Dr. Franc K. Kos Slovenska kmetska skrinja* I. Skrinja ima v življenju našega kmeta velik pomen. Ona ne predstavlja samo enega najstarejših kosov kmetskega ipotiištva, nego je ozko povezana tudi z običaji samimi, ko ima važno vlogo pri že- nitovanju. Gotovo je bila med najvažnejšimi predmeti nevestine bale skrinja; velika in poslikana je bila okras voza, ki je balo vozil. Vsaka nevesta je pripeljala k hiši tudi svojo skrinjo, v kateri je potem shranjevala poročno oblačilo in zato ni čudno, da je pri nekaterih hišah veliko število takih skrinj. Te so počasi romale kot stara šara na podstrešje, dokler jih ni potem zadela usoda mnogih dragocenih ljudskih izdelkov — postala je črvojeda in je končno bila uporab- ljena za kurjavo. Mnogo takih skrinj je še danes po podstrešjih kmečkih hiš, mnogo jih je kot starinski »narodni« predmet prišlo v stanovanja meščanskih rodbin, pa tudi v inozemstvo so jih špeku- lanti prodali z dobrim zaslužkom. Pred prvo svetovno vojno so na- biralci »pantov« oplenili veliko število skrinj tega okrasa. Po vsem Slovenskem je pri prevozu bale skrinja posebno velikega pomena. Pri ženitovanjskih običajih je nalaganje skrinje važen do- godek. Pesem pravi: »Mati ji skrinjo nalagajo, Oča ji slovo dajajo«,^ panti«). Pri tem načinu izdelave prav za prav tehnične sestave desk ne opazimo, ker sprednja arhitektura vse člene zgradnje pokrije. Ravno tako pokriva fasada ali okras tudi še skoraj vse naslednje stoletje videz tehnične konstrukcije. Tako niti ne opazimo, da se je medtem že zgodila važna tehnična sprememba. Vse štiri stene skrinje postanejo enako važne, med njimi obstaja ogelna lesna zveza, tzv. cinkanje, ki trdno veže posamezne deske v kubično telo skrinje. Ta zveza je v začetku razpostavljena v velikih presledkih in pravokotna, šele pozneje postane gosta in trapecasta ter tako še bolj trdna. Pri nadaljnjem razvoju postane konstrukcija okras sama po sebi, ko pri nekaterih skrinjah »cinkanje« nadomestuje robno borduro." To se zgodi okoli srede 19. stoletja. Skoraj bi videli nekako sorodnost s poznejšim arhitekturnim pravilom o lepoti konstrukcije same, ki jo je treba zato pokazati. Od tehničnih načinov okraševanja poznamo intarzijo, rezbarijo in slikarijo. Intarzija je dediščina renesanse, rezbarija se v baroku pri nas udomači preko zlatih oltarjev, dočim slikarstvo v začetku posnema obe prvi tehniki in ostaja zato pri eni barvi (črni), šele proti koncu 18. stoletja in v 19. stoletju postane neodvisen okraševalni faktor. Tradicija slikanja pohištva se ni ohranila do danes, zato o njem ne vemo mnogo. Predvsem moremo ugotoviti, da je bil mizar in slikar skrinje navadno ena in ista oseba, ki je uporabljal vedno približno slične motive kakor tudi celotno kompozicijo, ker je mo- goče dognati izdelke iste delavnice. V posameznih krajih so bile udo- mačene tipične značilnosti, n. pr. uporaba sličnih barv ali kolorita (kar pa še ne ustvarja lokalnih grup). Način poslikavanja je bil skoraj povsod isti: na močno grundirano podlago naslika slikar osnovno barvo in nato šele posamezna polja. Rarve uporablja pred- ^ Prim. skrinjo z intarzijami, štev. E 2519, z monstranco v sredi iz Kota pri Semiču, zbirka Etnografskega muzeja. Slovenska kmetska skrinja ' S7 vsem oljnate in to zelo žive, osnovne barve. Točnega tehničnega po- stopka, kakor je to storil za krakovsko področje T. Seweryn,^" nam žal ni mogoče podati, ker izročila nimamo ohranjenega. Z ženitovanj- sko skrinjo je bil zvezan važen dogodek poroke, zato je na skrinjah navadno letnica in temu dejstvu se imamo zahvaliti za olajšanje proučevanja form in razvoja. III. Vplivi sprememb se ne izražajo le v tehničnem oziru, nego še bolj v formalnem pogledu, \predvsem v različni razdelitvi ploskev, ki so okraševanju na razpolago. Tudi v tem pogledu moremo opa- zovati vplive umetnostne obrti vodilnih umetnostnih struj, čeprav vse stilne dobe niso naravnost zastopane. Posebno velja to za gotsko dobo, ki je drugače za slovensko ozemlje tako pomembna. Nobenega primera kmetske skrinje gotske dobe nimamo ohranjenega. Vendar zaradi tega ne smemo misliti, da takrat kmetje skrinj niso poznali, temveč moramo domnevati, da se takratne skrinje niso bistveno razlikovale od tedanjih splošno veljavnih velikih skrinj na podstavkih s plitvimi rez'barijami ob robeh in na robni letvi pokrova. Taki tipi so n. pr. skrinja v Mestnem muzeju v Ljubljani,ii pa tudi mariborski muzej hrani dva slična primera, manj izrazito gosposkega izvora, vse iz 15. ozir. zač. 16. stoletja. Kot dokaz gornje trditve smemo vzeti dejstvo, da se sličen tip skrinje na podstavku ohrani pri nas še vse 17. stoletje, torej je forma morala biti ljudstvu že prej znana. Toda ravno tako, kakor smo v mlajših skrinjah videli staro tehnično izdelavo, moramo v njih videti staro formalno tradicijo. Predvsem velja to za tzv. strešno skrinjo, ki ima pokrov v obliki dvokapne strehe. Take skrinje nazivajo zaradi zunanje sličnosti tudi sarkofaške skrinje. Pri nas se je ta tip skrinje ohranil do zadnjega v Prekmurju, Slovenskih goricah in v Halozah, pa tudi v Beli Krajini jih imamo, le. da so tam brez okraskov. Skrinje služijo predvsem shranjevanju žita in stoje v kaščah ali veži. Da bi jih pri nas upo- rabljali v druge svrhe ozir. da bi nadomeščale ženitovanjske, nam ni znano. Toda po analogiji, da je do nedavna na vzhodu veljala za že- nitovanjsko,^^ bi smeli za zelo zgodnjo dobo domnevati isto tudi za našo deželo. Pozneje moramo dosledno vedno razlikovati ženitovanjske in žitne skrinje. O konstrukcijskih posebnostih te skrinje smo govorili že zgoraj. Svojstven je tudi njih okras. Okraski so iz lesa izkraspani in samo iz geometričnih motivov sestavljeni. Posamezni konstrukcijski členi so zase kot enota okrašeni. Tako imata na naši skrinji iz Prek- murja^^ (si. 3) oba ogelna ploha ob navpičnici na vsako stran poševne 10 T. S e w e r y n , 1. c. 11 Gotska skrinja. Mestni muzej, Ljubljana, soba 1, štev. 10040 inv. Nar. muz., kupljena v Turnu pri Velenju. 12 Elias W e s 1 o w s k i, Die Möbel des rumänischen Bauernhauses in der Bukowina, »Zeitschrift für österreichische Volkskunde«, XII. Jg., 1906, Str. 55. 1^ Strešna skrinja iz Prekmurja, dar g. župnika Klekla, štev. 784. Bila je razstavljena na Ljubljanskem velesejmu. Visoka 71 cm, do slemena 88 cm, globoka 56.5 cm, dolga 107 cm. Bukov les, temno pobarvana. 58 Dr. Franc K. Kos: črte, ki sestavljajo rombične ploskve. Na sprednji ploskvi sta po dve vrsti šesteroslistnih rozet, sestavljenih iz šestih lokov istega polumera kot krog, v katerega je rozeta včrtana; srednji pas med obema vrstama pa je poševno črtan. Pokrov ima v spodnjem pasu kroge z rombasto mrežo v sredi, nato vrsto poševnih črt, na vrhu pa ima cikcakasto križajoče se črte z navpičnicami vmes. Stranska deska pokrova ima samo na sprednji strani šesterolistno zvezdo. Iz sličnih geometričnih motivov sestoji okras velike tesarske skrinje z ravnim pokrovom in enostavne strešne skrinje v mariborskem muzeju." SI. 8. Skrinje enake izdelave, oblike pa tudi okraskov so razširjene po velikem delu Evrope. Posebno gosto in kompaktno so razprostrte po njenem vzhodu in jugu. Na Hrvatskem, v Srbiji, Bolgariji, na Sedmograškem, v Rumuniji, zlasti v Karpatih, na Slovaškem, v Pod- karpatski Rusiji, v jedru Poljske, v Podhalu, pri Huculih, v Ukrajini in pri Malorusih se pojavljajo skoraj kompaktno kot pristni ljudski izdelek; poleg teh jih dobimo mnogo tudi na severu v Skandinaviji in na Angleškem, posamezni eksemplari se pojavljajo v Alpah (v Švici). Opazimo torej posebno gostoto na vzhodu in njena najbolj zapadna meja je ravno vzhodna Slovenija. Moszyhski^^ našteva so- " Skrinja z ravnim pokrovom ima nekatera trikotniška polja izžgana, da dajo temnejši vtis. Skrinja je po poreklu iz Juršincev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, je zelo stara (XVI. stol.). Strešna skrinja stoji na visokih nogah, iz Pohorja v Halozah, konec XIX. stoletja. «Moszynski, 1. c. str. 234. Slovenska kmetska skrinja 59 rodne primere tudi dalje na vzhodu (n. pr. v Gruziniji na Kavkazu), slične skrinje dobimo še pri Čečenih.i'' Ravno zaradi te jugovzhodne kompaktnosti ne moremo dati prav Ritzu,!'' ki proglaša ta kos po- hištva za alpski, temveč smemo iskati njih neposredni izvor na bližnjem vzhodu. Slovani so jo verjetno prinesli s seboj, ker jo naj- demo še danes razširjeno ravno v izhodiščni deželi Slovanov. Od kod je prišla ta skrinja k Slovanom, ali je morda tu nastala, ni namen raziskavanja naše razprave. Kako da so žitne skrinje prevzele te oblike? Po svojih oblikah, predvsem pa po obeh navzgor zavitih rogovih na krajih pokrova, spominja skrinja na antični sarkofag s to razliko, da stoji skrinja na širokih nogah, dočim počiva sarkofag z bazno ploščo na tleh. Zveze s sarkofagom naravnost ne moremo najti, saj se pojavlja skrinja mnogo tudi v predelih, kamor antična provincialna umetnost ni segla. V^erjetnejša se nam zdi predpodoba hiše, ki je služila za osnovni vzorec skrinji, saj končno tudi sarkofag posnema le arhitekturne oblike. V Halozah je taka skrinja še danes na prostem ob hišo pri- slonjena^** in nudi podobo majhnega nadomestka za kaščo. Pomen in naloga te skrinje obenem s konstrukcijskimi .])osebnostmi spominja mogoče na obliko kašče. Temu namenu služi tudi ornamentika, ki posebno s stalnim ponavljanjem šesterolistne zvezde dâ slutiti vra- žarsko mitološki pomen, morda za obrambo zlih ali naklonjenost dobrih duhov, kakor to predpostavlja tudi Vsev. Sahanev" za isto zvezdo v podkarpatskoruskem ornamentu, kjer jo spravlja v zvezo z ostankom sončnih kultov. Vsekakor se nam zdi pravilno spraviti obliko skrinje v zvezo s posnemanjem hiše, ki nastopa brezzvezno po posameznih prvotnih pokrajinah kot samostojna misel, kakor to trdi A. Feulner.^" Skrinja strešnega tipa ostane ves čas razvoja v izdelavi in uporabi z enakimi okraski ter se ne spremeni mnogo. Pri isti konstrukciji in okrasitvi se samo pokrov zravna v ploščo (primer v muzeju v Mariboru).Zelo soroden je ta tip skrinje tudi s skrinjami romanskega sloga, čeprav med njimi ni prave zveze, vendar govori tudi to dejstvo o starosti tega tipa. šele od druge polo^^ce 16. stoletja dalje lahko strnjeno opazujemo spreminjanje forme in okraskov. Renesansa zapusti na pohištvu vidne znake. Najstarejša datirana skrinja iz 1584. leta iz mariborskega 1« Gl. si. 61 in 62 v P 1 a e t s c h k e , Die Tschetschenen. 1' Joseph Maria Ritz, Bauernmöbel, Leipzig 1939. 1* Po podatkih ravn. mestnega muzeja v Mariboru, prof. F. Basa. lä BceB. CaxaneB, KapnaxopyccKHH HapoaHWH opnaMeHT. C6opHHKT> na IVKoHrpeci Ha CjiaBHHCKHfb reorpa(J)h h eiHorpatJjH bt> Coc{)hh 1936. — Sofia 1938, str. 310—321. -\dolf F e u 1 n e r , Kunstgeschichte des Möbels, III. Aufl., Berlin 1927. — Preoblikovanje celotne oblike po analogiji bližnje enake umet- nostne oblike — hiše. »Ta misel je last vseh kultur«, str. 54. -1 Predhodno stopnjo nam kaže švicarski primer skrinje v zbirki: Deutsche Möbel, Bd. I, Otto von Falke, Deutsche Möbel des Mittelalters und der Renaissance, Stuttgart 1924, str. 13 in 14. 60 Dr. Franc K. Kos: muzeja-^- s pilastri, lokom in intarziranim okraskom Iztiaja iz rene- sanse, toda je edini primer te vrste. Splošnejši je tip kmetske po- slikane skrinje iz 17. stoletja v ljubljanskem muzeju^^ (si. 4). Te so v glavnem enotne in od splošnega tipa le ena nekoliko odstopa. Vse so iz mehkega lesa in tudi v merah razlika ni velika. Tip predstavlja fasado, vzeto iz resnične arhitekture s kaneliranimi pilastri in loki nad njimi, ob strani in v sredi pa so trije navpični pravokotniki. Sprednja okrasna ploskev je po arhitektonskih členih komponirana vedno simetrično in sicer vedno tako, da je število okrasnih polj liho (3—5). Vsa sprednja stran je povzeta po resnični arhitekturi, saj še celo vidimo posnemanje rustike (skrinja iz 1679). Prazna polja med temi arhitekturami so izpolnjena s slikarijo črne barve, ki ji je SI. 4. Skrinja iz 1667.1. Tip ljudske skrinje iz 17. stoletja z arhitekturno fasado simetričen vitičast splet glavni motiv. Skrinja je sestavljena tako, kot da stoji na podstavku, ki ima sprednjo desko spodaj baročno vijugasto izrezano. Podstavek, ki je v gotski dobi skrinjo faktično tudi nosil, je ostal samo še formalni ostanek brez resnične funkcionalne naloge. V stranskem pogledu je zanimivo, da je skrinja spodaj ožja kakor zgoraj, tako da nekako raste iz tal na širše. Pri iskanju vzorcev tem skrinjam se kmalu ustavimo v renesansi, ko najdemo slično arhi- tekturo na sprednji ploskvi skrinje po primerih v Mestnem muzeju.-' -- Skrinja iz trdega lesa stoji na podstavku s trodelno sprednjo plosk- vijo, v srednjem ima napis: GORG. SDOLZ. LECHER. 1584. Po inventarni knjigi je prišla iz Koroške (okol. Prevalja). 23 Skrinja iz 1667, štev. E 3352 iz Brkovšice v Selški dolini iz hiše »pri Kalanu«; skr. iz 1679, brez številke, ima rustiki podobne okrase nad loki; skr. 1683, brez številke z monogramom Jezusa in Marije ter uničenim podstavkom; skr. enake razdelitve kot prva našteta iz 2. pol. 17. stol. s šahastim okraskom nad lokom, brez številke, visokih proporcij. ¦^^ Mestni muzej, soba 2, skr. štev. 10031 inv. Xar. muz., iz konca 16. stoletja, kupljena v Turnu pri Velenju. Skrinja kaže enako arhitekturno Slovenska kmetska skrinja 61 V 17. stoletju je na Slovenskem cvetela obrt zlatih oltarjev in ni naključje, da najdemo v isti dobi tudi mnogo rezljanih skrinj. Napačna je namreč po našem mnenju trditev, da so posedovali rezljane skrinje le gradovi in meščanske hiše. Če opazujemo slične vitičaste splete trakov ali listov na stebrih oltarjev, slične kartuše na poljih skrinj in bazah stebrov in končno enake rezljane okvire polj kakor tudi \enčnih zidcev na vrhu oltarja, pridemo do prepričanja, da je skrinje in zlate oltarje izdeloval isti vaški obrtnik, isti mojster, le da je na eni strani okraske polihromiral odn. pozlatil, na drugi pa jih je pustil v naravni barvi lesa. Rustikalna in primitivna izvedba posa- meznih skrinj nas v tem mnenju še potrjuje. Posebno smemo mi- sliti, da ravno premožnejši kmetje in svobodnjaki niso hoteli zaosta- Sl. 5. Rezljana skrioja iz 1665. 1. jati za gospodo in so tudi ti hoteli imeti take skrinje. Težko je zato potegniti mejo med kmetskimi in ostalimi izdelki. Večino izdelkov mirno lahko smatramo za izdelek našega človeka obrtnika in zato spada v obseg naše razprave. Sprednja rezljana ploskev je na ogrodje skrinje pritrjena in je po konzolnih pilastrih večinoma razdeljena zopet na tri polja: srednji ozek pravokutnik in stranska kvadrata z večinoma zlomljenimi stranicami. Sredi močno plastičnega okvira je srednja ploskev zrezljana z motivom vitičastega spleta (si. 5), kartušnega vzorca, s svetimi monogrami in sličnimi motivi. Rezbarija izgublja na bogastvu in proti koncu stoletja so okraski že zelo pre- prosti.2° Tradicija rezibarstva se obdrži tudi v 18. stoletju in okras bistveno ni spremenjen, le poenostavljen. fasado s stremi navpičnimi pravokotniki, med njimi razpeti lok ima plo- skev nad stebri narezljan v obliki rustike, ki jo posnema tudi šahasti vzorec na kmečki skrinji 17. stoletja. 23 Rezljana skrinja iz 1665, iz okolice Kamnika, ima ohranjen le trup. Druge skrinje tega tipa so: štev. 11655, z Goriškega, 2. pol. 17. stoletja s posebno lepo kovanimi in okrašenimi okovi; skr. z letnico 1680 in znakom 62 Dr. Franc K. Kos: Polagoma se prej tako bogata rezbarij a popolnoma poenostavi, od rezljanih pilastrov ostanejo le struženi polstrebrički odn. polo- vične palice, prilepljene med posamezna polja, ki imajo še baročno zlomljene stranice kvadrata.^** Od prvotnega baročnega bogatega okraševanja ostanejo samo okviri starih oblik. V poživitev ostale ploskve pa se okoli srede stoletja pojavi polihromna slikarija, sprva z enostavno vitico in cveti,^'' nato pa enako s struženimi okviri ter živo pisanim marmoriranjem in enostavnimi cveti.^^ V tej dobi se začne tudi okraševanje z intarzijo v zvezi s struženimi polstrebrički ter z okrasom tulipanskih cvetov in z živalskim motivom leva.-^ Okras struženih polstrebričkov se vzdrži do začetka 19. stoletja na Kranj- skem, ko se potem umakne navadno profiliranim plastičnim ali samo naslikanim okvirom posameznih polj. Drugače pa je 18. stoletje v muzejskih zbirkah zelo slabo zastopano in kakšnih splošnih tipov sploh spoznati ne moremo, še manj je mogoče določiti pokrajinske skupine. Tudi splošni razvoj je le bežno naznačen in pusti premnogo vprašanj odprtih. Mnogo nerešenih vprašanj naslednjega stoletja gre na rovaš nepoznavanja te dobe. Glavna doba uporabe in posebno krasitve skrinj je 19. stoletje. V meščanskem pohištvu je skrinja že davno izumrla, na kmetih pa se je šele tedaj prav razživela. Oblik razdelitve ploskve prvotnega izvora sploh ne bi spoznali, če bi nam ne bil poznan razvoj. Kmetska fantaziija zbriše baročne remiscence in opravka imamo tako rekoč z novim dekoracijskim načinom. Izmed tehničnih načinov se pojavi poleg polihromije še intarzija in sta obe tehniki skoraj enako zastopani. V posameznih pokrajinskih predelih nastopata obe vzporedno. V razdelitvi celotne ploskve pri obeh tehnikah prav za prav ne poznamo razlike. Na sprednji ploskvi omejujejo na enotno barvani podlagi pribiti plastično profilirani ali samo naslikani okviri tri polja. Pri naslikanih okvirih jih je redkeje ,1. L. ima pet dekorativnih polj na sprednji strani, brez štev.; skrinje iz Smoletove zapuščine, dve med njimi sta verjetno delo istega mojstra; skrinja štev. E 3351 ima v kvadratnih poljih kartušni vzorec; skrinja štev. E 3439 ima v kartušah monograma IHS in MAR, po nakupu iz Ljubljane; zanimiva je nizka, rezljana skrinja s kariatidami v oglih, girlando v sredi in poprsji žensk nad vencem ob straneh (štev. E 2518). Posebnost je njena groba in preprosta izvedba, 1. pol. 17. stoletja. Skrinja iz 1694 ima v treh poljih dvoročajno vazo s spiralasto zavitimi vejicami v njih. Okras je zelo preprost. Skrinja iz 1732, last Narodnega muzeja, stoji sicer še na podstavku, ki je iz pravokotnikov sestavljen. V srednjem polju zgoraj so črke 10 SH, na podstavku pa monogram IHS in MAR z letnico v sredi. ^'^ Skrinja v mariborskem muzeju iz 1765. 1., z rdečimi okrasi v sredi, vitica je zelena. Iz Lješ nad Prevaljami. Skrinja štev. E 2517 iz 1777. 1., s širokimi stranskimi polji in ozkim srednjim. V oglih so skromne vrtnice z belim zvišanjem napravljene. Na- kup v Ljubljani, izvor neznan. 23 Skrinja štev. 7674 iz 1767, tridelna z vloženimi znanimi baročnimi okviri. V kvadratih sta dva leva, v sredi tulipani. Po nakupu iz Naklega pri Kranju. Slovenska kmetska skrinja 63 tudi pet. Obe stranski polji sta enake oblike in velikosti, običajno kvadrat, srednje polje je navadno pravokotnik, ki je zgoraj povečan za trikotnik, da ima ključavnica prostor. Stranice skrinje imajo isti pravokotni okvir in tudi enak okrasek. Spodaj stoji skrinja na nizkih nogah, v čemer se zopet bistveno loči od ostalih alpskih, ki počivajo večinoma na podstavkih. Prevladovanje treh polj na sprednji ploskvi je za slovensko ozemlje skoraj značilnost. Primerjava z drugimi de- želami pokaže prarilnost trditve. Pestro poslikane skrinje iz nemških alpskih predelov nimajo nog, marveč stoje na podstavku, ki je \i]u- gasto izrezan in živo poslikan. Bavarske skrinje''" so večinoma dvo- delne ali vsaj sestavljene tako, da prevladujeta na sprednji ploskvi dva glavna dela, ki jih ostali manjši le spremljajo. Tridelni primeri se radi pojavljajo na štajerskem,^^ toda tudi tam so večinoma na podstavku in imajo spodaj vdelane še predale, česar pri nas sploh ni. Razdeljena je tudi cela sprednja ploskev na tri dele, pri nas pa so na sprednji ploskvi pribiti le trije manjši okviri, češke skrinje^- so v proporcijah mnogo višje, na podstavku s predali in dvodelne. Poljske^^ so ravno tako na podstavku, večinoma v celoti na dve ali na štiri polja razdeljene ali pa je poslikana enotno vsa ploskev. Trije okviri na sprednji ploskvi se ne pojavljajo le v kranjskem odn. gorenjskem delu dežele, isto ugotovimo tudi na skrinjah v maribor- skem muzeju in na Štajerskem sploh,-" nadalje na intarziranih skri- njah Bele Krajine in na vloženih skrinjah na Goriškem.''" Ta obče veljavni tip ni eksaktno enoten in pozna tudi variante, ki so prepuščene faiitaziji posameznih mojstrov. Variante obstoje v raznih velikostih polj z oziram na celotno ploskev, tudi prostor polj ni vedno točno določen, včasih so bolj na robu, včasih manj ; srednje polje je zaključeno včasih s polkrogom ali drugače. Ploskev okoli okvirov ali med polji je ravno tako lahko poslikana s sprem- ljajočimi motivi. Med srednje in stranska polja je vrinjena figuralna podoba ali spremljajoči okraski, pa tudi pet naslikanih okvirov ima- mo na sprednji ploskvi. Okviri so v začetku stoletja še plastični in raznih oblik z zlomljenimi stranicami,^'' proti sredi stoletja so ravni in samo še naslikani. Poleg tega običajnega tipa obstoje še skrinje s sprednjo arhitek- turno fasado, znane že iz 17. stoletja. Spremenjene so prav za prav le malenkosti, ko so opuščeni posamezni arhitekturni detajli, drugače 3° Prim. Torsten (i e b h a r d , Möbelmaleri in .Mtbayern, München 1937. 3^ Deutsche Volkskunst, Xeue Folge. Steiermark, von Viktor Theiss, Weimar. Ant. V a cl a v i k , Podunajska dëdina v ČSR. Bratislawa 1925. 33 T. S e w e r y n , 1. C. 34 \. pr. skrinja iz 1. 1868., z grbom v sredi, iz Paradiža v Halozah; ali že omenjena skrinja iz 1765. 1. 35 V muzeju na gradu v Gorici so intarzirane skrinje s tremi okviri na sprednji strani. Museo di storia e d'arte. 3ß Skrinja iz 1818 iz I^odkorena s podobo Matere božje v sredi ali skrinja iz 1815 v zbirkah Etnografskega muzeja štev. 3350. 64 Dr. Franc K. Kos: SI. 6. Skrinja z arhitekturo iz 1842.1. z Gorenjskega i itnfc med njimi ni velilie razlilie. Med tremi navpičnimi pravoliotnimi polji sta dva loka & stebrom vmes in poprečno podolžno kaseto na vrhu. Razlika obstoji v tem, da je vmes le po en lok, zato so pilastri širši, okvirjeni in zase poslikani (si. 6). Ta tip je predvsem razširjen po Gorenjskem.^' Z Gorenjske mi je znan še tudi tip, ki ima med tremi navpičnimi pravokotniki po eno veliko kvadratno polje s posnetimi ogli ter manjše podolgovate pravokotnike pri dnu. Po osnovni raz- delitvi ga lahko izvajamo iz gornjega vzorca.^* Pri bežnem pregledu razdelitve sprednjih ploskev skrinje opa- zimo prevzem renesančne arhitekture s pilastri in okviri vmes, nato okrnitev jiilastrov v stružene polstebričke odn. palice in končno osta- nejo le še okviri, plastični ali naslikani. Točne prehode in detajlne ugotovitve bo mogoče postaviti šele po pregledu večjega materiala, zlasti za 18. stoletje in za posamezne pokrajinske predele. Karak- teristična poteza ljudske umetnosti, ki prevzete elemente visoke umetnosti obdrži in jih spremeni do nespoznavnosti prvotnega vzora, se nam kaže tudi na skrinjah. IV. Ljudski umetnik se ni zadovoljil le z dekorativno razdelit- vijo celotne ploskve na poedina polja, temveč je glavno pozornost osredotočil na njih okrasitev. Kompozicija ornamenta se v vsakem primeru podreja ploskvi, ki mu je na razpolago. Glavna doba posli- kavanja skrinj je 19. stoletje, vendar so tudi izdelki prejšnjih dob okrašeni. Pregled ornamentacije po dobah in tipih nam tudi nudi sledečo sliko. ^" Prva varianta iz okolice Škofje Loke, prim. skrinjo iz 1815 v zbirki dr. R. Andrejke; skrinja iz 1827 v zbirkah Etnografskega muzeja; druga iz kamniške okolice, skrinja 1842, štev. 116G1, Hudo pri Kamniku, najdena v Domžalah (po navedbi prodajalca). Skrinja iz I. 1788. v Ratečah na Gorenjskem, po zapisku R. Ložarja. Slovenska kmetska skrinja 65 SI. 7. Skrinja iz 1817.1. Okrase strešnih skrinj smo že omenili. Ornamentalni elementi teh so pralast skoraj vseh ljudskih kultur in se omejujejo izključno na geometrične oblike: črte, navpične in poševne, kvadrati in krogi v raznih variantah. Te prvine žive v ljudskem ustvarjanju skozi vse dobe in jim je izvor iskati v pradavnini in tudi v prvotni domovini. Okraski na skrinjah 17. stoletja se bistveno med seboj ne razli- kujejo, pa najsi so skrinje rezljane ali slikane. Polja so izpolnjena s simetrično sliko spiralasto zavijajočih se vilic in vijug v obliki črke S; v simetrali se vijuge stikajo, kjer so s prstani zvezane. V motiviki je Vidna poenostavitev tedaj običajnih ornamentalnih vzorcev,', ki nastopajo istočasno v obeh tehnikah, ne da bi šlo za določen med- sebojni vpliv; le poslikanje je izvršeno bolj preprosto in grobo od rezbarij. Splošnost teh vzorcev v ljudski umetnosti nam potrjujejo tudi leseni poslikani stropi tretje četrtine 17. stoletja.^^ Slikarije na stropih in na skrinjah je izvrševal isti človek ljudski umetnik, zato smemo upravičeno videti nadaljevanje ljudskega stropnega slikar- stva na skrinjah odn. pohištvu. V 18. stoletju se pojavi'polihromiranje skrinj v začetku s skrom- nimi cvetovi (skrinja iz 1777). Z isto enostavnostjo enega samega cveta, pa tudi z marmoriranjem podlage, se je zadovoljevalo proti koncu svojega razvoja slikarstvo ravnih stropov.*" Glavna doba po- slikavanja ljudskega pohištva, zlasti skrinj, pa sta prvi % 19. stoletja. Čeprav je material večinoma datiran, vendar ni mogoče prika- zati razvoja. Ljudska umetnost se sicer razvija, toda spremembe se vrše le polagoma ter opazimo obenem z mešanjem slogovnih novosti tudi vztrajanje pri starem. Gotovo bi lahko v okraševanju določili posamezne lokalne skupine, toda zaradi nevestno nabranega materiala 38 Gl. cerkniško-notranjsko skupino, posebno strop kora v Viševku, nato strop pri sv. Miklavžu na Boču. F. K. Kos, Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem, ZUZ 1. XVII-1941, str. 62 si. 4" Stropi v Lopati, Hrastovem dolu, pri Sv. Florjanu pri Topolščici iz 1775 itd. Kos, ibidem. 66 Dr. Franc K. Kos: tega sedaj ni mogoče storiti. Le-to bo treba prihraniti za obširnejšo razpravo, ki bo obsegala določene primere iz vseh krajev dežele in mogoče v zvezi z ostalim pohištvom. Dani material muzejskih zbirk se deli na poslikane in intarzi- rane skrinje. Kakor jim je razdelitev ploskve skupna, tako je moti- vika v glavnem različna, predvsem zbog tehnične obdelave uporab- ljenega materiala. številčno motivi poslikanih skrinj niso zelo bogati. V glavnem se okraski omejujejo le na floro z raznimi vrstami cvetov, listov in stebelc. Rože so povezane v šopek in so postavljene v vazo, navadno trebušaste oblike, z ročaji, pa tudi brez njih. šopek v vazi ali v lon- čku je redoma okras obeh stranskih polj, v srednjem polju je redko in še takrat je manjši zaradi številk letnice. Srednje povišano polje je tudi okrasno poudarjeno. Najpogostejši so religiozni simboli in zna- menja, monogrami Jezusa in Marije, golob kot simbol sv. Duha, mon- stranca na podstavku, čudodelna podoba Matere božje, svetnik ali svetnica itd. (si. 7). Simboli so obdani z naslikanim vencem istih rož in listov, iz katerih je sestavljen tudi šopek v loncih.*^ Enkrat je na srednjem polju naslikan plešoč par v narodni, noši.'''^ Neko- liko se razlikuje dekoracija skrinj z arhitekturno fasado, ki imajo motiv šopka le v ploskvah z lokom, dočim je v podolgastih pravo- kotnikih simetričen centralni sestav cvetov in listov (si. 6). Kljub temu, da je slikarija vzeta iz rastlinskega naravnega s\eta, vendar le stežka spoznamo posamezne cvetlice. Največkrat še moremo spoznati vrtnico, nadalje tulipan in nagelj, dočim so vse ostale vrste bolj ali manj nedoločljive. Zanimivo je, da naslikani listi prav gotovo niso istega rodu kot cveti. Vaze, v katerih stoje šopki, so najrazlič- nejših oblik; od najbolj preprostih lončenih in lesenih lončkov do velikih trebušastih cizeliranih vaz najdemo tu naslikane. Velikosti so zelo razHčne, nekatere so popolnoma majhne (skrinja 1815), dočim so druge zopet velike in segajo do polovice ploskve. Pri tem je kompozicija vedno simetrična, šopek je razporejen tako, da se v glavnem po navpični osi krije. Cveti in listi se podrejajo obliki ploskve, ki jo popolnoma izpolnjujejo, le na robeh se belijo ostanki ozadja. Ploskve zunaj okvirov so le redko poslikane, izjemni primeri nosijo okraske privezanih zaves, drugače pa so okraski pretežno geometričnega značaja, med katerimi nahajamo ostanke bežečega psa (skrinja iz 1855) in jonskega jajčnega vzorca (1836) ali pa spo- mine na stružene polpalice (skrinja 1815). Le enkrat se pojavijo isti cveti kot v vazah v visečih girlandah, kar pa je pripisati indi- vidualističnemu stilu mojstra Stareta. ''1 Skrinja iz 1828, brez številke, iz Poljan, ima mon.štranco; iz 1827, brez številke, iz Žirov, ima goloba na oblaku; iz 1846, štev. 11658, iz Škofje Loke, ima monogram IHS in črki IP; iz 1856, štev. 11659, iz Škofje Loke ima monogram IHS; iz 1852, štev. 11660, z Doba pri Domžalah, ima v sredi podobi Matere božje in Frančiška Ksav. ter druge. 42 Skrinja iz 1845, štev. E 2521, iz Zgornjih Prapreč. Slovensku kmetska skrinja W SI. 8. Skrinja iz začetka 19. stoietja . Stranske ploskve imajo navadno šopke ali vence istih rož kot spredaj ali pa so le običajno marmorirane, najdemo pa tudi okroglo šesterolistno zvezdo. Pokrov je brez okraska enotno pobarvan ali pa je na njem krog (tudi dva) z znano šesterokrako zvezdo, pa tudi venec rož in listov okoli Jezusovega in Marijinega monograma opa- zimo. Slikarija je izvršena z živimi in preprostimi barvami. Rože niso posnete po naravi, čeprav nanjo spominjajo, temveč so predelane in shematizirane. Cveti in listi imajo ostre konture, senčenja so izvršena z isto barvo temnejšega tona ali s črnim, svetlobe pa so slikane z belo barvo. Na ta način se pojavijo tipizirane in idealizirane oblike cvetov, listov in posode. Enostavna oblika, glavne poteze in preprost a živahen kolorit je glavna značilnost teh slikarij. Do na- turalistične slike brez poudarjene risbe, izvršene v slikovitem načinu in barvah subtilnih odtenkov, se ljudski slikar nikoli ne povz.pne. Do čistega naturalizma ljudski slikar v nobeni panogi ljudske umet- nosti ne dospe. Barve ne poznajo mnogo odtenkov. Vsa skrinja je enake barve, modre (v Poljanski dolini), rdeče, rumene in v barvi lesa (kakor tudi imitacija s tzv. »llodranjem«) so najobičajnejši primeri. Ozadje v okvirjenem polju je navadno belo, cveti so rdeči, modri, rumeni, vijoličasti, listi zeleni raznih stopenj, vaze so nežnosvetlih barv. Mnogokrat slikar z barvami tako razdeli predmete, da doseže vi- soko stopnjo stiliziranja in največji odmik od naravnega vzora (si. 8). Tu se seznanimo z ljudsko umetnostjo, v kateri so réminiscence visoke umetnosti skoraj umrle in ki vsebuje sorodnosti s sličnimi izdelki drugih panog, tako da ji ne moremo očitati pačenja visoke umetnosti ali neznanja izdelovalca. Naša dognanja ne bi bila dobra, če se ne bi dotaknili znakov skupin in delavnic, ki se očitujejo. Opisanega značilnega tipa s tremi 68 Dr. Franc K. Kos: , i li: J SI. 9. Skrinja iz 1832.1. Delo M. Stareta, okolica Cerkelj , - ^ ; : j. ¦ lu ' okviri se najbolj dosledno drži Poljanska dolina. Toda tudi . pri okrasu opazimo, da so cveti in listi postavljeni v silhueti zase in se niti ne pokrivajo niti prekrižavajo."*^ Na Gorenjskem (okoli Rateč) je v srednjem polju zelo pogosta svetniška podoba in tudi cveti z redkimi listi so po ploskvi dekorativno razdeljeni, ne pa v šopku prostorno postavljeni.^* Primere flodrane podlage, vendar s pravim, naturalističnim šopkom tudi mirnejših barv pozna Notranjska.^' Na štajerskem imamo slično razdelitev v tri polja, le da so okraski v njih srca, križi,^" pa tudi cveti z vejicami in listi, razdeljeni po ploskvi.!' Na Goriškem posnema slikarija svetlotemno intarzijo."* Toda ta pokrajinska razdelitev je le približna in čaka nadaljnjega študija, že v tako maloštevilnem materialu opazimo dve delavnici. Ena je še celo srečno znana po napisu: »Ta skrina je narjena ta 28 dan Junia 1836 Per Mateush Starre v Salog v Zerklan/k Far.« V muzejskih zbirkah sta dva primera nedvomno njegova, eden pa dom- nevno.*^ Za mojstra Stareta je značilna velika individualna svoboda v okrasitvi vse ploskve in v izdatni uporabi figuralike (si. 9). Drži Skrinja iz 1828 v Etnografskem muzeju; skrinja iz 1819 v lasti A. Komatarja v Skofji Loki; skrinja iz 1846, štev. 11658 itdi. Skrinja iz 1818 v Podkorenu, po zapiskih R. Ložarja; skrinja s svet- niškimi podobami v Ratečah in Podkorenu po zapiskih pok. St. Vurnika. *° Skrinja iz 1845, s plešočim parom, iz Prapreč itd. Po risbah skrinj iz grafične zbirke Narodnega muzeja. "•¦^ Skrinja iz 1868, z grbom v sredi, iz Paradiža v Halozah, v maribor- skem muzeju. ** Prim. poslikano skrinjo v muzeju v Gorici, kjer se slikarija ne raz- likuje mnogo od vloženih. 48 Skrinja iz 1836, štev. 2523, neznano od kod, in skrinja iz 1832, štev. 11663, kupljena v Ljubljani, ter skrinja iz 1834, last Etnograf.skega muzeja po prodajalčevem poročilu kupljena v Gradišču pri Lukovici pri Dom- žalah, kar tudi ni daleč od kraja delavnice. Slovenska kmetska skrinja 69 SI. 10. Skrinja iz 1855.1. Delavnica v okolici Domžal se stare razdelitve v tri polja, v srednji okvir pa je naslikal dvakrat zaroko Marije z Jožefom, enkrat pa Mater božjo in sv. Petra. Ploskev med polji je izpolnjena tudi s svetniškimi podobami. V stranskih poljih ima šopek rdečih vrtnic in nagljev v vazi; iste rože in liste pa splete tudi v girlande zunaj teh polj. Zgornji del ploskve zavesi s polkrožno zaveso. Na stranskih ploskvah in na pokrovu ljubi v vencu monograme Jezusa in Marije. Barve so zelo žive, podlaga je modra, cveti živordeči, listi zeleni, ozadje polj pa rumeno. Druga delavnica je približno naznačena le po nakupu ene skrinje."" Zanjo je značilno neko prevladovanje rumenega tona (si. 10). V stranskih poljih je pester šopek raznobarvnih cvetlic, dočim je v srednjem širok venec istih cvetk z monogramom Jezusa v sredi, drugič pa s figuro sv. Antona. Barve so kljub pisanosti svetle, skoraj blede in dajejo uglašen, harmoničen vtis. Zanimiv je primer s poslikanimi stranskimi ploskvami s pokrajino in shematično naslikanimi hišami, ki je edini svoje vrste na skrinjah sploh (skrinja iz 1854). Za delavnico je značilna tudi uporaba šablon pri nekaterih okraskih okvirov polj in zlasti slikarij pokrova. Nedvomno bi bilo mogoče najti na podlagi obširnejšega gradiva še več takih delavnic s podrobnejšimi podatki. Istodobno s poslikan jem se pojavi tudi intarzija kot okrasek na skrinjah. Pojav vlaganja lesa v raznih barvah je znan že v renesanč- nem pohištvu, v ljudski umetnosti pa oživi zopet v 19. stoletju. Na- ravna barva trdega lesa pride pri politiranju do veljave, v to osnovo so vloženi okraski iz temnejšega in svetlejšega lesa. Intarzija pre- "" Skrinja iz 1854, last Etnografskega muzeja, kupljena blizu Domžal, dočim je pri drugi iz 1855, štev. E 2515, znan le prodajalec iz- Ljubljane. Vsekakor je delavnica bila na bližnjem Gorenjskem. 70 Dr. Franc K. Kos: vladuje le v posameznih pokrajinah, čeprav nastopa posamično skoraj povsod, drži se pa menda posebno rada mest. Zdi se, da je bila zelo priljubljena na Goriškem^i in na Belokranjskem, kakor je iz muzej- skega gradiva razvidno. Okras vloženih skrinj je po večini geometrič- nega značaja, kar se v glavnem sklada s tehniko, čeprav to ni pravilo. Enako kot pri poslikanih je tudi tu sprednja ploskev okrašena s tremi okviri z dekorjem v sredi. Okviri so večinoma kvadrat z zlom- ljenimi stranicami, ki so šahasto sestavljeni iz belih in črnih pravo- kotnikov. Centralni okras stranskih polj je navadno dvobarvna zvez- da, v srednjem pa so različni: dvoglavi orel, monstranca, vaza s cvetlicami, monogram itd."- Posebno proti jugovzhodu dežele je geo- metrična motivika zelo udomačena. Na nekaterih skrinjah najdemo vložene lončke in vaze s cvetlicami, pa tudi posamezni redki ptiči se pojavijo.Intarzirane skrinje najdemo skoraj po vsej deželi, le da je okras različen. Skrinja iz Škofje Loke^^ j^a vložene s tušem šatirane podobe svetnikov. Med boljše izdelke smemo šteti v tej vrsti skrinje, ki imajo vložene okraske tudi izven okvirov polj. Okrasni motivi so znane viseče girlande in venci (skrinja iz 1812), pa tudi spomine na arhitekturo opazimo. V tem tipu opazimo tudi izdelke določene delavnice.Med posameznimi polji in na robeh je vložen neke vrste dvobarvni steber s krogom na vrhu, ki je gotovo ostanek nekdanjih plastičnih polstebrov ali pilastrov. Drugače se kaže delavniška skup- nost še v okrasku, posebno v mozaično sestavljeni šesterokraki zvezdi in pa v cvetličnem okrasu. Od kod delavnica izvira, ni mogoče dognati. Vložene skrinje so imenitne tudi po tem, da se zelo svetijo, ker je les politiran. Poleg že omenjene razdelitve v tri okvire ne zasledimo nobene druge sorodnosti s poslikanimi skrinjami razen na Goriškem, kjer poslikavanje skrinj posnema svetlotemno, kozmatskemu okra- ševanju podobno intarzijo. Na Štajerskem je intarzija v tej dobi redek pojav. V. Opis skrinj ne bi bil popoln, če ne bi omenili še železnih umetnoobrtnih del okovov, ključavnic in »pantov«, kakor tudi teh- nične izdelave mehanizma ključavnic. Okraševanje z motivično izre- zanim železjem je posebno očividno pri rezljanih skrinjah 17. in vloženih skrinjah 19. stoletja. Pri poslikanih skrinjah je železo le uporabnega pomena, brez samostojnega estetskega poudarka. Okov °i Zbirka v muzeju v Gorici, Museo di storia e d'arte, Borgo del ca- stello, slika v prospektu. °2 Skrinja iz 1828, štev. E 3502, iz Stične, ima dvoglavega orla in mo- nogram IG; skrinja iz 1825, štev. 572, po nakupu iz Ljubljane, ima mono- gram G. S.; skrinja štev. E 2519, iz Kota pri Semiču, ima monstranco; štev. E 3501 iz 1841, nakup iz Gline, ima veliko rozeto itd. 3^ Skrinja štev. E 2516, nakup iz Šiške, ima rože v lončkih; štev. E 2512, isti nakup, ima tudi rože; štev. E 2520, nakup iz Ljubljane, ima ptičke. "4 V zbirkah Etnografskega muzeja, brez številke, nakup iz Škofje Loke, ima med štirimi plastičnimi pilastri okvire s figurami svetnikov v sredi. Skr-inja štev. E 3442 in skrinja iz 1855, štev. 571, obe nakupljeni v Ljubljani, kažeta nedvomno iste znake. Slovenska kmetska skrinja 71 ključavnic je izrezan navadno v vitičastem spletu ali v raznih oblikah in izrodkih ptiča (orla) z razpetimi perutmi, poleg tega pa še okroglo tolčen. Tzv. »panti« pa so suličastih in tulipanskih cvetnih oblik. Okovi imajo okraske tudi vgravirane. Ključavnice se odpirajo navadno z velikim ključem. Pri starej- ših primerih v bistvu ključ le odrine pero kavlja, ki zapira, v mlajši dobi pa razkreči čeljusti ključavnice, ki so držale zaprt nazobčan šiljek pokrova, da ga je mogoče odpreti. Podroben opis železnega okrasa kakor tudi tehničnih detajlov ključavnice spada k razisko- vanju železne umetne obrti pri nas. Med okraski je relativno najpogostejši motiv šesterolistne okrogloločne zvezde v krogu istega polumera. To zvezdo smo opazili že na strešnih skrinjah, enako jo najdemo na skrinjah 17. stoletja, pa tudi v 19. stoletju je na pestro poslikanih na pokrovu ali stranski steni pogosta. Njen pojav je tako očividen, da bi ga skoraj mogli spraviti v zvezo s kakšnim pojavom vraž, ki ima korenine v temni poganski preteklosti. Tozadevni poizkus je napravil Vsev. Sahanev"" pri podkarpatskoruskem ornamentu. Odgovor pa bi mogla prinesti le ohranitev kake stare vere ali zapiska, ker je na drugi strani motiv le enostaven in preprost okrasni vzorec in zaradi tega last primitivnih umetnosti. Vendar brez vsakega pomena po našem mnenju ta okras na skrinjah le ni. Pri pregledu tehničnih načinov izdelave skrinj, pa tudi pri raz- delitvi prednje ploskve in končno v neiki meri tudi pri okraskih samih smo mogli zaslediti razvoj, ki ni ekskluziven, nego pozna tudi med- sebojne odnose, ki bi jih v glavnem bilo mogoče v nastopnem po- vzeti. V tehničnem pogledu se pomembnost posameznih delov od prvot- nih štirih ogelnih slopov preko nosilnih stranskih ploskev končno prenese na enako vrednost vseh štirih sten. Ta razvoj je posledica tehničnih izumov v mizarski obrti. S temi spremembami je v zvezi tudi razmestitev okrasa samega. V zgornjem primeru konstruktivne jasnosti (strešne skrinje) je vsak del tega konstrukcijskega sestava za sebe okrašen, v drugem primeru, ko se skriva tehnična zgradba (skrinje 17. stol.), je tudi okras tako razdeljen in postavljen, da stranski ploskvi, ki sta prav za prav osnovi sestava, z okraski sploh ne prideta do izraza. Pri tehnični enakovrednosti vseh štirih sten v zadnji dobi (19. stol.) sta tudi stranski ploskvi sorodno poslikani kot prednja, torej dekorativno skoraj ravno toliko vredni. V vseh dobah pa je dosledno enako nepomembna zadnja stena, ki je vedno neokrašena, da, celo neobdelana, ker je četrta stran pač vedno ob steni. Razvoj tehničnih sprememb tako skoraj neposredno vpliva na razvrstitev okrasa in skorajda celo na ornamentiko samo, čeprav moramo pri tem upoštevati še časovno zvezo in odvisnost. Enostavna sestava s primitivno tehniko in geometrični, primitivni ornamenti Vsev. Sahanev, 1. c. 72 Dr. Franc K. Kos: označujejo prvo dobo. Pri drugem časovnem tipu izdelovalec ne skriva le konstrukcijskega sistema, temveč posnema poleg arhitektonskih oblik s slikarijo tudi intarzijo ali rezbarijo. Pri enaki važnosti vseh stranic so tudi posamezni njeni deli enakovredni, naslikani motivi pa so se s približavanjem naravni resničnosti tudi osamosvojili. Ta razdelitev v glavnem ustreza tehničnem razvoju, vendar ni dosledno izvedena, ker ljudska umetnost ne pozna slogovne doslednosti. Tako je tudi mogoče na pr., da se v 19. stoletju pojavi skrinja z arhitek- turno fasado sprednje stranice, toda z novim tehničnim načinom izdelave na »cinkanje« in naturalistično slikarijo. Vendar v glavnem zveza med tehnično izvedbo, razporeditvijo okrasov in ornamentiko samo obstaja. Pri iskanju izvora okraskov naših poslikanih skrinj pridemo končno do prvotnega vira — do umetnosti baroka, ki je za zadnjo dobo naše ljudske umetnosti brez dvoma odločilna, čeprav to prvi hip ni vedno jasno. Zanimivo pa je, da živi vzporedno tudi še najsta- rejši način izdelovanja in okraševanja, čeprav mu je podeljena manj važna vloga na žitnih skrinjah. Končno besedo o vseh načetih pro- blemih bo mogoče podati šele pri pregledu obširnejšega materiala in vsega pohištva, obenem s podrobno primerjavo sosednih primerov. Pričujoča razprava je imela namen, obdelati le muzejsko gradivo in prikazati posamezne značilne tipe. Résumé Le bahut rustique Slovene Dans l'étude présente, l'auteur s'occupe de la collection des bahuts rustiques au Musée Ethnographique et au Musée National de Ljubljana. La collection de ces musées représente des exemples de toutes les époques, mais non du territoire slovene entier: il n'y a que de bahuts provenant d'une partie de Slovénie, a savoir de Carniole. Tout de meme, l'auteur prend en considération des exemples provenant d'autres régions du terri- toire Slovene, de maniere que les résultats de recherche sont au moins précisés au point de vue du développement du type général en ordre chronologique. Les bahuts a couvercle en forme de toit, caractéristiques par leurs panneaux latéraux soutenant toute la construction, par la répartition des ornements, ainsi que par la simplicité du décor lui-meme, représentent le type le plus ancien. Il est tres probable que les Slaves aient apporté avec eux ce type du bahut. Cette supposition est bien fondée par le fait que les confins les plus occidentaux ou ces bahuts sont répandus d'une façon compacte sont situés en Slovénie orientale, mais, il faut le dire, que dans ces régions ils ne servent qu'au magasinage du blé. Les bahuts de l'époque gothique ne sont pas conservés parmi les meubles rustiques, quoiqu'on puisse supposer leur existence. La renaissance n'a laissé que des traces a peine perceptibles. Ce n'est que depuis le 17^ siecle que le développement est continu. Le type du bahut du 17^ siecle représente une façade architecturale riche par les colonnes et les arcs. Au point de vue constructif, les panneaux latéraux, qui sountiennent toute la construction, sont les plus importants. Ils sont décorés par une peinture en noir, ayant pour motif principal l'en- trelacement de vignettes symétrique. Simultanément, la bahut ornementé Slovenska kmetska skrinja 73 par des entrelacements semblables en bois sculpté est tres habituel. Ces ba- huts ont été manufacturés par le meme sculpteur de bois, qui a sculpté éga- lement des autels dorés. Au 18e siecle, la sculpture en bois devient plus simple: les demi-co- lonnes tournées, qui séparent les panneaux l'un de l'autre, remplacent les colonnes de rotation et les consoles. Dans la deuxieme moitié de ce siecle, apparaît l'ornementation polycbromatique. Mais, cette épocpie est le plus modestement représentée dans ces musées. Le 19e siecle est l'époque principale des bahuts peints. Le type le plus fréquent sur le teritoire slovene porte sur le plan d'avant trois (plus ra- rement cinq) cadres, soit fixés, soit peints, dont les deux latéraux ont la forme carrée, tandis que celui du milieu est surmonté d'un triangle enca- drant une serrure. Les plans encadrés sont blancs et remplis d'ornements peints, représentant le plus fréquemment un bouquet de fleurs dans un vase, et celui du milieu une courone de roses entourant soit un monogramme saint, soit une image d'un saint quelconque. Les fleurs du bouquet sont stylisées et réparties, d'une façon décorative, sur le plan. Le meme siecle est également l'époque des bahuts incrustés, montrant la meme division en trois cadres, a cette différence pres que les motifs ont un caractere géo- métrique. La collection des bahuts rustiques de ce siecle permet de reconnaître les ateliers d' ou ils provennient. Par exemple, l'atelier du maître bien connu Stare, de la paroisse de Cerklje, dont les oeouvres se distinguent par des motifs figurés et par le décor en fleurs réparti dehors des dits cadres, et l'atelier des environs de Domžale. Parmi les bahuts, sortis de cet atelier, il y en a un dont les panneaux latéraux portent des paysages stylisés. La classification des bahuts rustiques selon leur provenance régionale n'est indiquée que partiellement. On ne la pourra perfectionner avant de compléter la collection actuelle des bahuts et des meubles rustiques. Ce- pendant, l'étude des bahuts, étant â la disposition de l'auteur, a permi d'établir le développement technique en ordre chronologique et, en plus, de préciser la relation de la répartition du décor sur le plan et le lien de l'ornementation avec le développement technique. En somme, l'auteur a essayé de mettre en évidence les caracteres du style spécial du bahut rustique, habituel sur le territoire Slovene.