Političen list za slovenski narod.
v« r«ltl prejemu Telji: Za oelo lete predplačan 1& jld., xa pol leta 8 fld., » žetrt leta
4 fld., za en mesee 1 pld. 40 kr. V BdmlnistrmeUi prejeman TelJ4: Za celo leto 12 jid., za pol leta « »14., za 6etrt leta • cM., za en meiec 1 fid. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 fld. 30 kr. več na leto.
PoBamczne številke veljajo 7 kr. MareSnine prejema opravniitvo (adminiitracija) in »kipedioija, Semeniške ulice it. 2, D., 28.
KainanUa (igrati) m iprejemajo in velji trirtopna petit-vrrta: 8 kr., se tiska enkrat: 12 kr ce »e tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjia
Bokopial se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
lahaja veak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. rs.
v Ljubljani, v soboto 29. marca 1890.
Letnilc XrVTlT.
Gabilo na naročbo.
L aprilom prične se novo četrt-naročbe na
S
letje
„SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravništvo.
IM^ Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglaiajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira.
.\aša narodna organizacija.
Odnošaji slovenskega naroda v narodno mešanih pokrajinah so se zelo premenili v zadnjem desetletji. Vzajemno občevanje je zginolo, vse družbinske in pohtiške vezi so presekane, z jedno besedo: laški in nemški živelj stoji v ljutem neprijateljstvu zoper naš narod, ves tabor, zlasti nemških nacijonalnih fanatikov, bije ljut boj v pomejnih pokrajinah zoper Slovence. In to umetno podpihovanje v nemškem ljudstvu, po narodnih agentih vzgojevano, izrašča v neukročeno strast.
Zlasti od te ddbe, ko se zastopniki slovenskega naroda marljivo vdeležujejo delovanja v postavodajnih zborih, in od te dobe, ko je pri nas na Kranjskem nemški in ponemčeni živelj zgubil večino v teh zborih, opažamo v teh krogih neobičajno zagrizeno sovraštvo in odpor zoper vse, še tako pohlevne in pravične napore slovenskega naroda.
Nemški ljudski zastopniki, odkar so v opoziciji proti sedanji vladi, skrbeli so vestno za to, da seje ta opozicijski duh zatrosil tudi med štirske in koroške Nemce, da se je ljudstvo samo navzelo tega
odpora in nestrpnosti proti slovenskemu narodu. In ta dolgoletna agitacija se trudi, da bi bil nemški ljud še bolj fanatičen in proti slovenskemu ljudstvu in njegovim težnjam druzega ne gojil, nego gnev in sovraštvo.
To so pravcate razmere za naših dnij po slovenskih pokrajinah; živ dokaz temu je nemško-na-rodno norinarstvo in shodi nemških politiških društev.
V poslednjih desetih letih dospelo je vprašanje slovensko-nemškega spora na Koroškem in Stirskem do vrhunca. Postopanje nemških poslancev v Celovci in v Gradci to prejasno svedoči.
Več poostriti teh odnošajev ni možno, in ijud še bolj nahujskati, nego v slednji dobi, je skoro nemogoče.
To ni več boj strank, to je borba narodov. Ne politiška ideja, temveč živo-bitje naroda, in to našega naroda je tu zastavljeno.
Nemški »schulverein", ki bode slavil meseca maja svojo desetletnico, in društvo »sudmark" delujeta s parno silo na ponemčenje slovenske dece, nemška društva ščujejo zoper slovenskega obrtnika in rokodelca, nemški kapital tlači slovenske delavce, in tako se izpodriva in ubija na vseh straneh, z vsemi sredstvi slovenski živelj.
In v tej dobi, ko se v pomejnih slovenskih pokrajinah v divjem toku drvi germanizacija med slovenski narod, ko smo obkoljeni od vseh stranij od neprijateljev, nadarjenih z vsemi prednostmi boja, ko nas stiska protivnik, močnejši po številu, kapitalu in ugodnih razmerah, v tej dobi, ko je narod naš glede na kulturne svoje potrebe večinoma od-kazan sam nase in svojo požrtvovalnost, v tej dobi zgodovinske borbe naše — treba pomišljati na obrambo bodočnosti slovenskega naroda. Nddejamo se, da genij tožne zgodovine naše ljud slovenski ne
bode zapustil in ga spremljal po trnjevi poti do zmage.
Tu ne zadošča več to, kar je doslej bilo izvršeno, treba iskati novih sredstev in potov. Toda s tem orožjem, s kojim se bojujejo proti nam, ne bomo bojevali, dolžnost naša je, ljudstvo naše pred vsem organizovati, in prvi korak storjen je z ustanovitvijo katoliško-političnega društva v naši stolici in katoliškega poli-tiško-gospodarskega društva v Celovci za slovenski Korotan.
Organizovati se moramo narodno-gospo-darsko — gmotno. Truditi se moramo, da kapital v naših rokah, v slovenskih krogih centralizu-jemo in se znebimo iz področja nemškega kapitala.
V	našem središči in na slovenskem Štirskem imamo dosti dokazov, kako so izkoriščevali zoper nas denarno moč. Nemški tovarnarji tirali so svoje delavce v »schulvereinske in javne nemške šole. To se je in se še često dogaja celo v čisto slovenskih krajih, kjer nemški fabrikant poleg tega, da izko-riščuje kraj ne razmere v svoje obogatenje, kupuje zajedno s plačo deco svojih delavcev.
V	tem oziru mora nastati prevrat. Kes je, da smo zadnja leta nekoliko napredovali glede na obrtni razvoj. Gola istina pa je, da je bilo doslej in je še vedno premalo podjetnosti. Bogato nadarjeno prirodo našo izkorišča nemški ali tuji kapital. Na tem polji nimamo tal. Skrajni čas je, da v tem oziru zavlada v krogih slovenskih kapitalistov drugi nazor. Dalje treba skrbno gledati na to, da se podpirata obrt iu trgovina v slovenskih rokah, da moreta vspevati in se razcvitati. Pred vsem pa treba kmeta našega varovati, da ne bodo delo njegovo in žulji izkorišče-vani po brezvestnih agentih.
Na slovensko ljudstvo v krajih, kjer prevaguje nemška narodnost, so se doslej na jezikovne pravice njegove obče malo ozirali. Slovenske manjšine v na-
LISTEK.
Književnost in denar.
Pomlad! Pomlad! Tako vsklikam, kakor onih desettisoč Grkov za Ksenofonta, ko so zagledali po dolgem potovanji prvikrat morje.
Dobro došla! Pozdravljam te! Pesniki te običajno opisujejo kot dražestno, ljubko vzdušno bitje v svežem, zelenem krilci, odičenem z vijolicami. V roki drži žeslo iz rož, šmarnic in jasmina, iz očij srši ji žarko solnce, in z usten se ji vsipa sladak usmev kakor škrjančeva pe,sem.
Pesnikom in romanopiscem v tem oziru ni moč braniti, radi tega so pesniki in pisatelji; in prozaik nima pravice, razkrojevati tega vabljivega obraza, pač pa drugo neveselo stran napominanega naslova, namreč: da so naši pesniki in pisatelji plačani ne za kakovost književne vsebine, temveč količine.
Ko je Puškin zaigral s kartami ves denar, nosil je seboj s pesmicami popisane listke, koje mu je zalagatelj plačeval z zlat'. Viktorju Rugu preminjale so se vrstice pod peresom v zlato. V Nemcih se niso vselej plačevale nagrade s cekini. Bilrger n. pr. je umrl glada, in pesnik Schiller se je vzlic svoji elavi boril z bedo in nedostatkom in je vsled tega moral v predčasni grob.
Slovenci trebamo še mnogo vednostnih del; toda poskusite in spišite kako obče koristno delo, poljudno knjigo, o koji se bode ocena laskavo izjavljala, uvideli bodete vspeh. Koliko slovenskih književnih proizvodov je po knjižnicah nerazrezanih, nasprotno pa so nemški krvavi romani obrabljeni.
Istina je, da imamo mnogo nadarjenih, toda malo vstrajnih glav. Ne vem, kaj je za mladeniča pogubnejše: popivanje ali predčasno pisateljevanje? — M^nim, da poslednje, ker je slavomdm strupenejši od alkohola. O Bismarcku je znano, daje kot »burš" bil zelo naklonjen Bachu in da je bil znan ruvač. Sukobil se je več nego šestdesetkrat in je zdaj petinsedemdeset let star. Naši pesniki iu pisatelji pa kujejo pesmi in pisateljujejo, trpe pa poleg tega in umirajo za — jetiko!
Naši mladi pesniki začenjajo s Shakespearom, Byronom, Puškinom, Heinejem, Prešernom, in ako ne pomrjo vsled pomanjkanja, ali imajo pa po drugi strani srečo, završijo trnjevo pot življenja na tem svetu kakor diurnisti po pisarnah.
Angleži delajo obratno. Ta narod je občudovanja vreden, ker si je pridobil s svojimi lastnostmi gospodstvo sveta. Njegova žilavost in nravna moč sta neizčrpna. Napoleon I. nazivljal jih je kramarje, toda ti kramarji so ga uničih. Franklin priselil se je kot deček v Ameriko. Za poslednji groš kupil si je dva hlebčka, jednega nesel je pod pazduho in drugega je jedel — po ulici iu je postal ne samo
vsled svoje nadarjenosti, temveč s svojim naporom iu neumorno marljivostjo najslavnejši mož Amerike.
Nekateri predsedniki severo-ameriške ljudovlade bili so prej: drvarji, izvoščki, raznašalci novin itd. Raznašalec novin v Novem Jorku je bil tudi slavni Edison. Tako delajo v Ameriki.
Kadarkoli čitam prve pesniške poskuse mladih naših pesnikov, nehote mislim: ,No, vi bodete zabelili slovensko zelje, vi bodete rešili naš narod.' Odkod naj pa jemljo tudi boljša načela? Morebiti od profesorjev a la Samhaber, ki se je rogal v svojih strastnih pesmih — Križu, ali pa od takih pedagogov, ki napadajo po krčmah sotrudnike katoliških listov?
Toda kaj sta vrednik ali sotrudnik katoliškemu listu? Cital sem nedavno v Gogolu klasično opisovanje ukrojinskih kozakov, ki so na svojih malih čajkah večkrat pretili tudi Carjigradu. Pri teh ko-zakih je bilo vse neobičajno, istotako tudi kazni. Zločinca so privezaU k stebru in poleg njega položili železno — šibo. Vsak mimoidoč imel je pravico, s to šibo udariti po plečih privezanega kozaka.
V Parizu se prireja gledališka igra, in sicer iz življenja Kristusovega, v kateri nastopi poznata igralka Sara Bernhardova v vlogi matere Marije. Igro je spisal dotični pisatelj v štirinajstih dneh, in vlada doslej ni še prepovedala igre; toda prepovedala je drugo igro v jednem dejanji, katero je spi
mešanih poicrajinah so prenašal« in morajo doal«] trpeti krivico, ker se i njimi v slorenščini r samoupravnih uradih ne uraduje. Take neznosne razmere ne morejo dlje trajati in tudi ne smejo. Slovensko ljudstvo mora vstrajati pri svoji pravici. V vzgled mu bodi nemški sosed njegov.
Stiskani u vseh straneh vsled sostavne in ii-borne n«išk* ifitacii«, Bkibeti morama sa popolno organizael^o slovta^ofa Ijsdstva. Za naših dnij preti germanizacija in požidovljenje nekdaj povsem slovenskim krajem; vsled tega treba zaprečiti napredovanje ponem6evalnih teh naporov in tn treba združiti in zbrati ves narod v neprodorno celoto in vdj proti tujim, liberalnim življem.
V naši narodni organizaciji je sicer deloma poskrbljeno. Šolsko društvo sv. Cirila in Metoda skrbi za razvoj slovenskega šolstva v pomejnih jezikovnih krajih; in v narodnogospodarskem oziru skrbe založne posojilnice in slovenske hranilnice po svojih močeh.
Ti narodni zavodi, dalje katoliško politiško društvo v Ljubljani in najnovejše v Celovci so središče naše narodne agitacije. V njih delavnosti zrcali se prospeh naroda. Ako napredujejo, zmagamo, ako propadajo, propadamo i mi. V zadnjih dveh imelo naj bi svoje osredje vse narodno življtnje, vsi narodni napori naši in v njih iskala naj bi zavetišča vsa javna slovenska družba po name-šanih pokrajinah. Žal, da se to ne zgodi! Zlasti v Korotanu čaka še mnogo dela v tej smeri; kajti slovenski del Koroške je ona narodna falanga, stoječ na predstraži, kateri je usoda prisodila položaj slovenskih manjšin. Na tem polji se politiško stran-karstvo umiče in v popredje stopa življenjsko vprašanje slovenskega naroda . . .
Tu mora utihniti orožje domačih sporov, kjer vsi zremo v obraz močnemu sovražniku, ki stoji proti nam v navidezno nerazrušni sili . . .
Ta boj, kakor kažejo dandanašnje razmere, mora biti dobojevan. Vsi naši poskusi pa niso vedli, ne vedejo in nas ne bodo privedli k cilju, dokler predvsem med nemškim ljudstvom ne bode prevladal ta nazor, da o usodi slovenske Koroške in Štirske odločujeta obe narodni plemeni, jednako inteligentni, zavedni in duševno jedno drugemu jed-nakopravni! Torej na delo za krščanska načela, socijalni red in materin jezik!
II. shod „Katol. polit, društva'^ v ^t. Vidu nad Ljubljano.
(Konec.)
Obrtne razmere v Avstriji.
(Govoril na shodu v Št. Vidu A. Kalan.)
Brezvestni liberalci so kričali: prostost, napredek in sreča! — a srečo so drugim le privoščili, sebi pa oskrbovali. Delali so kakor oni pot, ki je ob novem letu voščil svojim znancem srečno novo leto, dolgo življenje, 50, 100 let, kolikor je kdo hotel; obral je že celo v4s, spustil ni nikogar, tudi loteristov ne, s katerimi je bil posebno znan.
in nabrat je i« mnogo, ko je priiol na koncu vasi do grobokopa; temu stveJi je tudi telel srečo, ker pa je za grobokopa najlbo^še, ako je mnogo jam treba kopati, zato mu je želel vsak 4an prav mnogo mrličev. Pozabil ie, da j« drugim želel po 50 in 100 let življenja; ne, ni pozabil, le govoril je tako, kakor je zanj kazalo — le da je priilo kaj okroglega v njegov žep. Podobno so delili brezvestni oderuhi; vsakemu rokodelcu so voščiti arečo, a v tem neprimerno bogateli na njegove troške. Začeli so se za obrtnika slabi časi; on je kmalu spoznal, ^ j« gatjuha; » libertlei so motilt, odni^ali od sebe vso krivdo in jeli obrtnike med seboj dražiti; vrgli so jim tn ali tam kako kost, za katero so se reveži trgali, sami pa so se v tem mastili s pečenko.
V teh razmerah je blagostanje obrtno rokodelskega stanu očividno propadalo od leta do leta; tožbe so bile vedno glasneje; obrtno-rokodelski stanovi so spoznali, kako so varani in rajši so poslušali glasove prijateljev, katerih preje niso marali, zapeljani od liberalcev. Vrli katoliški možje, poslanci in drugi, gledali so revo obrtno-rokodelskega stanu in gnusile so se jim suženjske verige, v katere so liberalci vkovali rokodelske stanove, zato so premišljevali, kako zboljšati te žalostne razmere. Posebno krepko so se oglasili za zatirane leta 1877. na prvem dunajskem katoliškem shodu in glasili so se toliko časa, da so dosegli novo obrtno novelo iz leta 1883. in 1885.; niso sicer s tem dejanjsko mnogo dosegli, vendar podlaga je vložena in na njej bo mogoče varno delovati za pravice rokodelskih stanov. Z veseljem in ponosom smemo reči tudi na shodu „Katol. polit, društva", da možje, ki imajo za te zakone največ zaslug, so v našem taboru, so verni katoliški poslanci, kateri po svojem verskem prepričanji tudi v revnejšemu človek vidijo božjo podobo in mu skušajo pomagati, kakor svojemu bratu.
Novo obrtno postavo iz leta 1883. smemo imenovati veliko zmago prijateljev obrtno-delavskega stanu; s tem so začeli velikansko delo, od katerega je odvisno blagostanje rokodelskih stanov. — Vem, da bi radi seznanili se, častiti poslušalci, s tem zakonom. Ni mi sicer mogoče načrtati Vam zakona stavek za stavkom, vendar dovolj bo za naš namen, ako Vam opišem prednosti, ki jih ima novi zakon, seveda tudi ne smemo zamolčati mnogih pomanjkljivosti, o katerih upajmo, da bodo kmalu postavno odstranjene.
Dve poglavitni prednosti ima nova obrtna postava. Vsakdo je 1. dolžan izkazati se s spričevalom sposobnosti za rokodelski obrt, ako hoče za delo dobiti postavnega dovoljenja in 2. uvaja zakon zadruge. Ako pomnimo, da je obrtno-rokodelski stan vzlasti propal zaradi tega, ker so tudi nesposobni smeli izvrševati njegova dela, le da so denar imeli, in zato, ker so z odstranjenjem zadrug razkosali in oslabili rokodelski obrt, ako nam je to pred očmi, spoznamo, da so pri snovanju
sal Fr. Coppee in ima naslov: ,Le Pater". Dejanje je jako zanimivo.
Leta 1871 je Pariz v poslednji oblasti komune. Vstajo so ravno potlačili. Iz daljine je čuti streljanje. Puntarji bež4 na vse strani. Vojaki in redarji so jim za petami. V bellevilskem farovžu objokuje gospodinja Boža svojega brata-duhovnika, Morela, katerega je druhal z drugimi duhovniki vred ustrelila.
V	molitvi išče tolažbe, toda vselej se ustavlja pri besedah: »kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom". Ona vidi v duhu brata svojega — duhovnika — umirati, in radi tega ne more odpustiti morilcem.
Hkrati se čuje zunaj strel. To jo navdaje z veseljem, ker v^, da vojska preganja in lovi zločince.
V	tem trenotji pribeži v župnijo neki komunistiški vodja: Jaques Leroux. Že so mu za petami. Boža se raduje, da ji bode moč izročiti morilca njenega brata vojakom. Leroui pade pred njo na koleni. Pred hišo se slišijo koraki vojakov in butanje s puškinimi bati. V tem treuotji prešine Božo čut usmiljenja. Hitro skoči po bratov talar ter obleče v njega — morilca. Vojaki prihrume v sobo, za mizo ugle-dajo mladega duhovnika, pozdravijo ga in tiho — odidejo.
Roza zdrkne na koleni in moli: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom."
Ta igra je bila prepovedana. Zakaj? Ker je v nji govorica o Bogu, Kristusu in o odpuščanji ne-prijateljem, v obče: preveč je krščanska, in kot taka ne prija seveda francoskemu gledališkemu odru; a židovski igralki je samo za — denarni efekt.
Človek takih načel tudi ne more verjeti, da je Kristus svet odrešil na križu s svojo smrtjo. Prosto-narodni pisatelj Bosegger se huduje na svojem potovanji po Tirolskem, da ondi povsod vis^ in stojč križi, ki ljud baje tlačijo kot mora. No, v Nemcih je Goethe pisal Herderju: »Bajka o Kristusu je vzrok, da bode svet trajal še desettisoč let in da vzlic temu nihče ne bode pametnejši; in tako se človeštvo potika semtertja med lopovstvom.* V znanih svojih epigramih o potovanju v Benetke pravi, da so mu tri reči zoprne: česen, stenice in — križ!
Angličan pa najprej skrbi, da ima svoj »beef-steak", in potem se loti dela, bodisi da cepi drva, ali filozofuje, to mu je vse jedno. Tip pravega An-gličana bil je \Vellington, ki je običajno svoje vojake ogovarjal, rekoč: »Vi ste dobro oblečeni, lačni niste; kdor ne bode spolnoval svoje dolžnosti, tega pustim obesiti!" Ali pa: »Vojaki! Šteli dobili svoj »beefsteak? Ste li prejeli svoj »grog"? — Dobro! Tedaj naprej na jedce pomerančinih olupkov!"
Prej treba jesti, a stoprav potem lilozofovati; prej si zagotoviti vsakdanji kruhek, završiti svoje študije, na to pa, ako nimamo boljšega posla, moremo se lotiti tudi — pesništva!	A. S.
nove obrtne postave zadeli »a pftt« atruno, da so ji dali idravo in trdno podlago.
Kako pa to, vprašate me morda, da se vendar lazmere aa obrtno-rokodelske stanove tudi od leta 1883. niso skoro nič zboljšale, za nekatere se celo obrnile na hujše? Na to odgovor ni težak. Pred Tsem v par letih ni mogoče poravnati žalostnih na-•ledkov prejšnjik postav; rane, ki so v tafe oziru aaaekaae delavskim stanovom, tudi še v 90 tatih ne bodo zaceljene. Poglavitni vzrok pa, da zboljšanje obrtno delavskih razmer tako počasi napreduje, so 90tia»jklj|^'0it{ norega zakona, mnoge in bistvene bodisi gled^ na spričevalo sposobnosti, bodisi glede na zadroge. O spričevalu sposobnosti za obrt in rokodelstvo govori § 14. novega zakona; pri tem se posebno vidi, da so sodelovali pri njegovem so-stavljanju tudi nasprotniki obrtno-rokodelskega stanu in prijatelji velikega kapitala. Navaja namreč mnogo slučajev, v katerih sme gosposka določiti, da ni potreba spričevala SDOsobnosti (odstavek 4—8), vzlasti pa je čudno, da prišteva zakon one rokodelske obrti, ki oskrbljnjejo z delom čez 20 delavskih pomočnikov, k tovarništvu, za kar ni potreba spričevala sposobnosti. Torej ubogi rokodelec, ki ima par pomočnikov, mora znati delati in imeti za to spričevalo, bogati špekulant pa z 20 in več delavci tega ne potrebuje. To je vendar čudno, revež mora biti odgovoren za svoje delo, bogatin pa ne. Neugoden za obrtno rokodelstvo je ali se vsaj tako razlaga tudi § 37., ki določuje, da smejo večji podjetniki-obrtniki izvrševati s pomočnimi delavci tudi druga dela, ki ne spadajo v njih stroko. Ljubljanski mizarji bi o tem vedeli mnogo pripovedovati, kako so hodili od Poncija do Pilata iskat pravice in dela, a niso ničesar dosegli.
Poleg pomanjkljivosti te postave se pa še po izvrševalnem potu mnogo v postavi obrtniku koristnega obrača proti njemu. Tako so se na pr. v Pragi pritožili sodarji, da pivovarji sami izdelujejo sodčke za pivo in žganje, in da so sodarji zaradi tega v veliki izgubi, a gosposka je določila, da spada izdelovanje sodčkov tudi k pivovarstvu!! Tako vsaj se je odločilo v spodnjih instancah. Tudi krojači na Dunaju so to skusili; vsak ve namreč, da mero jemati je najvažnejše pri krojaštvu, iu vendar je gosposka odločila, da mero jemati ne spada k obrtu krojaštva, da je to le pripravljajoče delo, katero sme izvrševati vsakdo, tudi ako nima spričevala sposobnosti za krojača.
Mnogo bi še imel našteti pomanjkljivosti, vzlasti glede na določitev nedeljskega počitka, podružnic pri obrtih itd., ki v mnogem zavirajo blagodejne nasledke pri novem obrtnem zakonu.
Hvaležno smo priznali, da ima nova obrtna postava veliko prednost v tem, ker določuje usta-novljanje zadrug, za sedaj, kakor skušnja uči, seveda le bolj na papirji. Važen je v tem oziru § 114. obrtnega zakona, ki govori o namenih zadrug. Med drugim je namreč zadrugam namen, da pospešujejo skupne obrtne koristi svojih udov-zadrugov, da osnujejo založnice (Vorschusscassen), kjer zadrug najde v potrebi in sili za neznatne obresti denarja na posodo; da prirejajo skladišča za blago, katero na debelo ceneje kupijo in po ceni tudi na drobno prodajejo svojim zadrugam, oskrbujejo prodajalnice po večjih krajih, kamor udje pošiljajo nenaročeno narejeno blago ter ga tako morejo spravili v denar in sicer ne v svojo škodo.
Vsak, kdor pozna žalostne razmere obrtnih rokodelcev, uvidi, kako važni in koristonosni so nameni zadrug za obrtnika, zato gotovo vsakdo z veseljem pozdravlja to postavno določilo. Toliko bolj pa se začudi ko razvidi iz zakona, da § 115 podere vse, kar ima dobrega § 114; pri § 115 so si oderuhi in špekulanti napravili skrivnostna vratica, skozi katera še vedno hodijo v škodo poštenim, revnejšim obrtnikom. V tem določilu namreč postava pravi, da k skupnim, večjim podjetjem redoma zadruga nobenega zadružana ne more siliti. S tem so zadrugi roke popolnem zvezane, zakaj nekaj zadružauov našlo se bo povsod, ki se bodo ustavljali takim podjetjem in s tem zadrugam ovirali blagodejno delovanje. Zadruga nima na razpolago denarja, ue kredita; vsta-novljena je sicer ua papirju — a delovati ne more pri sedaj obstoječih razmerah. Treba bo v tem oziru bistvenih sprememb v zakonu; treba bo vstanov-Ijenim zadrugam dati večjih, za obrt odločujočih pravic, zadružanu bo dolžnost boriti se za stanovske koristi toliko časa, da dobi lastne obrtne zbor-
(Dalje Y prilogi.)
Priloga 72. štev. »Slovenca" dn6 29. marca 1890.
oice, kjer bodo po zadrugah voljeni zaupni oiožje zastopali obrtni stan in pospeševali njegove in svoje koristi. Ker so torej v tem oziru zadruge že sedaj velike važnosti, zato je želeti, da jih razni obrtniki prav pridno snujejo, da po zadrugah toliko vspeš-neje dvigajo svoj glas za svoje stanovske koristi.
Iz teh podatkov je razvidno, da morajo vzlasti obrtniki hvaležni biti vrlim poslancem in državni vladi, ki so dognali novo obrtno postavo, katera je podlaga, da se bo na njej nadalje gradilo boljšanje obrtno rokodelskih razmer; vzlasti se mora postavno dognati tudi stavbena obrtna novela, važna posebno za stavbene obrtnike, katerih delokrog v razmeri s stavbenimi podjetniki dosedaj postavno ni jasno določen. Ako se vse to vredi, ne smejo sicer obrtniki in rokodelci pričakovati v sedanjih negotovih razmerah zlatih časov, kakor so jih jim obetali brezvestni liberalci; zakaj v potu svojega obraza treba nam vsem po božjem zakonu služiti svoj kruh; vendar bo po pregovoru, da je vsak delavec vreden svojega plačila, tudi pridni obrtni rokodelec dobil svojemu delu primerno plačilo, svojemu rokodelstvu varen obstanek in svojemu stanu dolžno spoštovanje.
Slavni zbor! Ni sicer svetla podoba, ki sem jo razvil pred Vami o obrtno-rokodelskih razmerah-Mračna je ta podoba, a vendar mrak, ki jo obdaja, ni večeren mrak, ki bi grozil rokodelcem in obrtnikom z dolgo nočjo, pač pa mrak, katerega že preganja prva jutranja zora, napovedujoča lepše, svit-lejše dneve po brezvestnih oderuhih do kosti oglo-jenemu obrtno-rokodelskemu stanu!
Krščanski nazori, do sedaj z vso silo za-duševani po liberalno-židovskem kapitalizmu, nazori, da smo vsi ljudje otroci enega Očeta, da smo vsi bratje med seboj, dadenarni naš Bog in ne naš namen, da ima tudi revež pravico do poštenega zaslužka, stopajo zopet na dan in postavodajalstvo naslonjeno na zakon krščanske vere, bo pravičen tudi obrtno-delavskim stanovom.
Ker pa imamo ravno v domu katoliških rokodelskih pomočnikov tukaj v Št. Vidu II. shod „katol. političnega društva", v domu, kakoršno je po širnem svetu osnoval eden največjih prijateljev rokodelskih obrtnikov, slavni oče Kolping, zdi se mi, da ne morem lepše končati svojega govora, kakor z vodilom slavnega Kolpinga: „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo I
Politični pj-eg^led.
v Ljubljani, 29. marca. Notraul« «le.t«le.
Čeiko-nemikn sprava. Kakor smo že sporočili, sklicala bode vlada na 14. ali 15. dan aprila zaupne može, ki so se vdeležili češko-nemških obravnav na Dunaji, da se dogovore o postavnih načrtih glede na narodne kurije, deželni kulturni svet in premembo volilnega reda za veleposestvo. Postavnega načrta glavna načela o narodnih kurijah je vlada že pred tedni izročila dr. Riegru in dr. Plenerju v presojo. Z ozirom na premembo volilnega reda vlada ni še dognala sporazumljenja. Pri obravnavah je prišla v razgovor postava Zeithammrova, po kateri naj bi se tudi za državni zbor v vele-posestvu določili volilni okraji. Ustavoverni veleposestniki pa s tem niso bili zadovoljni, ker bi na ta način ne dobili toliko mandatov, kolikor jih zahtevajo z ozirom na število svojih volilcev.
Madjarsko bralno društvo v Gradci je vlada razpustila, ker je hotelo dn6 15. t. m. znanemu Košutu v Turin odposlati brzojavko, katero je oblastvo smatralo za .političen prestopek". Policija je zaplenila vse društveno imetje. Društveni podpredsednik Szulender se je pritožil na ministra za notranje stvari.
TnanJ« driter«.
Francija. V ministerskem svetu je bral državni podtajnik za naselbine, Eitienne,' brzojavno poročilo o novem boji pri Gotonu-u; naselbinske čete imajo tri mrtvece in dva ranjenca. — V zbornici se je 27. t. m. nnela debata o položaji francoskih financ. Razpravljalo se je o kreditu za denarno pomoč. Poslanca Germain in Douvihe sta ostro kritikovala izredno povečane troške. Finančni minister Rouvier je poudarjal, da bode budget imel več dohodkov, kakor troškov. Daileres želi, da podil budgetna komisija natančno pojasnilo o finančnem položaji, a predlog se odkloni.
Rusija. Iz Peterburga se poroča, da namerava ruska vlada imenovati komisijo, da preišče zlorabo uprave v sibirskih naselbinah kaznjencev.
- Perzija je dala Rusiji velika privoljenja v mur-dabskem zalivu, ki bode v prihodnje pristopno ruskim ladijam. Ruskim kapitalistom se ponujajo najprvo dovoljenja za perzijske železnice. — Ostavka Bismarckova ni napravila v Rusiji toliko vpliva, kakor v drugih državah. Ruski listi pišejo o njej čisto mirno. Sploh pa se posnema iz večine ruskih listov, da se ne vesele Bismarckove ostavke. Tudi po njih mnenji bi bilo bolje no samo za Nemčijo, temveč sploh za Evropo, da bi bil še ostal Bismarck na krmilu nemške države. Bismarck je hotel mej-narodni mir, kateri bi bil vsem državam, posebno pa Rusiji velike koristi. Bismarck se je Rusiji vedno prijaznega kazal, v resnici pa je bil njen nasprotnik, kakor se razvidi iz berolinskega in bolgarskega vprašanja. Ko bi bil Bismarck prijatelj Rusiji, bilo bi ŽB zdavuo rešeno bolgarsko vprašanje, ker je to vprašanje posebno od Nemčije odvisno. Bismarck je pa bil pri tem čisto pasiven radi nemških zaveznikov, a vendar je skoro gotuvo pospeševal na skrivnem avstrijske namene. Rusija ne more po odstopu Bismarckovem nič boljšega pričakovati od Nemčije in ker je vrhu tega zmerom boljša gotovost, kakor negotovost — politika cesarja Viljema II. je popolnoma negotova — ue more Rusija veseliti se Bismarckove ostavke, marveč le obžalovati.
Turčija. Na Kreti so se zopet vzbudili nemiri. Iz Kaneje se poroča: Vsled protesta tukajšnjih konzulov in škofa so zaprli žendarmerijskega poveljnika, ker je bil protipostavno zaprl pravoslavnega mašnika. Zaprli so tudi dva mahomedanca, ki sta bila mašnika ovadila. Šakir paša je dal vso stvar preiskati. Med tem in vojnim sodiščem so se prikazala resna nasprotja. Ce tudi želi turška vlada olajšati ubežnikom vrnitev, obsodilo je vojno sodišče tri ubežnike, ki so že tukaj, in sedem ubežnikov, ki so še v Atenah v ječo. Ker ni vojno sodišče hotelo razveljaviti svoje obsodbe, prosil je Šakir paša brzojavno v Carjigrad, da se uniči omenjena obsodba. Turška vlada je razveljavila, kakor se je po ročalo po listih, sodbo javnega sodišča in namesto zapora v ječah določila denarne globe. .Pol. Corr." poroča iz Carjigrada: .Turški državniki vidijo v ostavki Bismarckovi le premembo v nemškem ministerstvu, a ne v vnanji politiki. Spominjajo se obiska cesarja Viljema v Carjigrada in njegovih zaupnih zagotovil, da goji gorko simpatijo za razvoj turške kulture in mir s Turčijo in da je vse to državni tajnik grof Bismarck morebiti še bolj zatrdil in zagotovil turškemu velikemu vezirju. V Oarjigradu so prepričani, da se ta zagotovila ne izgube vsled premembe v nemškem ministerstvu, temveč da bodo nadaljno poroštvo prizadevanja nemške politike. Ker ostane nemški poslanik Radowitz še nadalje v Carji-eradu, sklepajo še bolj, da se prijazne razmere med Turčijo in Nemčijo v prihodnje ne razrušijo.
Nemčija. Cesar Viljem je podelil grofu Herbertu Bismarcku veliki komturni križec hišnega redaHohen-zollerjev. Zdaj stopi pa še Bismarckov mlajši sin grof Viljem iz državne službe. Prevzel bode oskrb ništvo v Varcinu. Bismarcki se gotovo ne morejo vjemati z nazori nemškega cesarja Viljema, kakor govore jasno njih ostavke. Dne 27. t. m. je obiskal knez Bismarck oprt na ramo sina grofa Herberta svojega naslednika Caprivija. Komaj ga je ugledalo ljudstvo, že mu je začelo klicati „hoch". Ob prihodu kneza Bismarcka v Friedrichsruhe pričakovali ga bodo hamburški meščani z baklado. Gotovo si želi knez Bismarck prej ko mogoče iti na svoje posestvo po tolikem šumu in vrišču, ki mu ga na-pravlja nemški narod.
Dnevne novice.
(Dav. Trstenjak — prerok.) Na potovanju svojem prišel je Trstenjak v Celje ter je pisal leta 1857. str. 266 — 267 v .Novice" iz stare Celeje n. pr.: .Celje ima dosti humoristov . . ., zdravo ■ kopel v Savini . . ., mnogo slavnih starotin itd. — Slovenski jezik se v Celji bolj pogostoma čaje iz ust mestjanov kakor v drugih slovenskih mestih na Štajarskem. Vzrok temu je, da se ga mestna deca že v nižjih šolah uči Zakaj se to ne stori v Mar-burgu, v Ptuji, v Radgoni itd.? Tudi dijaki latinskih šol so marljivi domorodci, in močno me je veselilo čuti, da se je letos na koncu šolskega leta tndi po slovensko spevalo in deklamiralo. Pošlem ti lepi slovenski govor, katerega je govoril dijak 8. šole Fr. Ogradi, da bodeš vidil, kako napreduje slovenščina sedaj na učiliščih naših, v katerih sva nekdaj jaz in ti mogla klečati, ker sva se pod-stopila slovensko v šoli govoriti. Akoravno so nama pa to učitelji zabranjevali, sva vendar postala goreča Slovenca. Evo šolski govor. Tako-le se je glasil itd. Po navadni vpeljavi o popotniku pravi govornik: .Vtaki ve, da je slovesen sklep šolskega leta. Meni pa privolite, ker se je lansko leto hvale vredna šega vpeljala, tudi v slovenskem jeziku kratek ogovor imeti. Za predmet sem si zvolil: Bodimo marljivi za materni jezik." Potem govori o jeziku sploh, zakaj je ta jezik bolj,
oni manj olikan, zakaj so se p. Rimljani učili grščine ali drugih jezikov; zato, da bi potem svojega s krasnimi spisi zaljšali in bogatili in svojim naslednikom lepe nauke v svojem jeziku izročevali, ne pa zato, da bi potem svojega čisto v nemar puščali. Tako mora vsaki uarod delati. -- Tako naj bi tudi mi, sini slovenske matere, to pogostoma in radi premišljevali, da tudi naš jezik ni manj vreden in častitljiv, kakor drugi, da tudi v našem jeziku se dd lepo in koristno pisati, da tudi pomeni našega jezika niso manj gladki in prilični, kakor n. pr. grški, da pa tudi v našem jeziku je veliko še gladiti in pa likati. Ne obupajmo! . . . Saj vidimo, kako gladko tečejo mične, krepke pa umetne pesmi iz ust mogočnega pesnika resnosti in veličastnosti — Koseskega! Kako nam posebno naš milostljivi knezoškof Anton Martin kakor svetla zvezda na čelu slovenskega obnebja svetijo, ter pot kažejo, kako naj bi za naše domače ljudstvo skrbeli in mu potrebne resnice po domače v oglajenem jeziku podali. Hvala, vehka hvala Jim bodi! Hvala tudi Vam visokočastiti g. opat, ki ste tudi marljivi delavec na slovenskem polji (Vodu-šek)! . . . Hvala vam g. ravnitelj gimnazije, akoravno ne slovensk rojak, ste vendar za slovenščino naše gimnazije zelo vneti. (Kako je pa sedaj na gimnaziji, katero vodi rojak Slovenec? Kako je mej meščani, ali v ljudskih šolah?!) Hvala ... H koncu bi še Vam, dijaki naše gimnazije, posebno nekaterim, ki jo bomo v kratkem zapustih, to prav srčno priporočil, da bi korenine, katere je natora v naše srce vsadila, jaz mislim — duha slovenskega — v sebi ne zadušili, temveč delajmo vsak po svoji moČi za povzdigo našega jezika in razsvetljenje našega ljudstva, da ne bomo zaostali za drugimi pod mihm žeslom presvetlega cesarja Franca Jožefa stoječimi narodi! Le krepko tedaj in vzajemno naprej, kakor nas preslavni pesnik Koseski vabi: „Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se; krasno bo sad slovenske reči ob uri dozorel!" — Kaj rečeš na to! Iz takih mladenčev bodo še enkrat vrliši korenjaki, kakor sva midva, pravi Vitomar t. j. Dav. Trstenjak, in v istini, omenjeni dijak je postal opat v Celju, in nadejati se smemo, da bode ondi deloval v duhu, v katerem sta tolikanj vspešno delovala Slomšek in Vodušek.
(Odbor .Katol. polit. dmStva") se je danes po posebni deputaciji poklonil prevzv. gosp. knezoškofa ljubljanskemu ter mu vsled resolucije, sklenene na n. društvenem shodu v St. Vidu, izrazil v imenu udov .Katol. polit, društva" iskreno zahvalo za jasno in odločno izjavo glede na versko šolo, katero so izročili vsi avstrijski škofje gospodski zbornici. Prevzvišeni gosp. knezo-škof je izrekel svojo srčno radost, da se je osnovalo politično društvo, ki se je odločno in brez strahu postavilo na katoliški temelj, prepričano, da edino na tem trdnem stališču more vspešno delovati ne le za dušni, ampak tudi za gmotni prospeh mile naše domovine. Zakaj Bog, katerega društvo tako odločno spoznava, in katerega spoznavati mora pač biti vsakemu človeka največja sreča in čast, bode gotovo društveno delovanje spremljal z obilnim blagoslovom. Veselilo je pre-vzvišenega, da je društvo tako lepo peticijo napravilo za versko šolo, za katero bo treba še veliko delovati vzlasti pri volitvah, ako jo bomo hoteli doseči; k sklepu izraža željo, da se bi društvu po mestu in deželi pridružilo prav mnogo udov, vrlih, vernih mož, ki bi povsod po lepi naši domovini pospeševali blage namene .Katol. političnega društva".
(Umrl) je včeraj v Škofji Loki tamošnji c. kr. notar g. Ivan Triller v 74. letu svoje dobe. Pogreb bode jutri ob 4. uri popoludne. Naj v miru počiva!
(Deželni odbor) kranjski potrebuje v svrho razdelitve med revne posestnike nekoliko semenske jare rži, jarega ječmena in ovsa. Kdor ima kaj teh semen v zalogi, obrne naj se takoj do deželnega odbora ter natančno pov^ ceno in množino dotičnega žita.
(Iz Konjic) se nam poroča: Bah smo se, da bode g. dr. Dragotin Prus vsak čas ugasnil, ker so se mu bila unela pljuča in mrena. Hvala Boga, gre mu na boljše in čuti se krepkejšega.
(Iz Postojine) se poroča, da se je včeraj pripeljala tja iz Trsta nadvojvodinja Alice, vehka voj-vodinja Toskanska, s svojima hčerama, nadvojvo-diojam« Luiio io Margareto, katere je na kolodvoru
sprejel okrajni glavar g. markiz (iozani. Tuiioj po prihodu so se odpeljale v jamo, ki je bila električno razsvetljena, kjer so se vpisale v spominsko knjigo. Popoludue so se odpeljale v Solnograd.
(Občinski svef ljubljanski) ima v torek, dne 1. aprila, sejo; dnevni red oriobčiiuo v prihodnji številki.
(Slovensko gledališče.) Draraiitif-no društvo priredi jutri zadnjo predstavo v letoiiiji sezuni. Predstavljali budo igrokaz: »Alfonz". Iz francoščine prevol Fr. Schmidt.
(Slovanski učenjak) dr. Koustautui Jireček, znani češki zgodovinar in profesor ua vseučilišči v Pragi, obiskal bode ua potovanji v Dubrovnik, da preišče vire za zgodovino dubrovniške književnosti, tudi našo mesto; dalje odpotuje v Benetke, kjer so bogati viri jugoslovanske zgodovine, v Beligrad in Sredec.
(Pogorelega gledališča razvaline) so pričeli razkopavati, ker bode ua tem mestu lilharmonično društvo zgradilo svojo glasbeno dvorano.
Tekjrraiiil
Maribor, 2tl. marca. Včeraj je nepričakovano 138(1 delavcev v tukajšnji delavnici iu kiiriluici južne železnico ustavilo delo. Vzrok je nezadovoljnost z nekaterimi določbami bolniških pravil. Promet ni ustavljen.
Rim, 28. marca. Vest nekaterih listov, da je Crispi vsled Bismarckovega odstopa odložil vnanje ministerstvo, ni utemeljena.
Rio de janeiro, 28. marca. Posadka je nezadovoljna, ('ete so se ustavile vladnemu povelju in niso odšle proti jugu.
Novi Jork, 28. marca. Strašen vihar je v Luisvillu in AJetropolisu razrušil na stotine hiš. Mnogo Ijudij Je mrtvih.
Berolin, 29. marca. Konferenca v varstvo delavcev je včeraj dokončala svoje delo. Danes zvečer so vdeleženci povabljeni k cesarju. Kakor se čuje, je konferenca izrekla se za jirostovoljna razsodna sodišča delavcev na podlagi dogovorjenih določil in za večkratne shode konference, da se pouči o vsestranskih razmerah. Tako je ustvarjena podlaga za mednarodno delavsko pravo, ki bode koristilo notranjemu miru držav in celo svetovnemu miru. — „Nationalzeitung" poroča, da je Bismarck odklonil naslov vojvode Lauen-burškega.
VromeiiNko s]>oro^'ilo.
Cas
28
opazovanja u. zjut.
Stanje
zrakomera T mm
741 2 7408
toplomera po Celziju
19-4 120
Veter
si. sržE" si. vzh
Vreme
jasno
O-N ® S ni S
2. u. pop. f>. u. zveS.
Srednja temperatura 12-7° za 6-6" nad normalom.
DunajNka borza.
(TelegrafiSno poroi-ilo.) 29. marea.
0-00
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 86	gld. 95 kr.
Srebrna „ .5% „ 100 , „ 16 * „	87	„	10 ,
5% avstr. zlata renta, davka prosta . .	110	„	20 „
Papirna renta, davka prosta......102	„	25 „
Akcije avstr.-ogerske banke..........9H3	— „
Kreditne akcije .... ...	307	„	— „
Francoski napoleond. ........9	,,	46','s„
Cesarski eekini..................5	„	64 „
Nemške marke ....... . .	58	„	70 „
Viako Camemik
kamnosek
V Ljubljani, Parno ulico št. 10,
filijala tik mesarskega mostu,
.se najuljudneje priporofa prečastiti duhovSčini v i/.-vi-šitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo nujrazno-vrstnojSili po najnovejših načrtili prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih
na;;ro1»nih spomenikov.
Vse na tul-ajšiijcm poknpnliifči stoječe in pri njem iz(jotov1jenc spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno drakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi.
Še posebej opozarja na krasen, od kajniihtal-8kei?a, kararskega in črnega marmorja izgotovljen
M ]> o t» 11 i If , "Vli katerega prodsi po primerno jako nizkej ceni.
Tudi p. n. Htnvhonini podjetnikom se priporoča v vsakovrstna
^MT" starhinshn dela, IpK
katera tino, trpežno in ceno izvrči. (6—H)
t
_ Pretu/.nilii srooiii javljamo vspin sorodnikom in iirijateljein, žalostno vest, ila i) niis blagi, nppo/,abni o^o, oziroma sturl ofo in tast, gospod
J«
kr. notar v Školjilokl,
danes ob "/<9. uri zveefr po kratki bolezni, v 74. letu svoje dobe, previden s svetstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo drazega pokojnika izročilo se bode ui.itori zemlji v nedeljo, dii« .'iO. t. III., ob 4. uri popoludne.
Svete mašo zadusnice darovale se bodo v iimogih cerkvah.
Blag mu spomin !
V ŠKOFJILOKI, dne 28. marca 1890.
Alojz Trllier, notarski uradnik, dr. Karol Triller, odi', kandidat, sinova. — Eliza Reiner, roj. Triller. Marija Cvahte roj. Triller, Ema Triller, h."ere. — Simon Cvahte, nadu«itel), zet. — Emilija Triller roj. Tominc, sinaha. — Riko in Emilija Triller, Marta in Guldo Reiner, Olga in Mirko Cvahte, vnuki. . (1)
!legaiitiie
solnCnike
iiaviidiie vrste iiejše iz zaiies-l)lag'ii v iiajver-i ])o čudovito
^im iziB ane
dežnike
in najeleg'imt-Ijivo dobrega izberi priporoča nizke j ceni
tvrdka
(10-1)
dol)ro poznata
L«. M i 3s UL P O lOL
I>J[estiii v Ljubljani i>£estiii ti-gf
Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačauja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju.
Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago.
Andr. Druškovič
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporo^^a l>o zelo nizki ceni
okove %a okna in vrata, štorje za htokadorauje, samokolnice, traverze in stare železniške Hne za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-ment, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lei>o in nioeno nsir<\jeiisi,
štedilna ognjišča
-I«
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je moRoče v malili urali in majhnimi stroški na pravem mestu do v(Mle priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kakor tudi aa lesene cevi mesinsaste trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene hrane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi Hc dobiva zmirom fiveH dovski mavec (Lengenfelder Ggits) »a
gttojenje polja.
Največja tovarna dežnikov In solnčnikov v Ljubljani.
Pre^fustltl diiliovii^inl in slavnemu občinstvu priporočam svojo l>o|futo zaloipo
klobukov in slamnikov
najnovejšega Icroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne Aeploe po najrazličnejših cenah. Imam ludi v zalogi
iiave haže čeitice »a požarne hrambe.
Sprejemam in izvrSujem vsakovrstna
l^mmmeMm
ter shranjujem koinhovlno (ez puletje. Spoštovanjem
Anton Krejči,
klobsiar In krznar, Kongresni trg St. H, v LJubljani.
Gg. dijakom dovoljujem prednostne m	cene. IIb	(15—5)
^ Stiskalnice zazelenopičoinžir
Bluntov patent, za ohranjivanje raznih piii,
sladkih in zelenih, detelje, turšlce, repnih peres itd.
a^ Ne pozabiti ohraniti si posebno
so odlična iznajdba nove dobe,
doUn^anu s prakso, ter veliko koristijo kmetijstvu;
doka^euno je s tem, koliko strojev smo dosedaj prodali, kakor tudi z mnogoštevilnimi sijajnimi spričevali ob-lastnij in kmetijskih prvakov.
tekom enega leta smo
700
komadov prodali samo v Nemčiji in Avstro - Ogerski,
kar dokazuje njihovo korist in važnost.
kajti zadnjeletni poskusi so {okazali, da so repna peresa
izvrstna zimska krma.
Navodila rabe, ki jamčijo gotov vspeh, kakor tudi prospekte, ocene in spričevala gratis in franko.
PH. MAYFARTH & Comp.,
Dunaj, II., Taborstrasse 7G. (lo-?)
Frankobrod ob M. in Berolin N. edini opravičeni izdelovatelj stiskalnic s samostojno in nepretrgano delujočim navornim pritiskom, patent Blunt.
(20-4)
Karola oiadija zalogo umctaljne vestniae iti tkanine priporočaU
assisger
Seilorgasse 10, G6ttweigerhof
TeleiMtiti duhoTičini kikor:
bandera, baldahine,
mašile pla-^čr, dalmatike, pluviale,
velume monitrance,
kelihe, kadilnice., altarne tvetilnice,
svete kipe, križeva pota,
l>o3ye jpi-ol)©, cerkvene leitenoe od
stekla in medi, Tsakovrstne oblik« in zloga.
Na zahtevanje pošiljajo se paramenti na ogled.
Skoro 100 Ift iraajoči »lovod obstanek naae ustanovitve jamči zanesljivost nuc trrdke. Iluatrovane cenike pošiljava brezplačno in franko.'^m
nHHnHHHnHHHHnHnnnnnHnHH
u
Trgovina z železnino H
MlII 0.
v Ljiil>ljaiii,
Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo bogato zbirko
nadgrobnih križev,
pristno pozlačenih in najfinejše izdohtnih. ali )C tudi surovih.	(12—5) )C
I> ilje se priporoča v izdelovanje grobnik ^ in cerkvenih omrežij (gavtrov) itd.	*
nunHnHnHHKnHnKHHn^HKH
!l ®
ces. in kralj, v Dunajskem
dvorni zvonar Novem Mestu
priporoča zalogo z\onov za zvonike, lepo- in aoglaane zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glas«.
Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino.
Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-
njcnie
Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, ceno in z najugodnejšo plačilno pogodbo.
L. 1838. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvo-^ nov, ki so tehtali 1,272.800 A-i/.
OilliUe: Zlati križec 'za zasluge s krono 1. 1887., „dre svetinji za napredek" dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunaj-^iki ohrtnijski razstavi 1880. I, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889. 1. v liudejevicah (Budtceis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke.	((24—3)
Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvončki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., a tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvoniki po 10 gld., s tremi po 8 gld. Obrazci in ceniki se pošiljajo brezplačno. "VV
Vsi stroji za l(nietijstvo in vinorejo!
Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje In sadje
Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turiice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje.
Škoporeznico v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalogi In vsako pojasnilo na zahtevanje gratis In franko.
Itazprodajalcem najugodnejši pogoji.	(10 — 1)
r* Spoiobnl zastopniki m iiiejo ter dobro plačajo.
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczyja, deželna lekarna, Sackstrasse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkiczyja. „pri sv. Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., llundsthurmer.str. 113.
Nepresegljivo za zobe
je
saiiciua Dsina Toia
aromatična, vpliva okrepčevajoče, zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 60 kr.
splosnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr.
Navedeni sred.^tvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi
ma Trslioczv
zraven rotovža v Ljubljani.
Zunanja naročila
Dunaj:'LekarnVdr7b7onVpl.Trnk6czyja. „pri Radeekiju",	pošto izvršu-
III., Radetzkj-platz št. 17.	(10)	jcJo. " '
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czyja, „pri zlatem levu", VIII., Josefstiidterstrasse št. 30.
PP^ «laje iioiiojlla "mi
na zemljišča, potem drugam itd. po
občinam, posojilnicam, za-
proti vračilu v obrokih.
Prevzema pa tudi varno uknjižene terjatve, pri katerih se poslužuje zakona z dne 0. marca 1880, štev. 30, ki zadeva olajševanje kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila sprejemajo se navadno v uradnih urah.	(6-2)
Ravnat el jstvo.
Trgovina z železnino
Albin-a C. Aliciii-a
v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8,
priporoča svojo bogato zalogo poljodolHkega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, ds, zavomio za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, cokel, koi^skih žebljev, slokih žag, kds, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih g^abe^J.	(28-5)
H^" Staro železo, mesing, baker, kositar, cink, svinec kiipufe se vedno po naivišffh cenah.
Ta tovarna izdeluje po prJiT nizki ceni
mlm ordii! ii tianooDijii
Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgel) in, harmonijev poiiljajo se zastonj.
V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgclj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnosti te tvrdke.	(24—6)
C. kr. priv.
zavarovalnica
.ASSIGURAZIONI GENERALI'
(Občuo zavarovalno druStvo v Trstu.)
{JJstamdjeno 1. 1831.)
Jamstveni zaklad družbe
gld. 38,369.849-10
Izza ust. je plačala družba Skod za > 2I7,257.394'75 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 . ll0,8l3.920-80 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . > 23,202.774'I0 Družba zavaruje:
1.	na človeško življenje v vseh mogočih sostavah.
2.	Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper Škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-
vega razpoka in onega pri pamili kotlih.
Občinam, cerkvam, samostanam, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20° „ odpust normalne premije.
3.	Zoper škoda vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s piitniml vradnostnimi pešlljatvami vred.
4.	Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal.
5.	Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje za-varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji.
Pri zavarovalni itroki na iivljenj« jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij:
veljavnost polic v slučaji samoumeri, dvoboja itd.
po petletnem obstanku;
nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku;
pravica do ebnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca;
omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije;
brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska Ifi.OOO gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku;
zavarovanje ne preneha mej vojekinlm službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali demo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije.
Nevojniki na suhem (uradniki vojaSke poŠte in hrzojava, vojaSki zdravniki, vojaSki živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojažki duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) allvojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.,50() gld., ako je polica že tri leta veljavna.
a Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok taks ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali Škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko.
Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavaro-Jj valnin, kakor tudi pri likvidaciji Skod, katere vedno ji točno izplačuje.	(8)
Olavnl zastop v Ljubljani:
O. Tagliapietra,
n	Gradišče št. 4.
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz tistega srebra, klneškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v o^i^i pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vpi';išanja rado-voljno odgovarja.	(52—13)
Teodor Slabai\ja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. 'ošilja naročeno blago dobro »pravljeno in poštnine prosto!
Kdor hoče ua Dunaji ob glavnici živeti, Kdor mora tudi težke komisije opravljati. Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati, Kdor bi rad kupil boljše reči na obroke. Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil.
Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne naj se na 12 let obstoječi
Ic 0111 i S i J S k: i l> u i* e a. ii
na Dunaji Mariahilferstrasse 12.
Nakup blaga, ki daje dobidek, in blago v oddelkih na avoj radon.	(12—3>
Il Pi
fel"
J. PSERHOFER-ja
I., J^ingei-stfasse ^tev.
IU DDiajl,
Kri č*it«tilno lci-o(sryiec, poprej univerzalne krogljice imenovane, zaslužijo po vsei pravici poslednje ime, ker je v resnici premnogo boleznij, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v k.iterih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Skatljioa % 16 taoimi krogljioami stane 21 kr., 1 zavoj
■ 6 ikatljicami 1 gld. 6 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Te se naprej pošije denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr, 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovnem navodilu za rabo ime J. Fserhofer in sicer v rudeči barvi.
Balzam za ozebljine j.
Fierhoferjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. Steklenica 50 kr.
Americansko mazilo za protin i gid. 20 kr.
Prašek proti potenju nog Skatljlca .^o kr., s tVankovano pošiljatvijo 75 kr.
Balzam
za gUŠO flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice)	^	"J-
Angleški čudežni balzam
steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr. Fijakarski prašek proti kašlju itd., škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr.
Tannocliinin-pomada
J. Faerhoferja,
2 gld.
najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, škatljica proti ranam, oteklinam itd., lonček 50 kr., s
TTnivprvalni nhli7 P*^®*^ SteudeU, domače sredsvo UIllVCIAdllll UUllA frankovano pošiljatvijo 75 kr.
Universalna čistilna sol ^^b^jelfj^^katt^a J^^
Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-mncevtične specijalitete in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno in ceno. — Pošiljatve pj pošti izvrš« te najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolj po poštnej n.ikaznici), je poštnina dosta nižja, nego pri pošiljatvam s povzetjem.	(12—4)
Navedene špecijalitete dobijo se tudi v Ljubljani pri lekarnarju O. Piocoli-Ju.
ZIIZZZIIIIIIZI
Zavodi za vpeljavo vodovoda
P. n.
Povodom približujočega se časa, ko se bodo polagale cevi v razna poslopja, kopali.ške in zdravstvene zavode, usojam se p. n. gospode hi.šne posestnike ljubljanskega stolnega mesta uljudno opozarjati, da sem oskrbel oblastveno dovoljenje (koncesijo) za ustanovitev

vpeljavo vodovoda v poslopja
ter sem v voditeljstvo toga posla pozval preskušeneg^a spretnega strokovnjaka z Dunaja.
Velecenjeiiim svojim naročnikom jamčim za vestno in trpežno izvršitev dotičnih naročil, ter jim rade volje dajem vsakoršna pojasnila, istotako so tudi proračuni troškov vedno na razpolago. Priporočuje se v }»rav obilna naročila, bilježim
velespoštovanjem
Albin G. Ahčin,
imejitelj zavoda za vpeljavo vodovoda, trgovine z železnino in
stavbene ključarnice
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8. (6-3)
Zavod 5«a vpeljavo vodovoda
Mtjatelj: Matlia Kelar.
Olgovomi vi«dnik:i,lfMOl| tHvft.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljnbljani.