610 12. Lokev 946 869 1.151 1.198 1.178 1.230 1.087 1.131 13. Milje 4.616 6.366 7.318 8.448 11.043 11.484 11.802 11.644 14. Postojna 4.077 3.986 4.056 4.066 4.269 4.936 6.692 8.585 15. Repentabor 783 774 824 915 968 937 966 916 16. Ronke 2.735 2.846 3.077 3.483 4.269 4.846 5.882 6.515 17. Senožeče 2.024 1.979 1.760 1.702 1.639 1.634 1.512 1.371 18. Sežana 3.844 3.911 3.938 4.108 4.223 3.605 3.468 3.504 19. Slavina 1.759 1.919 1.859 1.854 1.931 1.906 2.193 2.337 20. Starancan 820 788 906 910 1.106 1.389 1.994 2.348 21. Sv. Peter ob Soči 1.186 1.111 1.098 1.196 1.288 1.516 1.575 1.571 22. Skocijan 1.945 2.163 2.320 2.418 3.007 3.386 3.773 4.120 23. Šmihel 2.110 2.307 2.133 2.195 2.112 2.131 1.894 2.033 24. Štjak 869 824 849 856 849 797 765 727 25. St. Peter n a Krasu 2.390 2.566 2.819 2.893 3.191 3.105 3.516 4.403 26. Tomaj 2.004 1.941 2.009 1.949 1.951 1.853 1.702 1.627 27. Trst 123.098 144.844 157.466 178.599 269.510 238.655 249.574 252.437 28. Tržič 3.686 3.756 4.712 4.512 8.133 11.838 18.202 19.656 29. Turjak 1.079 1.088 1.150 1.182 1.491 1.620 1.703 1.876 30. Zgonik 1.345 1.330 1.426 1.419 1.474 1.458 1.369 1.377 Vsa pokrajina 184.925 209.557 226.663 250.697 312.493 325.940 348.494 357.142 K er je znašalo število celotnega prebivalstva 357.142, je razvidno, da je več kot 7 /to prebivalcev Tržaške pokrajine, ki se prostira od m orja do jugoslovanske meje, bivalo v glavnem mestu Trstu in niti 3 /io v manjših naseljih. 5,7°/o vsega prebivalstva je živelo v raztresenih hišah. Temu prim erna je seveda tudi gostota prebivalstva. Povprečna gostota vse pokrajine je po štetju iz leta 1936. 279 oseb na km2, za samo tržaško občino pa 2623 in za ostale občine komaj 89. Specifikacija prebivalstva celotne pokrajine po starosti, spolu in civil­ nem staležu je razvidna iz diagrama. Pri sestavi diagram a smo vpoštevali Ob času štetja prisotne prebivalce. Uradno štetje navaja nam reč poleg tega prebivalstva še nekakšno »specialko prebivalstvo«, v katero so všteti tudi 2 3 0 mladeniči, ki so bili tedaj pod orožjem v Abesiniji in v raznih italijanskih kolonijah. Teh je bilo aprila meseca lanskega leta 3.465. PREBIVALSTVO TRŽAŠKE POKRAJINE LETA 1936. PO STAROSTI, SPOLU IN CIVILNEM STALEZU. s r j /A M C 7 PO RO ČEN! VDOVCI (VDOVE) YQO O OJCO 5000 ŽENSKE 231 Število prebivalcev za posamezna starostna leta od 75. leta dalje ni povsem točno, temveč interpolirano po podatkih za razdobja po pet let, ki so nam bili na razpolago. Vendar to bistveno ne izpremeni celotne slike, zlasti, ker gre za letnike, ki im ajo svojo življenjsko nalogo že za seboj. Na prvi pogled bo čitatelj že opazil ožino pri starosti od 17. do 19. leta. To so letniki iz vojne dobe, ko je bilo število rojstev izredno nizko. Izredno dolgi izrastek na moški strani za letnike 20 do 22 je značilen za vse pokrajine Julijske Krajine. Tako veliko število fantov v tej starosti gre na račun vojakov, ki služijo svoj kadrski rok v Trstu in v onem delu Notranjske, ki je ostal pod Italijo. Po uradni statistiki sta bila lani meseca aprila, torej v času, ko se je Italija bojevala v Vzhodni Afriki, v Tržaški pokrajini 15.132 moža vojske in druge oborožene sile. Povprečno vsaka 25. oseba ali vsak 11. moški je bil vojak. K ljub prisotnosti tolikih mladeničev iz drugih pokrajin Italije je bilo vendar število ženšk za 7.738 večje od števila moških. Na vsakih 1000 žensk je leta 1936 prišlo 958 moških, leta 1931 še 963. Uradna statistika je upo­ števala pri določitvi razm erja med moškimi in ženskami tudi vojake iz Tržaške pokrajine, ki so se borili v Abesiniji in tako ugotovila razm erje 976 : 1000. Pom anjkljaj moških v letih 40 do 49 gre gotovo vsaj delno na račun izgub v svetovni vojni, v najvišjih letnikih pa na račun večje um rljivosti moških. V starosti od 15. do 34. leta prevladujejo poročene ženske nad poroče­ nimi moškimi, v višjih letnikih pa obratno moški. Ta pojav je naraven, saj se ženske običajno mlajše poročijo kakor moški. V vseh letnikih pa je več vdov kakor vdovcev. Vdovci se pač laže v drugič poročijo. V višjih letnikih pa se izraža tudi v tej razliki večja um rljivost moških. Za letnike 20 do 22 se, kakor rečeno, ne da razbrati pravo razm erje med moškimi in ženskami, ker je vštetih preko 15.000 tujih vojakov in niso upoštevani domačini, ki so služili vojake drugod, zlasti v Afriki. V tem pogledu utegne biti važnejše legalno število prebivalstva, to je prebivalstva, ki ima svoje stalno bivališče v dotičnih občinah a je le prehodno odsotno. Po teh podatkih je bilo 1 . 1936. v starosti 20, 21 in 22 let 2058, 3061, odnosno 3161 moški ter 1700, 2600, odnosno 2356 žensk. Moških bi bilo tedaj v tej starosti za 1624 več kakor žensk, toda tudi to število je iluzorno, kajti pri tem smo upoštevali tudi veliko število mladeničev prav teh letnikov, ki so tedaj pribežali v Jugoslavijo, da se izognejo vojni v Abesiniji, in ki kljub temu figurirajo v legalnem številu prebivalstva. K ar pa mora čitatelja posebno presenetiti, je dejstvo, da se širina diagram a od letnika 15 navzdol krči, mesto da bi se naravno širila. Ta izredni potek diagram a priča o stalno pojemajočem številu rojstev, od okroglo 6300 leta 1927. na 5337 leta 1936. (Prim. razvidnico II.!). Število 2 3 2 um rlih pa se je v istem razdobju le neznatno znižalo, tako da je prirodni prirastek čimdalje manjši. II. PRIRODNI PRIRASTEK PREBIVALSTVA TRŽAŠKE POKRAJINE V DESETLETJU 1927/1936. leto število živorojenih število um rlih prirastek absolutno v odtisočkih absolutno v odtisočkih absolutni v odtisočkih 1927 6310 18,7 4832 14,3 1774 4,4 1928 6120 18,0 4861 14,3 1556 3,7 1929 5878 17,1 5298 15,4 580 1,7 1930 6251 18,0 4402 12,7 1849 5,3 1931 5800" 16,7 4560 13,1 1240 3,6 1932 5400 15,4 4771 13,6 629 1,8 1933 5160 14,7 4312 12,5 848 2,2 1934 5136 14,5 4056 11,5 1080 3,0 1935 5376 15,1 4366 12,3 1010 2,8 1936 5337 15,1 4767 13,5 570 1,6 Relativno število rojstev v Tržaški pokrajini je močno pod ustrezajočim povprečnim številom za vso Italijo, relativno število sm rtnih slučajev pa skoro enako, tako da je tudi relativni prirastek prebivalstva v Tržaški pokrajini nizko pod povprečnim prirastkom vse Italije. (Glej razvidnico III.!) m . POVPREČNI ODTISOCNI PRIRODNI PRIRASTEK PREBIVALSTVA V VSEJ ITALIJI V DESETLETJU 1927/1936. leto živorojenih um rlih prirastek 1927 27,5 16,1 11,4 1928 26,7 16,1 10,6 1929 25,6 16,5 9,1 1930 26,7 14,1 12,6 1931 24,9 14,8 10,1 1932 23,8 14,7 9,1 1933 23,4 13,7 10,0 1934 23,4 13,3 10,1 1935 23,3 13,9 9,4 1936 22,4 13,7 8,7 Odkar vlada v Italiji fašistični režim, število rojstev stalno pada in na tem niso prav ničesar izpremenili vsi vladni ukrepi, o katerih so poročali tudi naši listi. Podobni ukrepi so ostali brezuspešni tudi že za časa rimskih im peratorjev. 233 S kvantitativnim padcem prirodnega prebivalstva pa gre v Italiji vzpo­ redno tudi kvalitativno poslabšanje, kajti fizično in moralno m anj vredno prebivalstvo južnih pokrajin se neprim erno jačje množi kakor sorazmerno boljše prebivalstvo severnih pokrajin. Italija se postopoma, in sicer v čim­ dalje hitrejšem tem pu »pomeridionalizuje«. Večji odtisoček rojstev od po­ vprečnega za vso državo so imele leta 1936 sledeče dežele (compartimenti): Lukanija 32,3, K alabrija 30,3, Pulje 29,9, Sardinija 28,2, Kam panija 28,1, Abruci in Molise 26,1, Sicilija 25,6, Lacij in Benečija 23,0, dočim je bil m anjši v naslednjih deželah: M arke 21,8, U m brija 20,5, Južni Tirol 20,0, Lom bardija 19,5, Julijska K rajina in Zadar 18,5, Em ilija 18,1, Toskana 16,6, Piem ont 14,0 in Ligurija 13,7. Jasno je, da se prebitek južnih krajev razlije po ostalem delu Italije. K er pa ni posebno priljubljen, ga skušajo odvajati tja, k jer se jim zdi najm anj škodljiv, nam reč v nove pokrajine: v Julijsko Krajino in na Južni Tirol. N aravna posledica izredno nizkega in stalno padajočega števila rojstev v Tržaški pokrajini se izraža tudi v sestavi celotnega prebivalstva. Več kakor dve tretjini prebivalcev je v starosti nad 21 leta. Da je to razm erje tako neugodno, izvira tudi iz velikega števila odrastlih priseljencev. Po samem prirodnem prirastku bi se bilo nam reč število prisotnih prebivalcev Tržaške pokrajine v času med zadnjim ljudskim štetjem 1931 in 1936 po­ višalo samo za 4655, po prebitku priseljencev nad izseljenci pa se je povečalo še za nadaljnih 3993, celotno tedaj za 8.648. Docela drugačna je slika, ako upoštevamo tako zvano legalno število prebivalcev. Prirodni prirastek tega prebivalstva je večji, nam reč 5.457, ker so všteta tudi rojstva in sm rti v drugih občinah. Iz tega smemo sklepati, da je plodovitost avtohtonega prebivalstva, ki je zlasti na deželi po večini slovensko, večja, kakor bi sledilo iz podatkov za prisotno prebivalstvo. Jasno je, da tudi razm erje med izseljenci in priseljenci docela dru­ gačno, ako upoštevamo legalno število prebivalcev. Medtem ko so od prisotnega prebivalstva priseljenci za 3993 nadkriljevali izseljence, so pre­ vladovali z ozirom na legalno število prebivalcev izseljenci nad priseljenci, in sicer za 4.082. Iz tega je razvidno, da domače prebivalstvo, predvsem slovensko, zapušča domače občine in se izseljuje, na njegovo mesto pa da prihaja tuj element, ki ne krije samo po izseljevanju domačega prebivalstva nastalo vrzel, tem več jo celo nadkriljuje, tako da število prebivalstva jačje raste kakor bi ustrezalo samemu prebitku rojenih nad umrlimi. Izseljevanje domačega prebivalstva in priseljevanje tujega elem enta se izraža naravno tudi v strukturi prebivalstva. V tem pogledu so nam žal na razpolago samo podatki iz leta 1931. Z razvidnice IV. izhaja, koliko pre­ bivalcev Trsta, Postojne in ostalih občin je bilo rojenih v sami občini, ^34 koliko v Tržaški pokrajini, koliko v Julijski K rajini in Zadru, koliko v ostali Italiji in njenih kolonijah ter koliko v inozemstvu. IV. PRISOTNO PREBIVALSTVO TRŽAŠKE POKRAJINE PO ROJSTNEM KRAJU IN SPOLU. rojstni kraj Trst Po s t o ) n a 0 s t a 1 e 0 b čine m. in ž. m. ž m. in ž . m. ž . m. in ž . m. ž kraj bivališča 133.294 61.737 71.557 2.793 1.443 1.350 59.022 30.168 28.854 Tržaška pokraj. 8.547 3.312 5.235 809 344 465 9.002 3.916 5.086 Jul. K rajina 43.259 17.516 25.743 565 322 243 9.700 4.814 4.886 O stala Italija 49.040 31.340 17.700 2.059 1.769 290 12.766 7.089 5.677 Ital. kolonije 59 28 31 3 — 3 5 4 1 Inozem stvo 15.314 6.263 9.051 463 174 289 1.726 741 985 neznano 61 43 18 — — — 7 3 4 skupno 249.574 120.239 129.355 6.692 4.052 2.640 92.228 46.735 45.493 Posebno značilen je prim er Postojne. V tej občini je bila že 1 . 1931 velika razlika med številom moških (4.052) in številom žensk (2.640). Od prebival­ cev sta bili komaj dve petini rojeni v sami občini, ena petina je bila rodom iz ostalih občin Julijske Krajine, skoro dve petini pa sta prišli iz starih pokrajin Italije. Od moških je prišlo 6 /s od drugod, in sicer po pretežnem delu iz stare Italije. Večina teh je bilo vojakov. Po statistiki je bil tedaj v Postojni 1.171 vojak. Še bolj značilna mora biti slika za prebivalstvo Postojne leta 1936., ko je štela že 8.585 prebivalcev. Toda za to leto nam žal m anjkajo podatki za podobno specifikacijo. Zanimiv je pregled prebivalstva po starosti v zvezi z rojstnim krajem. V starosti do 14. leta je bilo 77.137 prebivalcev. Od teh jih je bilo 80°/o rojenih v občini svojega bivališča, 6,5% > v ostalih občinah Julijske K rajine in niti 10% v ostali Italiji. Za osebe v starosti od 15. do 64. leta pa je bilo razm erje 49 : 23 : 22. in za osebe nad 65. letom 49 : 24 : 12. M anjkajočih 15°/o v tej visoki starosti je rojenih onstran sedanje državne meje. Največ priseljencev je bilo iz bližnje Benečije (27.103) in iz Pulj (8.123). Iz drugih dežel je bilo: iz Sicilije 3.786, iz Em ilije 3.586, iz Lom bardije 3.091, iz Kam panije 3.070, iz Toskane 2.614, iz Piem onta 2.084, iz M ark 1.651, iz Lacija 1.488, iz Sardinije 1.263, iz Ligurije 1.188, iz K alabrije 1.137, iz Južnega Tirola 1.108, iz Um brije 667 in iz Lukanije 621. Le iz Južnega Tirola in Benečije so se verjetno priselile cele družine, kajti samo pri p ri­ seljencih iz teh dveh dežel je število moških in žensk dokaj enako. Očitno so med temi tudi kolonske družine, ki so se naselile na prejšnjih posestvih slovenskih kmetov. Edino za postojnsko občino močno prevladujejo moški tudi med priseljenci iz Benečije. To pa je umljivo, saj so ti priseljenci po večini vojaki. Problem prirodnega prirastka v Tržaški pokrajini im a še drugo lice, ki ni sicer značilno samo za to pokrajino, temveč velja tudi za ostale po­ ^35 krajine Julijske K rajine in Italije ter splošno tudi za druge države, ki pa je v Tržaški pokrajini posebno izrazito in ima tu še poseben narodnostni pomen. Gre nam reč za razliko v relativnem prirodnem prirastku glavnega mesta in ostale dežele. V. PRIRODNI PRIRASTEK PREBIVALSTVA JULIJSKE KRAJINE. leto glavna m esta ostale občine vkupno 0 / /0 0 ° ^ o o °/ 1 0 0 1929 0,10 7,42 4,67 1930 4,25 11,42 8,73 1931 2,22 9,40 6,27 1932 0,18 8,21 4,72 1933 2,7 10,1 8,2 1934 2,7 9,6 6,7 1935 2,3 9,4 6,4 1936 1,9 7,2 5,0 K akor izhaja iz razvidnice V. za Julijsko Krajino in Zader v letih 1929 do 1936, je dajala dežela relativno neprim erno večji prirastek kakor glavna mesta. K er so glavna mesta (Trst, Gorica, Pulj, Reka in Zader) po večjem delu italijanska, dežela pa po pretežnem delu slovenska in hrvatska,* je jasno, da število Slovencev in H rvatov nikakor ni moglo radi neplodovitosti nazadovati. Če je število prebivalcev v čisto slovenskih in hrvatskih občinah kljub tem u nazadovalo ali ostalo stacionarno, je pripisovati sedanjim gospo­ darskim in političnim prilikam , ki silijo zlasti mladeniče od doma in celo iz države. Ako veljajo ta razm otrivanja za vso Julijsko Krajino, veljajo v posebni m eri še za Tržaško pokrajino. Prirastek v samem T rstu pa je bil, kakor kaže razvidnica VI, celo negativen. Mesto prirastka je bil namreč 0,3%o zmanjšek. Prebivalstvo glavnega mesta, ki tvori tri petine prebivalstva vse pokrajine, je torej prirodno nazadovalo. Bržkone bi ugotovili še večje nazadovanje, ako bi ločili od osrednjega dela T rsta s pretežno italijanskim prebivalstvom Zgornjo okolico, ki se bistveno ne razlikuje od sosednega Krasa in je po veliki večini slovenska, ter Spodnjo okolico s poljedelskim in delavskim prebivalstvom in s slovensko večino.** Zmanjšek sta leta 1936 izkazali tudi dve km etski občini s čisto slovenskim prebivalstvom, nam reč Senožeče in Zgonik. V obeh občinah je bilo leta 1936. število sm rtnih slu­ čajev izredno veliko (17,5%o). Ni nam sicer znan vzrok te velike um rlji­ * Glede narodnosti prebivalstva opozarjam na literaturo ob koncu spisa, po­ sebno pa na že omenjeno Etnografsko karto. P ri štetjih leta 1931. in leta 1936. se ni vpoštevala narodnost ali občevalni jezik prebivalstva. ** V spodnji okolici sta izgubila v zadnjih letih svoj prvotni pretežno slovenski značaj Rojan in Sv. Ivan, k e r so sistem atično naseljevali prebivalstvo sedaj po­ rušenega dela S tarega m esta in S tare m itnice na periferiji. 2 3 6 vosti v preteklem letu, vendar je zelo verjetno, da gre samo za prehoden pojav. Nekaj podobnega je bilo, kakor izhaja iz prejšnjih dveh razvidnic, leta 1929. zaradi izredno krutega m raza v februarju, v vsej Julijski K rajini ter v manjši meri v vsej Italiji. Podatki enega samega leta ne morejo pač zadostovati za presojanje, kako se število prebivalcev prirodno razvija, še VI. PRIRODNI PRIRASTEK V POSAMEZNIH OBČINAH TRŽAŠKE PO­ KRAJINE LETA 1936.* občina živorojenih um rlih prirast % n % 0 % n Britof 19,3 10,1 9,2 Bukovje 30,3 16,0 14,3 Devin-Nabrežina 19,4 14,3 6,1 Divača-Škocijan 16,0 10,9 5,1 Doberdob 32,0 14,2 17,8 Dolina 18,9 13,0 5,9 Dutovlje 21,5 14,8 6,7 Fojan 19,5 9,8 9,7 Gradež 21,8 16,0 5,8 Hrenovice 21,2 14,3 6,9 Košana 20,5 10,5 10,0 Lokev 21,3 14,2 7,1 Milje 15,4 10,5 4,9 Postojna 14,7 9,0 5,7 Repentabor 20,7 13,1 7,6 Ronke 18,3 9,1 9,2 Senožeče 15,3 17,5 — 2,2 Sežana 13,4 12,0 1,4 Slavina 18,0 12,0 6,0 Starancan 21,3 5,1 16,2 Sv. Peter ob Soči 18,5 9,7 8,8 Škocijan 22,1 11,0 11,1 Šmihel 20,1 13,3 6,8 Štajk 24,8 16,5 8,3 Št. P eter na Krasu 15,2 8,9 6,3 Tomaj 15,4 12,3 3,1 Trst 13,5 13,8 — 0,3 Tržič 20,1 15,6 4,5 Turjak 21,9 7,5 14,4 Zgonik 13,1 17,5 — 4,4 * Odtisočki se nanašajo na prebivalstvo, ki je bilo 21. IV. 1936. prisotno. posebno pa ne, ako je bila v tem letu um rljivost izredno velika. P ri občini Zgonik pa je bilo istočasno tudi število rojstev izredno nizko, nižje celo kakor v samem Trstu. Še druga občina, ki meji na tržaško občino, namreč Sežana, izkazuje za leto 1936 manjši odtisoček rojstev kakor Trst. To je tem bolj čudno, ker izkazujejo ostale slovenske občine, ki obkrožujejo Trst: Devin-Nabrežina, Lokev in Dolina, zelo visoko plodovitost in ima tudi 2 3 7 edina m ejna občina Trsta z italijansko večino, nam reč Milje, relativno več rojstev kakor Zgonik in Sežana. Značilno za socialne in gospodarske prilike je relativno število sm rtnih slučajev, ki je na kraški planoti povprečno večji kakor v furlanski nižavi. Izjemo tvorijo na eni strani Gradež z izredno visoko umrljivostjo, na drugi strani pa Postojna in Št. Peter na Krasu. V Postojni je bilo pač razmeroma več odrastlih oseb kakor v sosednih občinah. Tako je bilo leta 1931. v Postojni razm erje med prebivalci v starosti do 14. leta, od 14.—65. leta, in od 65. leta navzgor 23 : 72 : 5, v drugih občinah Tržaške pokrajine z manj nego 10.000 prebivalci pa 30 : 63 : 7. Iz razvidnice I. razčitamo prirastek ali pojemek prebivalstva v posamez­ nih Občinah Tržaške pokrajine v njihovem sedanjem obsegu od leta 1869 do danes. Podatki so posebno poučni v zvezi z razvidnico VII, ki prikazuje strukturo prebivalstva po njihovem zanimanju. Občine z izrazito poljedel­ skim značajem, kakor Britof, Bukovje, Divača-Škocijan, Dutovlje, Hreno­ vke, Košana, Lokev, Sežana, Slavina, Šmihel, Tomaj in Zgonik kažejo v vsej skoro 70 let dolgi dobi stagnacijo ali celo nazadovanje. P ri nekaterih (Dutovlje, Košana, Senožeče, Sežana, Štjak, Tomaj in Zgonik) je padec posebno izrazit v povojnih letih. Očitno je že v predvojni dobi dosegla razcepljenost posestev skrajni maksimum in že tedaj ni bila zemlja več v stanu, da bi preživljala večje število prebivalcev. Jačji povojni padec nekaterih občin, k i so vedno gravitirale v Trst, gre bržkone na račun dejstva, da ne morejo prebivalci teh krajev več kot sezonski delavci v tržaško luko. Prebitek prebivalstva se mora izseljevati. Prej je po večini ubiral pot posebno v Trst, danes pa gre tok ven iz države, predvsem v Jugo­ slavijo. Izseljevanje v Južno Ameriko in Francijo pa je že močno popustilo. V zadnjem času se je m arsikateri bolj ali manj prisiljeno podal v Abesinijo, da si tam išče kruha in zaslužka. V domačih industrijskih in trgovskih središčih po večini ni mesta za našega človeka. V nasprotju s poljedelskim delom pokrajine kažejo trgovska in indu­ strijska središča stalen prirastek. To velja v prvi vrsti za Trst, ki je že v predvojni dobi zrastel od 123.098 prebivalcev leta 1869. na 229.510 leta 1910., v povojni dobi do leta 1936. pa v počasnejšem tem pu na 252.437. V vsej tej dobi se je število tržaškega prebivalstva podvojilo. Razmeroma večji prirastek izkazujeta občini Milje in Tržič. Prebivalstvo Milj se je v tem času skoro potrojilo, prebivalstvo Tržiča pa več kakor po- petorilo. P ri M iljah je bil glavni napredek že pred vojno, pri Tržiču pa toliko v zadnjih letih pred vojno kakor tudi v zadnjih 15 letih. Tudi močni prirastek prebivalstva v sosednih občinah je v zvezi z razvijajočo se in­ dustrijo v Tržiču. Morda se opaža pri nekaterih občinah furlanske nižine, kakor n. pr. pri Gradežu, tudi uspeh bonifikacij. Sicer pa so furlanske občine že pred vojno stalno napredovale. 2 3 8 Od občin s prvotno slovensko večino tvori nekakšno izjemo Postojna. Njen izredni prirastek pa tvorijo po ogromni večini vojaki in na drugem mestu priseljeni italijanski uradniki in trgovci. Postojna je m orala plačati VII. PREBIVALSTV O TRŽAŠK E PO K R A JIN E PO POKLICU L. 1936. občina: v poljed zaposlenih v ind. in prom etu v trgov. od cel. preb zaposlenih °/ /0 °/ /0 °/» °/ /0 Britof 61,8 28,5 3,1 46,2 Bukovje 59,6 26,6 3,9 45,0 Devin-Nubrežina 24,1 58,8 8,5 42,5 Divača-Škoci j an 79,4 11,6 3,7 50,8 Doberdob 40,2 47,7 8,3 31,3 Dolina 48,8 39,3 5,4 44,1 Dutovlje 59,8 25,0 8,4 42,7 Fojan 26,9 61,9 7,1 46,4 Gradež 39,5 35,4 15,3 35,4 Hrenovice 74,0 15,2 4,6 50,1 Košana 84,0 6,8 2,1 47,3 Lokev 61,3 14,1 17,4* 46,3 Milje 20,5 65,1 7,3 42,5 Postojna 39,7 33,1 7,7 61,4 Repentabor 43,7 37,1 14,6* 47,7 Ronke 21,0 66,0 7,0 42,7 Senožeče 73,7 11,9 4,4 48,5 Sežana 60,8 19,8 8,4 46,2 Slavina 61,7 23,4 5,0 49,3 Starancan 29,1 60,1 5,7 43,6 Sv. Peter ob Soči 44,8 44,3 4,9 42,8 Škocijan 41,2 44,8 6,3 43,7 Šmihel 63,0 19,6 1,8 40,3 Štjak 84,9 6,9 1,6 50,1 Št. P eter na Krasu 49,0 32,7 6,2 59,0 Tomaj 74,2 14,8 4,4 59,1 Trst 5,6 53,6 18,0 46,7 Tržič 4,3 76,6 9,4 42,2 T urjak 32,3 52,5 5,8 44,0 Zgonik 60,5 26,5 9,2 48,3 * To število je očitno pretirano, kajti v občini ni nobenega znatnejšega trgov­ skega podjetja. 2 3 9 ta izredni prirastek s svojim slovenskim narodnim značajem. Postojna nima. danes več slovenske večine. Ostale slovenske občine, ki so ohranile svoje poljedelsko lice, kljub relativno visoki plodovitosti ne izkazujejo sicer nobenega napredovanja v številu prebivalstva, zato pa imajo še vedno svoj narodni značaj. Vprašanje je sedaj, kako se bodo upirale sistem atični kolonizaciji po italijanskih družinah iz K arnije in drugih predelov severne Italije, ki se izvaja v zadnjem času v velikem obsegu. Literatura: Censim ento della popolazione del Regno d’ Italia al 1° dicem bre 1921. III. Venezia Giulia. Rom a 1926. isto, XIX. Relazione generale. Rom a 1928. V II Censim ento generale della popolazione al 21 aprile 1931. Vol. II. P arte Ia.. Roma 1933. isto, Vol. III. Fascicolo 30: Provincia di Fium e. Roma 1933. Fascicolo 31: Provincia di Gorizia. Rom a 1933. Fascicolo 32: Provincia di Pola. Roma 1934. Fascicolo 33: Provincia di Trieste. Roma 1933. Fascicolo 34: Provincia di Zara. Rom a 1934. Popolazione legale del Regno secondo il censim ento del 21 aprile 1936. (Supple- m ento ord. alla »Gazzetta Ufficiale« n. 91 del 19 aprile 1937). V III Censim ento generale della popolazione 21 aprile 1936. Vol. II. Fascicolo 24: Provincia del F riuli (Udine) Roma 1937. Fascicolo 31: Provincia del C arnaro (Fiume) Rom a 1937. Fascicolo 32: Provincia di Gorizia. Rom a 1937. Fascicolo 33: Provincia deli’ Istria (Pola). Rom a 1937. Fascicolo 34: Provincia di Trieste. Rom a 1937. Fascicolo 35: Provincia di Zara. Rom a 1937. Dizionario dei Comuni del Regno secondo le circoscrizioni am m in. al 15 ottobre- 1930 e tavole statistiche e sinottiche. Nuova ed. rived. e aum . Rom a 1930. B ollettino m ensile di statistica deli’ Istituto centrale di statistica. Roma. Od nov. 1926. dalje. Com pendio statistico italiano 1936-XV. Vol. X. Roma 1936. L. Č erm elj: P olitično-upravna razdelitev Julijske K rajin e v razvojnem pregledu do 31. m aja 1927. »Luč« I. T rst 1927. „ „ : D odatek ( zgornji razpravi) do 30. novem bra 1927. »Luč« II. T rst 1928. „ „ : D odatek do 30. ju n ija 1928. »Luč« III. T rst 1928. „ „ : Politično-upravni in sodni pregled Ju lijsk e K rajine ob koncu leta 1928. »Luč« IV. T rst 1929. Š liberjev Polde: O bčevalni jezik v Ju lijsk i K rajini po ljudskem štetju iz leta 1921. »Luč« VI. T rst 1930. „ „ : Raba tujega občevalnega jezika v sta rih pokrajinah Italije po> ljudskem štetju iz leta 1921. »Luč« IX. T rst 1933. „ „ : P rirastek prebivalstva Julijske K rajine v zadnjem desetletju. »Luč« IX. T rst 1933. P. P.: U radno priznan polom fašistične dem ografske politike. »Istra« IX. br. 5.. P. P.: Polom fašistične dem ografske politike. »Istra« IX. br. 12—13. L. C.: P rirodni p rirastek prebivalstva v Julijski K rajini, Beneški Sloveniji in Z adrski pokrajini leta 1936. »Istra« IX. br. 25. F ra n Zvvitter: Prebivalstvo na Slovenskem od X V III. stoletja do današnjih dni.. L jubljana 1936. 24O