dogodki – čas 81 »Iz roda v rod duh išče pot,« je lepa misel Otona Župančiča in tudi najbolje predsta- vlja celotno dogajanje, kako je prišlo do ureditve Murnikove sobe. Seveda pa je soba samo posledica morda na videz pov- sem nepovezanih dogodkov, čeprav sedaj, ko je soba odprta za obiskovalce že skoraj pol leta, vidim celotno zgodbo v nekoliko drugačni luči. V moji mladosti je bil prvi ju- Izvleček Odprtje Murnikove sobe je velik prelom v oblikovanju zgodovinskega spomina do očeta slovenske telesne kulture dr. Viktorja Murnika. Kar dve leti je trajalo, da se je ideja uresničila. Še pred idejo pa je trajala kar dolga inkubacijska doba. V Murnikovi sobi so med drugim na ogled najstarejša slovenska diploma na med- narodnem tekmovanju iz leta 1895 in najstarejši pokal za slovensko vrsto na svetovnem prvenstvu leta 1911 ter orden legije časti, s katerim je francoski predse- dnik odlikoval dr. Murnika. Ivan Čuk Otvoritev Murnikove sobe Prvi slovenski športni pokal za slovensko ekipo na svetovnem prvenstvu 19 11. nak športa Miroslav Cerar in ko smo se v petem razredu osnovne šole preselili v Lju- bljano, sem v TVD Partizan Spodnja Šiška najprej srečal Isusa (Dragiša Nikolič, z oče- tom sta bila znanca), nato Tonija Bolkoviča, ki sta predlagala očetu zame vadbeno sku- pino. Za novo leto sem lahko čisto slučajno Cerarju zaželel zdravja in sreče in morda je bilo tudi to odločilno za mojo nadaljnjo pot. Dokler sem vadil, o Murniku nisem nič slišal, še o Štuklju bolj malo. Ob začetku štu- dija so bili o Bloudku slavospevi, o Murniku stavek. Ko sem prišel leta 1981 v TVD Parti- zan Narodni dom kot vaditelj dečkov, je marljiva prostovoljka Tanja Skrbinšek (učen- ka Jelice Vazzas, Jelica je bila Murnikova učenka) enkrat letno organizirala Murnikov večer, moji telovadci pa so vedno nastopili 82 s točko. Takrat mi je bilo celo malo odveč skoraj 14 dni vadbe nameniti za nastop, saj sem imel pred seboj predvsem tekmoval- ne cilje. Tudi o Murniku nisem veliko razmi- šljal, saj sem bil mnenja, da je to bolj dru- štvene narave, ker ga pri študiju nihče ni poudaril. Leta so minevala in v obdobju 130 letnice Južnega Sokola sem postal predsednik društva, pripraviti je bilo po- trebno marsikaj za proslavljanje jubileja in sem se prvič zakopal v zgodovino. Prebral sem samo Stepišnikovo knjigo o Telovadbi v Sloveniji, vendar je bilo to dovolj, da sem spremenil mnenje o Murniku. Tudi polurni dokumentarni film v sklopu oddaj Sedma steza, ki smo ga pripravili skupaj z Igorjem E. Bergantom in Majo Dokl Marin, je bil po- seben, saj je Igor izbrskal celo droben film- ski izsek, ko Murnik razlaga gibe z rokami. Sreča je bila tudi, da sem postal nosilec predmeta na Fakulteti za šport, kjer sem moral narediti tudi sklop predavanj o ra- zvoju telovadbe. Prava preokretnica v raz- mišljanju in znanju pa je prišla ob pripravi 140 letnice društva. Za ta jubilej mi je Jelica pomagala odkrivati določene stvari, celo- tno slikovno gradivo, ki je bilo v Muzeju novejše zgodovine, je Bogomira Berložnik Slika 1: Otvoritev simpozija leta 2006, govorec dr. Jože Dežman, moderator dr. Aleks Leo Vest. Slika 2: Pogled na razstavo ob 150 letnici Južnega Sokola (kot sta prostor oblikovali arhitektki Katja Florjanc in Ajda Vogelnik) v Narodni galeriji. Slika 3: Del razstave ob znanstvenem simpoziju ob 150 letnici Južnega Sokola leta 2013. Slika 4: Priprava razstave v Državnem svetu 2014. Slika 5: Podpis pisma o nameri priprave Mur- nikove sobe med Borutom Trekmanom in dr. Milanom Žvanom (Foto: Bogdan Martinčič). Slika 6: Utrinek s snemanja dokumentarca o dr. Viktorju Murniku v prenovljeni telovadnici na fakulteti leta 2015. Levo sedi dr. Tomaž Pavlin, desno stoji režiser Klemen Dvornik. Slika 7: Predpremiera filma o dr. Viktorju Murniku 7. 7. 2015 še v stari sejni sobi, bodoči Murnikovi sobi. Od leve sedijo Jasna Novak Nemec, Borut Trekman, Tine Šrot, Klemen Dvornik, Milica Šlibar in Janez Šlibar. Slika 8: Glavni načrtovalci sobe 23. 1 1. 2015 od leve Matej Lekše, Katja Florjanc, dr. Ivan Čuk, Martin Hostnik in vodja dr. Janez Vodičar. Slika 9: Od leve Ajda Vogelnik in Katja Florjanc, 25. 1. 2015, po prvih dneh prenove sejne sobe. dogodki – čas 83 prenesla v digitalno obliko, Janez Brodnik in Tatjana Zupančič sta pregledala arhivsko zbirko Južnega Sokola do druge svetovne vojne in izbrane dokumente sem prenesel v digitalno obliko. Sam sem pregledal celo- tni arhiv društva po drugi svetovni vojni in pomembne dokumente prestavil v digital- no obliko. Ogromen projekt, ki ga je zazna- movala lepa knjiga z naslovom V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina. Tu sem prvič res spoznal Murnikovo veličino. V sko- raj vsakem drugem dokumentu se namreč pojavlja njegovo ime. Zaradi tega dejstva sem prepričal sodelavce, da bi pripravili po- svet o dr. Viktorju Murniku. Leta 2006 smo imeli ta posvet v Muzeju novejše zgodovi- ne, kjer so imeli pozdravne govore dr. Jože Dežman, direktor muzeja, dr. Milan Žvan, prodekan Fakultete za šport, posvet pa je moderiral dr. Aleks Leo Vest, ki je zaključil posvet z besedami: ”Vprašanje je, ali naj bi Murnik dobil Bloudkovo nagrado ali naj bi Bloudek dobil Murnikovo nagrado?” Za ta posvet sem želel preveriti prejem Murniko- vih državnih odlikovanj, zato sem poklical v Belgijo slovenskega veleposlanika Boruta Trekmana, za katerega mi je Jelica dejala, da je podedoval Murnikovo dediščino. Go- spod Trekman mi je prijazno razložil, da zaradi tehničnih težav do dediščine ne more priti, je pa preveril ordene preko svo- jih prijateljev. Posvet je dobro uspel, naredi- li smo zbornik, žal pa smo bili v medijih ož- igosani kot prevratniki in revizorji zgodovine Slika 11: Postavljanje muzealij v omare, stanje 13. 3. 2016. Slika 10: Veliko načrtov in delov je bilo potrebno sestaviti, stanje 12. 2. 2016. Slika 14: Govor Boruta Trekmana, 4. 4. 2016. Slika 12: Častni gostje na otvoritvi od leve dr. Ivan Čuk, Borut Pahor, dr. Milan Žvan, dr. Ivan Svetlik, Primož Hainz, dr. Tomaž Boh, Janez Sodražnik, Dejan Crnjek (Foto: Bogdan Martinčič). Slika 13: Častni gostje na otvoritvi od desne Borut Trekman, Miroslav Cerar, Tine Šrot, Milica Šlibar, Aljaž Pegan, Lojze Kolman, Mitja Petkovšek, nastopajoči Mateja Kopina in Bojana Čibej (Foto: Bogdan Martinčič). 84 ter rušilci mita o Bloudku. Leta 2012 je Naro- dna galerija prejela evropska sredstva za obnovitev starega dela Narodnega doma in društvo se je moralo po več kot sto letih izseliti iz »svojih« prostorov. Narodna galeri- ja je ob tem ponudila prostor za razstavo ob 150 letnici društva. Predsednik društva Dejan Crnjek je povabil dr. Tomaža Pavlina, Iztoka Durjavo (direktorja Muzeja športa) in mene k pripravi razstave. Ker sem se najbolj vpregel v delo, sem tako kmalu postal nosi- lec razstave, želel pa sem pokazati tudi Murnikova državna odlikovanja, zato sem zopet poklical Boruta Trekmana. Tokrat je bila sreča naklonjena, Borut se je upokojil, preselil v Ljubljano in zopet začel opremlja- ti svoje stanovanje. Skupaj sva šla v skladi- šče in pogledala zapuščino. Zame je bilo to odkritje, kot bi pristal na Marsu. Z Murniko- vo zapuščino sem spremenil osnovni moto razstave iz športnih dosežkov v spomin na učitelje sokolske misli. Po razstavi v Narodni galeriji smo imeli razstavljeno Murnikovo dediščino še na znanstvenem posvetu ob 150 letnici Južnega Sokola v Muzeju novej- še zgodovine in državnem svetu ob posve- tu ob 150 letnici Južnega Sokola. Na oble- tnico Murnikovega rojstva 25. 3. 2014 sta Borut Trekman in dr. Milan Žvan podpisala pismo o nameri ureditve Murnikove sobe na Fakulteti za šport. RTV Slovenije je v letu 2015 posnela enourni dokumentarec o dr. Viktorju Murniku, režiser Klemen Dvornik je dodal tudi kader prihoda Murnikovega kipa na fakulteto in s tem simbolični poklon očetu slovenske telesne kulture. Fakulteta na razpisih Fundacije za šport s projektom ureditve sobe ni bila uspešna, zato je fakul- teta iz svojih sredstev in pomočjo Loterije Slovenije pripravila obnovo sejne sobe v Murnikovo. Dekan dr. Milan Žvan, predstoj- nik Inštituta za šport dr. Janez Vodičar sta vodila prenovo. Z arhitektkama Katjo Flor- janc in Ajdo Vogelnik smo se spoznali ob pripravi razstave v Narodni galeriji, njuno poznavanje muzealij je bilo odločujoče pri pripravi načrta sobe, največji izziv pa so bile omare, saj so morale veliko pokazati, kaj tudi skriti, pa tudi v obiskovalcu vzbudi- ti željo po odkrivanju. Po izbiri izvajalcev so se dela začela v decembru 2015. Slavnostna otvoritev je bila 4. aprila v nabito polni veli- ki predavalnici Fakultete za šport. Med mnogimi gosti je potrebno izpostaviti predsednika republike Boruta Pahorja, rek- torja Univerze v Ljubljani Ivan Svetlika, predsednika Sokolske zveze Slovenije in podžupana Ljubljane Dejana Crnjeka, po- slanca v državnem zboru Primoža Hainza, predstavnika ministrstva za izobraževanje, znanost in šport državnega sekretarja dr. Tomaža Boha, podpredsednik OKS-ZŠZ Ja- neza Sodražnika, direktorico Narodne Gale- rije dr. Barbaro Jaki ter vrhunske telovadce, nosilce odličij s svetovnih in evropskih tek- movanj. Miro Cerar, Aljaž Pegan, Mitja Pet- kovšek, Tine Šrot, Lojze Kolman, trener vrste na OI 1968 in SP 1970 Janez Šlibar, ostali čla- ni ekipe SP 1970 ter eden najstarejših Soko- lov Savo Bensa s Tabora so bili spontano pozdravljeni s stoječim aplavzom. Priredi- tev je povezoval naš diplomant in tudi ko- mentator na slovenski televiziji Peter Kav- čič. Prireditev so odlično začinili Sokoli iz Metlike in društva Sokol Bežigrad. Prvi s ča- stno uniformirano stražo s praporom in drugi z nastopom na bradlji. Za umetniški del sta poskrbeli Bojana Čibej in Mateja Ko- pina, ki sta ob zvokih lutnje prepevali staro- slovanske pesmi. Govorci so bili trije, dekan dr. Milan Žvan je opisal pomen sokolstva, Borut Trekman vlogo dr. Viktorja Murnika in dr. Ivan Čuk, kako je prišlo do nastanka Murnikove sobe. Potem so se gostje prese- lili v drugo nadstropje, kjer je predsednik republike Borut Pahor slavnostno otvoril Murnikovo sobo in predal kopijo listine or- dena zlatega reda za zasluge na civilnem področju športnega društva Narodni dom za spominsko sobo. In kaj ponuja Murniko- va soba na ogled. Na razstavi ima največjo vrednost pokal, ki so ga dobili slovenski te- lovadci na svetovnem prvenstvu leta 1911 v Torinu za četrto mesto. Po prihodu v Slo- Slika 16: Z odkritjem Murnikovega doprsnega kipa je predsednik republike Borut Pahor simbolno odprl Murnikovo sobo (Foto: Bogdan Martinčič). Slika 15: Skupinska slika gostov in nastopajočih, 4. 4. 2016. dogodki – čas 85 venijo je vrsto pričakala 25.000 glava mno- žica in Murnik jim je ob tem dejal: „Dosegli tega uspeha nismo zase, temveč za slovenski narod, ta mali, od bližnjih sosedov tako često zasramovani in poniževani, pa od nas s tako vročo ljubeznijo ljubljeni narod, da je ne more izruvati iz naših src nobeno zaničevanje sve- ta.« To je tudi najstarejši športni pokal za slovensko ekipo na svetovnih prvenstvih. Nad pokalom je slika Maksima Gasparija s podpisi vseh Murnikovih telovadcev v ob- dobju do leta 1922 (med drugim tudi pod- pis Leona Štuklja). Na razstavi so prve slo- venske športne diplome iz leta 1895 in tudi diploma Murniku, kjer je leta 1906 prejel od 10 možnih točk na bradlji 11 točk. Veliko je predstavljenih informacij s prvega svetov- nega prvenstva na slovenskih tleh leta 1922, kjer so Sokoli v Ljubljani postavili sta- dion za več kot 55.000 gledalcev. Nad okni so roloji z Murnikovimi udarnimi mislimi, prav posebno mi je všeč tale: »Kakor se moralne vrline ne dado učiti iz knjige in predavanj, tako se tudi inteligenca ne da dobiti iz knjig in predavanj. Inteligenca ni kup znanja, pa naj bo ta kup še tako velik. Inteligenca je zdrava pamet in te ima vča- sih nepismen človek več nego kdo, ki se je mnogo šolal pa je malo prebavil. (Sokol- stvo in življenje, 1932)«. Morda je tole le vsaj mali delček vsebin, ki naj vas pripeljejo v Murnikovo sobo. Na otvoritvi me je dolete- la še posebna čast, Savo Bensa mi je predal sokolski čikoš (čepico) Antona Maleja (telo- vadca, ki se je smrtno ponesrečil leta 1930 na svetovnem prvenstvu), njemu jo je dala Antonova sestra; dokaz več, da iz roda v rod duh išče pot. Obiski so zaenkrat po do- govoru (na naslovu ivan.cuk@fsp.uni-lj.si), med obiskovalci pa smo že gostili po- membne tuje predstavnike, kot so kitajski namestnik ministra za izobraževanje in šport Liu Limin, direktor akademije pri Mednarodni telovadni zvez Hardy Fink, predstavnik olimpijskega centra na Koro- škem, olimpijski prvak Karl Schnabl. Tudi zaključim lahko z lepo mislijo Otona Žu- pančiča: »Moja duša je srečna, kot bi pila kraški teran.« prof. dr. Ivan Čuk Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport ivan.cuk@fsp.uni-lj.si