Komunisti učinkovitejši pri odpravljanju
slabosti
Politični sistem socialističnega samou-pravljanja je nepogrešljiva oblika, način in sredstvo praktičnega uresničevanja vloge delavcev, delovnih Ijudi in obča-nov. Izrašča iz samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov v združenem delu in krajevne samouprave. Vendarob tem, da smo izgradili vse bistvene sesta-vine samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov in da smo pravočasno izo-blikovali potrebna stališča in usmeritve, nas te razmere opozarjajo predvsem na subjektivne sile in slabosti.
Prav o teh vprašanjih in še posebej o vlogi in nalogah Zveze komunistov, so na svoji zadnji seji spregovorili tudi člani občinske konference ZK, ki so z oceno dograjevanja političnega sistema v naši družbenopolitični skupnosti, prispevali svoj delež k razpravi 5. seje CK ZKS.
Pretečena aktivnost pri uresničevanju nalog na področju političnega sistema je rodila nemalo pomembnih rezultatov, ki omogočajo zasnovo novih akcij za hi-trejši razvoj socialističnega samouprav-Ijanja. Tovrstne rezultate beležimo tudi v naši občini, saj so boljša samoupravna organiziranost delavcev v TOZD, napre-dnejša vloga krajevnih skupnosti, napre-dek v razvoju delegatskih razmerij, do-grajen sistem samoupravnih interesnih skupnosti pa tudi razvitejše idejnopoli-tične in kadrovske osnove za uresničeva-nje ustavne vloge ZK in drugih družbe-nopolitičnih organizacij, v današnji praksi potrjena dejstva.
Pa vendarle s to stopnjo dograjevanja političnega sistema še ne moremo biti zadovoljni. Manj učinkoviti smo bili v zdmženem delu saj se marsikje in mar-sikdaj še ohranjajo oblike in odločanja v itnenu delavcev. Prepočasi se namreč uveljavlja demokratičnost delovanja, karje še posebej razvidno iz nezadostno razvitega delovanja delegatskega siste-ma. Vloga delegacijza samoupravno in-teresno skupnost, konference delegacij, pa tudi upoštevanje delegatov v sami organizaciji združenega dela so nedvo-mno tista vprašanja, ki jim bomo morali posvetiti več prizadevanj in posluha. Res je, da so Se vedno interesi in potrebe delovnih ljudi in občanov nemalokdaj rešujejo ob strani, zato pa se tnoramo tembolj zavedati, da se delo in politika zraščata prav v delegatskem sistemu.
Pri vseh oblikah urejanja družbenih vprašanj, posebno pa še pri tistih, ki so širša, premalo načenjamo vprašanja o uvajanju družbene odgovomosti, kar ve-Ija ob ocenjevanju delovanja sleherne družbenopolitične organizacije dosle-dneje upoštevati. Delovanje skupščin je zadovoljivo, čeprav lahko ocenjujemo, da bo potrebno marsikatero obliko še dodelati. Pri samoupravnih interesnih skupnostih je vse preveč opaziti zaprtost v svoje okvire, dalje pa lahko ugotavlja-mo, da še vedno nista v povsem željeni obliki »zaživela« zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skup-ščine.
Morda bi veljalo več pozornosti na-menjati ob tem tudi vsebini predlaganih dnevnih redov. Na to opozarjajo številna prostovoljna delegatska vprašanja, ki nakazujejo pomembnost obravnave nji-hove problematike. Pri tem pa mora izvršni svet svojo vlogo v večji meh »obračati« proti delegatom, kar uteme-Ijuje tudi ugotovitev, da je izvrševanju sprejetih sklepov še vedno podano pre-malo pozornosti.
Razprava satne seje občinske konfe-rence je nakazala vrsto nalog, med kate-rimi je bila izpostavljena večja odgovor-nost in zavzetost članov Zveze komuni-stov pri angažiranju odpravljanja slabo-sti v vseh sredinah kjer živijo in delujejo.
JANJA DOMITROVIČ