d v umitM** Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. lila pošto -m V, 1930 krat,—.. jrlog. Ljubljana, četrtek IS« maja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 31231, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon šl 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Društvo narodov Nansenu Žalna seja Sveta — Marlnkovič o Nansenovih zaslugah za cilje Društva narodov — Nadaljevanje uvodnih pogajanj med Francijo in Italijo — Sporazum o izpraznitvi Porenja Ženeva, 14. maja. AA. Svet Društva narodov je imel pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Marinkoviča danes dve seji; prva je bila posvečena spominu Frithjoffa Nansena, velikega raziskovalca in filantropa, ki je že med vojno deloval v duhu Društva narodov. V svojem žalnem govoru je predsednik dr. Marinko vi c izvajal med drugim: Delo Frithjoffa Nansena bo ostalo v trajnem in lepem spominu v vseh krogih Društva narodov. Njegovo delo na re-patrijaciji Rusov, Armencev in drugih beguncev pomenja začetek ogromne re-patrijacijske akcije vojnih beguncev in ujetnikov. Tudi po vojni je nadaljeval svoje uspešno delo v tem pogledu. Skoro vse tozadevne resolucije Društva narodov so potekle z njegove strani ali na njegovo inicijativo. Leta 1920. je bil imenovan za vrhovnega komisarja Društva narodov za povratek vojnih ujetnikov v domovino. Do leta 1922. je bilo z njegovim delovanjem repatriirano do 47.000 vojnih ujetnikov iz 26 različnih držav. Nato mu je bila poverjena speci-jalna naloga, da dela v korist ruskih beguncev, katerih je bilo nad poldrugi milijon raztresenih po celi Evropi. Za to delo ni imel drugih denarnih sredstev, razen podporo francoskega in ameriškega Rdečega križa. Z neumornim delom je začel zbirati sredstva za begunce, ki so bili v obupnem stanju. Na konferenci v Ženevi leta 1921. je bil osnovan takozvani Nansenov potni list. Leta 1922 je deloval za grške begunce iz Turčije, ki so preplavili Grčijo in katerih je bilo 750.000. Na Nanseno-vo zahtevo je Društvo narodov votiralo 100.000 zlatih frankov kot prvo in nujno podporo za te begunce. S to svojo akcijo in z nadaljnim zbiranjem je rešil Nansen le begunce pred gotovo propastjo. Deloval je tudi za bolgarske begunce v severni Trakiji. Leta 1927. je pomagal 90.000 Armencem, ki so bili v veliki stiski radi strašnih razmer v Armeniji. Leta 1928. je Društvo narodov na zahtevo Nansena in z njegovo pomočjo pomagalo beguncem iz Asirije in drugih krajev. Društvo narodov je izgubilo v Nansenu najaktivnejšega pomočnika, ki je deloval za človeštvo s srcem in človekoljubjem apostola. Popoldanska seja Ženeva, 14. maja, g. Po žalni manifestaciji za Nansenora se je vršila popoldanska seja, na kateri je podal j ugos l o -venski zunanji minister dr. Marinkovič poročilo o vprašanju kupčije z opijem. Sklenjeno je bilo, da se bo komisija za opij razširila in da bo Svet storil pri turški vladi korake, da bi se udeležila boja proti tej škodljdvii drogi. Ravno ta ko bo Svet poslal srednje- in južno ameriškim državam posebno vabilo, naj pristopijo h konvenciji o opiju. Koncem seje je bilo sprejeto darilo Rockefellerja v višini 150.000 dolarjev za organiziranje boja proiti trgovini z ženskami in Bližnjem in Daljnem vzhodu. Po sejii se je vršili tradioiioinelen dejeuner pri predsedniku dr. Mariuko-vicu. Prihodnja seja je določena na jutri dopoldne. Henderson in Briartd sta po tukajšnjih vesteh razmotrivala tudi o izpraznitvi Porenja in baje določila, da bo Porenje do 30. junija popolnoma izpraznjeno. Briandove konference Ženeva, 14. maja. A A. Francoski mi raster za zunanje posle Briand je imel prvi, obči razgovor z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem. Predmet razgovora je bila pomorska razorožitev. V razgovoru z nemškim zunanjim ministrom Curtiusom pa je Briand govoril o sedanjih odnošajih med Francijo in Nemčijo. Ženeva, 14. maja, AA. Francoski minister za zunanje zadeve Briand je imel danes sestanke s poljskim irainitrom za zunanje zadeve Zaleskim in z ju-goslovenskiim ministrom dr. Marinkovi-čem. Banket pri dr. Marinkoviču Ženeva, 14. maja. AA. Predsednik Sveta Dra-štva narodov dr. Marinkovič je priredil danes kosilo na čast fflanom Sveta Društva narodov. Kosilu so prisostvovali: generalni tajnik Društva narodov sir Eric Druirsmond, zunanji ministri Briand, Henderson, Curtius, Grand.i, Zaleski in Procope' ter člani sveta: Nasy, Oainomes de Leon, Dandurand, Aguerro, Huneta, Ala C-ornejo, Avens, Dufour, Cheron, Susimaji, Better in Am-zi, nadalje naš opolnomočeni minister v Bernu in stalni zastopnik pri Društvu narodov dr. Ilija Šumen,kovic, opolnomočeni minister Fotič ter tajniki Andrič, dr. Perne in K. Pavlovič. Angleški glasovi o ženevskih pogajanjih London, 14. maja. h. Včerajšnja razgovor« med Hendersonom, Briandom In Grandijem v Ženevi smatrajo v angleških političnih krogih kot pričetek serije konferenc, na katerih bo skušal Henderson doseči rešitev vseh visečih vprašanj med Francijo in Italijo. Glasovi angleškega tiska so glede tega zelo simpatični in obetajo mnogo izgledov. Raztegnitev razprav med Francijo in Italijo na aktualne politične probleme, smatra angleški tisk kot mnogo obetajočo metodo za ustvaritev prijateljske atmosfere med obema državama, ki. bo samo lahko pospešila zaključitev končnoveljavne pogodbe. Nepopustljivost španskih republikancev Priprave za razpis volitev v narodno skupščino - Zbiranje sil monarhistov in republikancev Madrid, 14. maja, d. V Španijii se kristalizira politični položaj v tem pogledu, da se ustvarjata dve veliki fronti. Na eni strani so republikancu, na drugi pa monarhistii. Monarhisti se dele v več skupin, in sicer v Altonziste, ki so pristaši kralja Alfonza in v drugo skupino, ki je načelno monarhistično, vendar Da meni, da bi bil odstop kralja Alfonza glede na napete politične prilike primeren. Republikanci so večinoma združeni v tako zvani Republikanski alijan-ci. Med njimi prevladuje levo krilo, ki neče čuti ničesar niti o nadaljnem obstoju monarhije, niti o kakem sodelovanju, s katerimkoli režimom, ki bi bil vzpostavljen sporazumno z dinastijo. Republikanskemu taboru pripadajo predvsem intelektualni sloji in pa socialisti, za katerimi pa za enkrat razen organiziranega delavstva še ne stoje širše mase naroda. Predsednik vlade general Berenguer trdi, da je večina španskega naroda orientirana monarhistično in da bodo to dokazale tudi prihodnje volitve, bi se bodo vršile po dosedanjih dispozicijah najbrže prihodnjo pomlad. Republikanci pa so odločno proti temu, da bi se volitve vršile šele pomladli ter zahtevajo, naj se razpišejo takoj ter nato skliče narodna skupščina, pred katero bi se moral kralj Alfonz zagovarjati zaradi vzpostavitve diktature. Madrid, 14. maja. s. Organizacijski odbor socialistično radikalne stranke je imel danes sejo, na kateri se je bavil s temelji za združitev z Republikansko aliijanco, kakor jih je ta predlagala. Ker so bila načela sprejeta, se lahlko smatra, da je združitev gotova stvar. Nova organizacija se bo sedaj obrnila na socialistično stranko, Splošno delavsko zvezo in Splošno delavsko unijo ter tako ustvarila blok, kij bo obsegal vso republikansko levico. Manifest II. internacionale ruskim delavcem Sovjeti naj prenehajo z nasilno kolektivizacijo kmetij in amnestirajo vse politične kaznence — Napetost med Rusijo in Anglijo prenehati smrtna kazen z usmrtitvami v množicah ter mora biti izdana amnestija za politične ujetnike. Bore; za svobodo iz delavskih razredov, ki so nekoč sedeli v carjevih zaporih, so sedaj zaprti v zaporih GPU.« Londo«, 14. maja s. Sovjetski poslanik Sokolnikov se bo, kakor poroča »Daily Mail«, vrnil v Rusijo, da poroča sovjetom. Menijo, da je njegov povratek v zvezi s protestom, ki ga je dvignila angleška javnost proti prenosu komunistične revolucionarno propagandne centrale iz Berlina v London, Berlin, 14. maja s. Izvršilni odbor druge internacionale je sklenil odposlati delavcem v Rusijo manifest z nekako naslednjo vsebino: »Sovjetska vlada naglasa, da vlada v imenu delavskega razreda. Vi se morate zvezati s socialnimi demokrati, da boste rešili revolucijo. Predvsem je treba zopet ustvariti zvezo med delavci in kmeti. Nasilna kolektivizaciia in vsaka razlastitev kmečkega stanu mora prenehati. Kmetje morajo zopet dobiti svobodo v svojem gospodarstvu in svobodo razpolaganja s pridelki svojih rok. Ruski kmet mora zopet dobiti svobodo besede, svobodo organizacij m neodvisne volitve, dočim mora DRAMATIČEN DAN V BEOGRAJSKEM PROCESU Zasliševanje bivšega podpolkovnika Begiča, ki prvi od obtožencev potrjuje skoro vse svoje izpovedi, podane pred policijo in pred preiskovalnim sodnikom — Napete konfrontacije s soobtoženci Beograd, 14. maja p. Današnja razprava proti zagrebškim teroristom je bila izredno zanimiva ne samo zaradi tega, ker je bil zaslišan bivši avstro-ogrski podpolkovnik Vilko Begič. ki je obtožen kot glavni inicijator in organizator teroristične organizacije, marveč mnogo bolj zaradi tega, ker je Begič s svojimi izjavami de-savuiral skoraj vso obrambo do sedaj zaslišanih obtožencev in spravil v mučen položaj tudi zagovornike. Tekom zasliševanja je prišlo večkrat do burnih prizorov, ker so ga soobtoženci. zlasti pa Jelašič, Hadžija in Prpič, ki jih je Begič najbolj bremenil, proglašali za duševno bolnega človeka, ki trpi na fiksnih idejah. Posebno pozornost so vzbujale Begičeve izjave o dr. Mačku in njegovih zvezah z obtoženci. Sebe samega pa skuša Begič oprati s tem, da ni vedel, za kaj je denar namenjen, ki ga je dobil od dr. Mačka Obtoženi Begič je =tar 56 let, a napravlja že vtis bolehnega starca. Govori dokaj nervozno, dasi si vidno prizadeva, da bi kot bivši oficir nastopal smotreno in odločno. Njegovo zasliševanje je bilo zelo obširno in se bo nadaljevalo še jutri, tako da bo prišel dr. Maček kot zadnji obtoženec na vrsto šele prot; koncu jutrišnje razprave ali pa verjetneje šele v petek. »Nikdar nisem govoril neresnice.« Po običajnih formalnostih je predsednik dr. Subotič prešel takoj na zasliševanje obtoženca. Ko je ta potrdil, da je obtožnico dobro razumel, ga je predsednik yprašal, ali se čut; krivega. Begič: Ničesar nisem kriv in vam bora vse lepo razložil. Predsednik: Obtožnica vas dolži, da ste nahujskali Bernardiča in Hadžijo, naj or ganizirata omladino, da bi v Zagrebu s terorističnimi akcijami ogrožala javni red In mir, da ste to organizacijo podpirali in ji dobavljali denarna sredstva za nagrade članov in za nabavo orožja. Nadalje pravi obtožnica, da ste preko Prpiča izročili Hadžiji 22. novembra 1929 5.000 Din, 10. decembra pa 4.000 Din. Povejte sedaj, ali ste vi nahujskali te ljudi in ali ste podpirali to organizacijo. Begič: 2e v zgodnji mladosti so me moji starši naučili ljubiti resnico. Tega sem se držal vse svoje življenje in nikdar nisem govoril neresnice. Kar sem enkrat rekel, to je držalo, dasiravno mi je ta moja resnicoljubnost mnogokrat v življenju škodovala. Zaradi tega sem doživel mnogo neprijetnosti in mnogo razočaranj. Tudi danes, ko se odloča o moji usodi, ostanem dosleden tej svoji resnicoljubnosti. Zato izjavljam, da vztrajam v glavnem pri vsem tem, • kar sem izpovedal v preiskavi Ako so v mojih izpovedbah vendarle kake netočnosti, pri"haja to od tega, da se ne morem več spominjati vseh podrobnosti. Vztrajam zlasti pri tem, da mi je prof. Jelašič rekel, da bo poslal k meni Hadžijo. Res je, da je Hadžija bil pri meni, res je tudi, da je bil pri meni Prpič in res je, da sem dal Prpiču skupno 9.000 Din, vendar pa v dobri veri. Nisem pa vedel za teroristično organizacijo; +e organizacije nisem osnoval in je tudi nisem podpiral. Aretiran sem bil pred petimi meseci, 14 decembra okrog 7. zvečer na Zrinjevcu, ko sem se sprehajal z dr. Mačkom. Ko so me privedli pred šefa zagrebške policije dr. Bedekoviča, katerega do takrat osebno nisem poznal, je bilo prvo vprašanje, ki mi ga je stavil: Kaj vam je znano o organizaciji Reunion? Ko sem povedal, da o tem še nisem ničesar slišal, me je vprašal, ali poznam Hadžijo in Prpiča. Tudi to vprašanje sem zanikal. Na odredbo dr. Bedekoviča je bila nato izvršena v mojem stanovanju rigoroz-na hišna preiskava. Šest detektivov je pre-metalo vse, kar so našli v stanovanju, četudi sem jim zatrjeval, da nimam ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječimi zakoni. Poleg nekaterih drobnarij so našlj v moji pisalni mizi staro sliko Franja Josipa. To pa je bilo tudi vse. Moj oče je bil aktivni sodnik, ki me je vzgojil v dobrega človeka in zavednega Hrvata. 30 let sem služil ket oficir, 4 leta sem bil v vojni, absolviral sem razne vojaške šole in tečaje ter bil vedno poštenjak. Priključil sem se pokretu Stjepana Radiča, katerega sem spremljal tudi na njegovem potovanju v inozemstvo. Zaradi tega sem ostal dve leti brez pokojnine. Star sem 56 let in sem že marsikaj prestal. Nikdar pa nisem bil lahikouiištjen človek. Sedaj pa pride gospod državni tožilec in me obtoži, da sem nahuaskal in organiziral omladino. V svojem življenju sem videil Hadžijo samo enkrat in sem le par minut govoril z nitim. Z Bernardačem nisem še nikoli govoril. Kako je potem mogoče, da bi prišel k docela neznanim ljudem ia idtn rekel: »Čujte jaz sem organizator; dam vanj denar, napravimo zaroto.« Denar, ka sem ga dal, sem dai v trdimi veri. da 2Te za podpiranje omladdncev. Tudi po 6. januarju so prihajali Ijudije z raznimi prošnjami. Verjel sem Jelašiču in sem še danes prepričan, da je rabil denar za podpiranje siromašnih omladis>cev,' četudi razvidini iz obtožnice, da me Jelašič zelo obremenjuje. Na zaslišanju pri policiji so privedli v sobo nekga gospoda ter me vprašali, kdo je to. Jaz sem odgovoril, da je to Prpič. Vprašali so me, ali sem temu človeku dal denar, kar sem potrdil. Dotični gospod mi je šele nato rekel, da se varam, da on ni Prpič, marveč Bernardič. Res je nato prišel v sobo Prpič in jaz sem uvidel, da sem se zmotil. Zaradi tega sem se tudi pri Bernar-diču takoj opravičil. Predsednik opozarja obtoženca, naj pripoveduje po vrstnem redu in naj ne meša dogodkov. Na pripombo Begiča. da se ne spominja več natanko vsega razvoja, je predsednik odredil, da so se prečitali zapisniki o njegovem zaslišanju v preiskavi. Begič je nato izijavil, da ie bil v času zaslišanja težko bolan — po samomorilnem poskusu je obolel na pljučnici in je bil delj časa v bolcinci, zaradj tega ga morda preiskovalni sodnik iti dobro razumel, njemu pa so tudi odpovedali živci. Begič je prosil nato predsednika za kratek odmor, češ, da je zelo utrujen. Po 20-miroutnem odimoru se je razprava nadaljevala. Zagovornik dr. ČuLič je zahteval, naj bi se še enkrat prečitala obtožnica, ker misli. da obtoženec ne ve prav, česa vse ie bbdolžen Begič sam je to odklonil, češ, da je obtožnico dobro razumel. Predsednik: Pojasnite svoje odftošaje z Jelašičem. Begič: Jelašiča dobro pozciam, ker je M urednik »Slobodnega glasa«. Tudi jaz sem bil nameščen v tej redakciji, vendar pa nisva bila baš intimna prijatelja, ker sem bdi zelo zaposlen in nisem eriti imel časa za privatne razgovore. Hadžije osebno ne poznam. Poslal ga je k meni Jelašič. Bilo ie to nekako v diru© polovici septembra, ko mi je Jelašič rekel, da bo prišel Hadžija po denar, ker ga potrebuje za omladince. Ko je Hadžija res prišel k meni, sva govorila stoje. Predstavil se mi je kratko z imenom in izjavil, da ga je poslal Jelašič po denar. Komu je bil namenjen denar Predsednik: Ali sta se z Jelašičem sporazumela in ste vi pristali na to, da daste denar Hadžiji? Ali vam je on pravil, da je potreben denar za akcijo. Begič: Vedel sem od prej, da dobiva »mladina podpore, in vedel sem, da je mnogo omladincev brez službe in mnogo siromašnih dijakov, ki stradajo. Predsednik: Zakaj? Begič: Ker nimajo denarja. Šlo Je samo za te ljudi. Hadžija mi je rekel, da potrebuje 5000 Din, in obljubil sem mu. da bom denar pribavil. Rekel sem mu, naj se čez par dni zopet oglasi. Hadžija mi je odvrnil, da ne more priti, ker je v Jaški, poslal bo po denar svojega prijatelja. Predsednik: Ali ga je poslal? Begič: Da. Predsednik: Kdo ie bil to? Begič: Prpič. Predsednik: Kdaj je prišel k vam? Begič: V prvi polovici noverribra. Morda je bilo to okrog 20. Točno se ne spominjam več. Predsednik: Od koga ste vi dobili denar? Begiič: Dal mi ga je dr. Maček. Rekel sem mu naj da denar za podpiranje omladincev in sem mu tudi povedal, da je bil zaradi tega Hadžija pri meni ici da bo poslal Prpiča po denar. Naslednjega dne mi je dr. Maček denar izročil Predsednk: Ali ete dr. Mafilcu povedali, za kaj gre? Kaj ste razumeli vi pod tem »podpiranjem« »mladine? Begič: Jaz nisem šel k dr. Mačku, marveč je on prišel k meni v redakcijo. Bil je lastnik lista in se je zanimal za vse. Pri prvi priliki, ko je prišel v redakcijo, sem mu povedal, da je bil Jelašič pri meni, da rabi podpore za omladince. Predsednik: Kako ste si vi predstavljali to podiporo, kako Jelašič in kako dr. Maček? Begič: Ja sem razumel vso stvar tako,, da gre za omladince, ki nimajo potrebnih sredstev za vsakdanja potrebe. Zato temu tudi nisem pripisoval nikake posebne važnosti, ker sem to slišal že večkrat od Jelašiča. Predsednik: Zakaj se je Jelašič obračal na vas? Zakaj ni sam reScel dr. Mačku? Begič: Tega ne vem. Vselej, kadar eo omladinci potrebovali kak denar, so se obračali na dr. Mačka. Veljal sem t zaupnega človeka in zato so se mnogi obračali tudi name, vedoč, da vodstvo stranke meni zaupa. Da so mi zelo zaupali, dokazuje dejstvo, da me je že leta 1923. določilo vodstvo stranke, da sem spremljal pokojnega Stjepana Radiča v inozemstvo. Predsednik: Ali ste vi potem sporočili Jelašiču, da ste dobili od dr. Mačka 5000 Din? Begič: Gotovo sem mu to sporočil, samo ne veni več, kdaj. Predsednik: Kako je prišlo do tega, da ste tudi drugič dali denar? Begič: Prpič je prišel k meni in mi rekel, da potrebuje omladina še 5000 Din. To sem sopročil dr. Mačku, ki pa mi je dal samo 4000 Din. Predsednik: Komu ste dali ta denar? Begič: Zopet Prpiču. Predsednik: Ali ste dr. Mačku povadali, komu ste dali denar? Begič: Da. Predsednik: Ali je dr. Maček vedeL kdo je ta Prpič? Begič: Mislim, da je vedel, da je dijak in da ga je poslal Hadžija. Predsednik: Ali je dr. Maček poznal Hadžijo? Begič: Tega ne vem. Predsednik: Ali se je dr. Maček zanimal za to, za kaj je uporabil Prpič, odnosno Hadžija ta denar? Begič: Ne, mislim pa, da jima je zaupaL Predsednik: Ali ste se vi za to zanimali"? Begič: Tudi jaz ne, ker sem jima zaupal. Jelašiča sem poznal kot odkritega človeka in sem mu verjeL Vsa moja vzgoja je bila taka, da sem zaupal ljudem, ki sem jih poznal. Tudi danes sem prepričan, da mi je Jelašič povedal resnico, ko je rekel, da je ta denar določen za podpiranje omladincev. Dramatična konfrontacija s Prpičem Predsednik: Ali bi vi spoznali med obtoženci Prpiča? Begič (se obrne k obtožencem, pokaže na Prpiča in izjavi): Mislim, da je to ta-le gospod. Prpič skoči pokonci in zakliče: Mene pozna gospod Begrič šele s policija. Predsednik (Begiču): Ali ste vi temu človeku dali prvič 5000 Din, druirič pa 4000 Din? Begič: Da. Predsednik (Prpiču): Ali vam je dal denar? Prpič: Izjaviti moram, da Begiča ne poznam. Nikdar nisem bil pri njem. zato tudi nisem od njega nikdar zahteval kakega denarja. Na policiji me Begič pri konfrontaciji ni spoznal, šele pozneje je rekel, da poznam jaz njeea in on mene. Povedal sem že, kako je prišlo do te izpovedi in pri tem vztrajam. Predsednik (Begiču): Ali se dobro spominjate, da je to tista oseba, kateri ste izročili denar? Begič: Da. Predsednik narekuje zapisnikarju, da sta bila med razpravo konfrontirana Begič in Prpič in da Begič trdi, da je Prpiču izročil denar, Prpič pa ponovno zatrjuje, da pozna Begiča šele s policije. Konfrontacija s Hadžijo Predsednik pozove nato Hadžijo ter mu pravi: Vi ste pri zaslišanju na razpravi iz« javili, da ste iz svojih sredstev financirali nabavo eksploziv itd. Ali ste sedaj slišali, kaj pravi Begič, ki trdi, da je on dal Pr« piču denar. Povejte sedaj tukaj na sodi« šču resnico, olajšajte položaj sebi in nam, da pridemo resnici do dna. Hadžija: Predno vam dam na to vpraša« nje končen odgovor, smatram za potreb« no, da vam pojasnim v interesu stvari, kakšni so bili odnošaji med Begičem in med menoj. V njegovih odgovorih so ne« točnosti, s katerimi obremenjuje sebe in druge. Zapušča ga spomin. Begič je po« polnoma zmešan in ne ve, kaj govori. Vztrajam pri svoji izpovedi, ki sem jo po« dal na razpravi, da Begiča sploh ne po« znam. Predsednik: Ali ste bili pri Begiču ali niste bili? Hadžija: Nikdar nisem bil pri njem, opozarjam pa še enkrat na duševno sta« nje Begiča, zlasti na njegovo duševno sta« nje takrat, ko je podal prvič to izjavo. Begiča sem poznal samo na videz, sem o njem večkrat slišal govoriti in zdi se mi, da sem mu bil ob neki priliki mimogrede tudi predstavljen v redakciji »Narodnega Vala«, toda bližje se nisva poznala. Ni« kdar mi ni dal kakega denarja, niti nisem sploh kdaj pošiljal k njemu Prpiča in mo« ram zanikati vse, kar se iz te njegove tr« ditve izvaja in sklepa. Predsednik: Ali vztrajate pri tem, da ste dajali denar samo iz fonda dijaške menze? Hadžija: Da, samo iz tega fonda. Predsednik (Begiču): In vi, ali tudi vi vztrajate pri tem, kar ste sedaj izpovedali? (Predsednik namigne Hadžiji, naj stopi bliže k Begiču ter nadaljuje): Begič, povejte mu to v oči. Begič: Da, vztrajam pri tem, kar sem izpovedal, to je, da je Hadžija prišel po nalogu Jelašiča k meni in da je pozneje poslal Prpiča po denar. Hadžija (Begiču): Vi se motite. Konfrontacija z Jelašičem. Predsednik (Jelašiču); Slišali ste, kaj sem vprašal Begiča v zvezi z vašim odgovorom. Ali ste vi govorili z Begičem o tem podpiranju omladine ali ne? Jelašič: Z Begičem o tem nisem nikdar = »Jutro« št. in a 2 govoril, niti mu nisem sploh kdaj rekel, da bom poslal k njemu Hadžijo. Branitelj dr. Culič (Jelašiču): Povejte to Begiču v oči. Predsednik: No, Begič, kaj pravite na to. Begič: Vztrajam pri tem, da je Jelašič o vsem tem govoril z menoi. Jelašič: Gospoda, mi smo tu slišali, da je Begič sam govoril o svojem duševnem stanju in jaz ponavljam to. kar je rekel že moj prijatelj Hadžija. da trpi Begič na fiksni ideji in da ga zapušča spomin. Naj mi oprosti, če moram o njem to povedati, vendar je to zelo važno. Begič: Kar mirno recite, da sem sploh nor. Jelašič: Tega ne bom reke! in oprostite mi, če ste me tako razumeli. Sami pa pravite tudi danes, da se vsega točno ne spominjate. Predsednik: Dovoli je o tem. . Jelašič: Bil sem z dr. Mačkom v dobrih odnošajih in nisem potreboval nika-kega posredovalca. Begič ni mogel odgovoriti na vprašanje, zakaj bi se bil obračal nanj. To je važno dejstvo, kajti če bi bi! Begič pri popolni zavesti, bi tega ne mogel trditi, ali pa bi moral dati tudi na to vprašanje odgovor. Prejšnja Begičeva zaslišanja Vato je sledilo čitanje Begičevih izjav pred preiskovaln:m sodnikom, ki se v glav. nem ujemajo z njegovimi današnjim? izpo-vedbami. Takrat ie tudi izpovedal, da ie priše! meseca septembra k njemu Bernardič in mu dokazoval, da bi moralo biti vodstvo aktivnejše in da .ie treba poiačati odpor. O Bernardiču je takrat rekel, da ga ni nikdar smatra! za resnega človeka in da se zaradi tega ni družil z niim. Odločno ie zanikal. da bi bil on posla! Bernardiča po revolverje. Predsednik: V teku razprave se ie pokazalo, da obstnij organizacija. v kateri so člani obvezani s prisego, da so vsakdo usmrti, ako pride v roke oblasti. Ali je bilo tako tudi pri vas? Begič: Ne. o tej organizaciji sem čul šele prj policiji. Nadaljevalo se ie čitanje zapisnika o Pogajanja za preosnovo bolgarske vlade Ljapčev sprejel mandat za rekonstrukcijo svojega kabineta — Skupina Cankova pripravljena vstopiti v vlado Sofija, 14. maja d. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je obvestil predsednik vlade Ljapčev člane vlade, da mu ie poveril kralj mandat za rekoristrukcijo kabineta. V obširnem govoru je obrazložil potrebo tega koraka in naprosil ministre, da ga podpro v tej misiji. Vsi ministri so z veseljem sprejeli na znanje niegovo izjavo ter prepustili Ljapčevu proste roke za njegove razgovore. Po seji ministrskega sveta je Ljapčev posetil predsednika sobranja Cankova. Tako} po tem sestanku je ooiskal. Cankov ministra Molova in ostal z njim v daljšem razgovoru. Na tem razgovoru je bila baje že sestavljena lista nove vlade, ki pa še ni znana. Zvečer ob 7. je pozval Ljapčev v svoj kabinet Madžarova in ostal z njim v razgovoru nad pol ure. Številne politične konference je ime! tudi Cankov s svojimi prijatelji. Ni pa še znano kako stališče bodo ti zavzeli napram rekonstrukciji vlade. V političnih krogih se vzdržujejo vesti.- da bodo kljub raznim pomislekom vstopili v vlado, in sicer jih bo zastopal Cankov ter še dva druga ugledna poslanca. Med drugimi kandidati te skupine se imenujeta tudi Peter To-dorov in prof. Danailov. Ako pa se ne bo posrečilo Ljapčevu pritegnit: v vlado Cankovo skupino." potem bo izvršil rekonstrukcijo vlade na ta način, da bo pozval v vlado nekatere ugledne politike, iz dosedanjega vladnega bloka ter s tem učvrsti' položaj kabineta. Na vsak način pa bo rešeno vprašanje rekonstrukcije vlade v najkrajšem času. ker je aktualno vpraanje razpusta sobrariia. ki bi se imelo izvršiti intri Sporazum meti tir, Schobrom in Vaugoinom Preuranjene vesti o razpustu avstrijske skupščine in razpisu novih volitev — Potreba nrsjetja volilne reforme mce* vSekakor težko. V političnih krogih naglašajo. da se ie položaj sedaj v toliko razčistil, da ni pričakovati za enkrat krize vlade, ker sn odstranjena nesporazumijenja med zveznim kancelariem dr. Schobrom in podkancelar-iem Vaugoinom v vprašaniu vodstva zveznih železnic. S"tem ic položai vlade zrratnn okrepljen in bo mogla ta posvetiti Vso svoio pozornost reševanju gospodarskih vprašani in omilienhi napetih notranjepolitičnih razmer Dunaj, 14. maja d. Krščansko socialistični "..nSChak ie lz;avil da so vest7 " - '/■' vladr- '"Cn f> -.—i-,, v v jeseni za enkrat še preuraniene. Večinske stranke, ki podpirajo vlado menijo, da sedaj še nikakor ni čas za razpust zbornice in da je treba preje rešiti še celo vrsto visečih gospodarskih vprašanj. Poleg te?a pa smatrajo stranke, da ie potreba še pred razpsom novih volitev spraviti pod štreno volilno reformo, kar pa bo pri sedaniih razmerah v pomladanskem zasedanju zbor- drugih prejšnjih Begičevih zaslišanjih, pri katerih je izjavil, da je bil Berna?dšč pri njem samo enkrat in da se ie pritoževal nad pasivnostjo bivših voditeljev. Begič: Rekel je tudi. da bivše vodstvo ničesar ne dela in da je pasivno. Dejal sem Bernardiču: »O tem nočem govoriti. Sluga pokoren.« Nato ie odšel. O revolverjih se sploh nisva razgovarjala. Bernardič odklanja konfrontacijo Predsednik Bernardiču: Ali ie tako? Kai pravite vi? Bernardič: Preden odgovorim, prosim, upoštevajte, da imam pred seboj človeka, k; je popolnoma duševno in telesno potrt, človeka, čegar besede se v tem trenutku ne morejo upoštevati. Predsednik: Vprašam vas. ali je tako, al; vztrajate pri tem. Prosim, stopite k Begiču in ga poglejte. Bernardič: Iz navedenih razlogov nočem soočenja vse dotlej, dokier ne vidim Begiča kot zdravega človeka. Predsednik Begiču: In kaj pravite vi? Begič: Vztrajam pri svoji izpovedi, da o trli revolverjih nimam pojma. Predsednik odredi zapsnikarju, naj zabeleži. da Bernardič noče konfrontacije, ker smatra, da je Begič v takem duševnem stanju. da ga ne more razumeti. Zato vztraja pri svoji izpovedi, da ga je Begič poslal po revolverje. Zatem se prečitajo ostali zapiski o Begiču. o njegovi bolezni, o zališanju v bolnici, nadalje o njegovih priznanjih, poizkusu samomora, njegovem zdravljenju. Itd. Prečital ee je zapisnik o konfrontaciji z dr. Mačkom, kjer je Begič dejal, da dvomi, da bi imel dr. Maček posla 7. neresno sortrgo. S tem je bilo zasliševanje zak'ju-čeno: nadaljevalo se bo jutri. Ako bo zasliševanje Begiča pravočasno končano, kar je pričakovati, se bo jutri ž» pričelo tudi zasliševanje dr. Mačka. Poneverba v zagrebškem OUZD Zagreb, 14. maia n. Dne 7. t. m. je prijavil OUZD v Zagrebu, da je pobegnil njegov inkasant Edo Kovač. Ves teden ni nihče vedel, kje se mudi, danes pa je prišel sam na policijo ter se prijavil, češ, da je čul, da ga iščejo oblastva. Izpovedal je, da je poneveril 30.559 Din, izgovarja! pa se je. da je del zneska zgubil, ko se mu je nekoč na tramvaju odprla torba, drugi del denarja mu je vze! njegov svak, ki mu je pomaga! inkasiratj denar za OUZD. Slučaja baje zato ni hote! prej prijaviti, ker bi mu najbrž ne verjeli nesreče. Hotel je minus prikriti tako da b: s pozneje dobljenim denarjem poravna! preišr-.ia plačila in si je za kritje primanjkljaja najel tudi v banki posojilo v znesku 9.000 Din. Kovača so pridržali v zaporu. Mož je star 45 let in ima družino s štirimi otroci Samomor mlade uradnice zaradi bede Osijek, 14. maja n. Danes opoldne se ie ustrelila v prsa ena najlepših osjeških deklic 23 letna uradnica »Singerja« Danica Miladinovič. Pred svojim obupnim činom se je še razgovarjala na svojem stanovanju v Ružimi ulici 109 z nekim gospodom. Komaj je ta zapustil njeno sobo in hote! sesti v avtombil, da se odpelje, je začu! strel ter se takoj vrnil v sobo. Našel ie Miladiinovičevo še pri zavesti in obvestil oblastva ter rešilno postajo o nesreči. Mlada obupanka je še izpovedala pred komisijo, da se je ustrelila zaradi bratove bolezni in svojega težkega materiialnega stanja. nato pa ie izdihnila. Bitoljčanke na Sušaku Sušak. 14. maja. č. Kolo srbskih sester k. Bitoiia ■je sklenilo, da pride koncem meseca na izlet na Sušak 20 članic kola in 40 njihovih gojencev obrtne šole v Bitoljn. Sklicanje indijske k««fcrence Konferenca se bo sestala okoli 20. oktobra in bo proučila gradivo Si-monsove komisije — Aretacije v Indiji London, 14. maja. A A Objavili so pisma med ministrskim predsednikom Macdonal-dom in indijskim podkraljem lrwinom glede na datum prihodnje indijske konference. V pismu z dne 26. marca indijskemu kralju pravi Macdonald. da se mora sestati konferenca. ki jo je predlagal sir John Simon, brez nepotrebnega zavlačevanja." Konferenca se mora sestati, kakor hitro bosta angleška in indijska vlada proučili problem na temelju zbranega materijah. Macdonald predlaga, naj pridejo indijski delegati v London okrog 20. oktobra, ko bj zborovala imperijalna konferenca. V tem času bi indijski delegati lahko vodili informativne razgovor? in ria ta način pripravili materijal za redno z^sednje konference. Dne 17. aprila je odgovoril indijski podkralj, da se strinja s predlaganim datumom konference. V pismu naglasi podkralj, da je pravična razdelitev zastopnikov na indijski konferenci možna edinole sporazumno z mteresiranimi strankami. Bombay, 14. maja AA. Svakinja ge. Nai-du namerava voditi napad na solno skladi- šče v predmestju Waldala, ki je oddaljen 7 milj od Bombava. Napad naj bi bil izvršen koncem ledna. Iz šolapurja poi-očajo, da so ta mošnje predilnice še vedno zaprte V Šolapurju prevladuje mir. Objava iitjeninega stanja je povzročila. da se prebivalci frumoma selijo. Vlaki so polni beguncev. Londo"i 14. maja s. Krvave žrtve v Indi-diji se množijo od dneva do dneva. Po vesteh iz Shiroda je 2W prostovoljcev izvedlo nov napad na skladišče soli, pr,- čemer je prišlo do težkih' spopadov s policijo. Napad indijskih nacijotplistov je bil odbit, 16 oseb ie bilo deloma Jezic ranjenih. V zvezi s tem je bilo aretiranih 150 oseb. Po raznih zaporih so pričeli številni politični jetniki gladovno stavko. Izvršilni odbor vseindij-skega kongresa, ki zboruje y Alahabadu je skleni! o.iačiti kampanjo za civilno nepokorščino in pozvali prebivalstvo, naj se. upre plačevaniu zemljiškega davka. Originalen protest čeških kmetov V znak protesta proti uvozu kmet. pridelkov iz inozemstva so postlali praške ulice z gnilim krompirjem, repo in korenjem, ki ga niso mogli prodati nastlanih ulicah, kjfso bile kmalu bolj podobne gnojišču, ka)cor pa ulicam modernega mesta. Ko so tajposel opravili in vsi izpraznili svoie vozove gnilega krompirja, repe, korenja itd., tso se ustavili na trgu. kjer so priredili protestno zborovanje zahtevajoč, da se s primernimi ukrepi prepreči nepotrebni uvoz kmetijskih pridelkov iz inozemstva in zaščiti domača agrarna produkcija. Ali bo imela ta originalna demonstracija kaj uspeha, je seveda precej dvomljivo, ker ie Češkoslovaška, kakor večina drugih držav, vezana po svojih trgovinskih pogodbah, vsekakor pa govori sedaj vse mesto o križih in težavah domačega kmeta in morda bodo ljudje odslej vendarle dajali pri nakupu prednost domačim pridelkom. Praga, 14 maja r. Češki kmetje se že dolgo jeze zaradi nizkih cen kmetskih pridelkov na domačin trgih, zlasti na' trgu v Pragi. V zadnjem času pa je zelo narastel uvoz žita iz Madžarske in krompirja iz Italije, kar je ustvarilo domačim pridelkom še večjo konkurenco. V ponedeljek, ko je bil v Pragi tržni dan, so priredili prav originalno demonstracijo. Pred mestom so se zbrali z visoko naloženimi vozovi raznih domačih pridelkov, največ pa so pripeljali lanskega napo! gnilega krompirja, kj ga kljub nizkim cenam niso mogli spraviti v denar. Okrog 9. dopoldne so krenili v dolgi povorki. v kateri je bilo par sto vozov. skozi mesto. V najprometnejših ulicah so začelj naloženo blago metati po tleh, tako da so sledeči vozovi vozili po debelo Dr. Andrej Volgar f , Praga, 14. maja. h. Tukaj je umrl v 82. letu starosti slovenski rojak dr. Andrej Volgar, višji svetnik politične uprave v pokoju. Pokojni dr. Volgar je bil rodom iz Kamnika in je stopil že v zgodnji mla« nosti v upravno službo na Češkem. Služ« boval je v raznih krajih, nazadnje v No« vem Bičovu kot okrajni glavar. Upokojen je bil leta 1911.. nakar je živel v Pragi in vzdrževal živahne stike s tukajšnjimi Slovenci. Med drugim je bil član društva za podpiranje slovenskih akademikov v Pragi, ki so bili deležni njegovih zelo iz« datnih podpor Pokojni Volgar se je udej« stvoval tudi na literarnem polju. Priiateliska pogodba med ČSR m Bolgarijo Praga, 14. maja. h Danes sta v zuna« njem ministrstvu podpisala bolgarski po« slanik Vasov in zunanji minister dr. Be« neš češkoslovaško^bolgarsko prijateljsko in razsodiščno pogodbo. Povratek Doumergueja v Pariz Pariz, 14. maja. AA. Predsednik francoske republike Douimergue je davi ob 10.30 prispel v Pariz iz Marseilla. Izdatki za londonsko konferenco London, 14. maja. AA. V spodnji zbornici parlamentarni podtajnik za zunanje zadeve .izjavil, da so znašali izdatki angleške vlade za nedavno pomorsko konferenco 16.000 funtov šterlingov. Emisija delnic reparacijske banke Pariz, 14. maja. AA. Francoska narodna banka bo otyori.Ia.20. maja podpisovanje 16.000 delnic, ki tvorijo francosko tranšo osnovne glavnice banke za niednarodna plačiia. Delnice se glase na 2500 šviraskih frankov. Princ Karel se želi vrniti Bukarešta, 14. maja. s. V »Epoci« ob« javlja danes bivši prestolonaslednik Karel željo, da bi se vrnil v Rumunijo. Princ si želi v domovino, nikakor pa noče s svojo >scbo razcepiti Rumunije v dva tabora, temveč živi v prepričanju, da bo izpolni« tev njegovih želj samo ojačila Veliko Ru« munijo. Bukrrešta, 14. maja g,- O vprašanju po-vratka princa Karola se je danes razpravljalo tudi v senatu, kjer je imel senator Cornescu kot navdušen pristaš Karola govor, v katerem je z vso odločnostjo nastopal v prid princa Karola. Kakor znano, je Cornescu že lani na nekem zborovanju kmečke stranke imel sličen govor, k; je izzval splošno pozornost. Danes je vzbudilo , precej zanimanja .da prosvetni minister Čostacescu. ki ie zastopal v senatu vlado, ni odgovoril na izvajanja Cornesca. Ministrski predsednik Ma-niu bo baje jutri v zbornici govoril o tem vprašanju v imenu vlade. Bukarešta, 14. maja g. Pritožbo voditeljev liberalne stranke proti zaplembi liberalnih listov zaradi protikarlistične propagande, je zavrnil preiskovalni sodnik. Istočasno je proti zaplembi protestiral v avdijenci pri regentu Nikolaju Vintila Bratianu. liberalni vodja Popescu pa pri patrijarhu Mironu Christei. Oba regenta pa sta izjavila, da vživa vlada popolno zaupanje dinastije. Polet mis Johnson London. 14. maja. AA. Angleška letalka Johnson ie včeraj pristala v bližini Rangoona. Malenkostna poškodba propelerja le bila kmalu popravljena. Letalka se nadeja, da bo jutri nadaljevala pot in prispela v Bangkook. Odtod bo nadaljevala pot v Avstrijo. Pozdrav strojevodij predsedniku vlade Beograd, 14. maja AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Živkovič je reje! tole ozdravno brzoiavko: Maribor. Na koncu izleta po divnih krajih bratske Jugoslavije vas prosimo, gospod predsednik, da blagovolite sprejeti naše iskrene pozdrave. Prj tej priliki prosimo Boga. naj vam podeti zdravit tn dote o življenje za dobrobit Jugoslaviie in Češkoslovaške. Živeti! Nazdar! — Za strojevodje Jugoslavije: Stankovie, predsednik; za češkoslovaške strojevodje: predsednik Stu-chlv. Pogreb dr. Medakoviča Zagreb. 14 maja n. Pogreb pokojnega dr. Bogdara Medakoviča se bo po njegovi izrecni želji izvršil povsem skromno. Njegovo trup!o prepeljejo v pravoslavno kapelico na pokopališu Mlrogoiu. odkoder se izvrši pogreb v soboto ob 11. dopoldne. Obdavčenje reklamnih naoisov v Zagrebu Zagreb. 14. maja n. Zagrebško mestno načelništvo ie izdalo svoječasno odlok, da imajo mikasneje do jutri zjutraj Drijaviti vsi trgovci, gostilničarji, kavarnarji. obrtniki itd., ki imajo nad svojimi lokali reklamne napise, plošče itd., koliko merijo njihove reklamne table, ki so po novem proračunu obdavčene Ta nova davščina zagrebške občine je tako občutna, da so danes poslednji dan za prijave ploskve teh reklamnih napisov pričel: zagrebški trgovci po vrsti snemati napise iznad svojih poslovnih lokalov. Od iutra do večera je bilo po vseh ulicah polno dclavcev. ki so se spenjali po lestvah in snemali, luščili ter odbijali reklamne napise posameznih gospodarjev. Opold e se ie oglasila pri mestnem nače'niku dr. Srkulju tudi deputa-cija zagrebških obrtnikov ter protestirala proti tej novi davščini. Glede na hudo kri, ki jo je povzročil ta davek, jc odredil dr. Srkulj, da se odredba o prijavi napisnih tablic za enkrat ukine in da bo o stvari definttivno odločila prihodnja seja mestne-;a sveta. Propagandni vlaki iz Beograda na Jadran Beograd, 14. maja. p. Prometni minister je na prošnjo »Jadranske Straže« odredil, da bodo v času od 18. maja do .1. oktobra vozili vsako soboto iz Beograda na Sušak posebni vlaki, ki se bodo vračali v nedeljo ponoči. Voznina bo izredno nizka. Znašala bo za vožnjo tja in nazaj 225 Din za tretji razred. Vlak bo vozil le. ako se bo vsakokrat priglasilo vsaj 300 potnikov, prostora na bo v vlaku za 500 potnikov. Beograjski trgovci zahtevajo deset-urni delovnik Beograd, 14. maja. p. Beograjski trgovci so zahtevali od ministrstva za trgovino in industrijo potom beograjske trgovske zbornice, naj dovoli, da smejo biti trgovine v Beogradu odprte po 10 ar na dan. Novi komisar udruženja invalidov Beograd, 14. maja. S sklepom ministra za so-cijaino politiko in narodno zdravje je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljen za komisarja Udruženja vojnih invalidov g- Mili vol' 2. Radosavljevič, predsedirk Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, ker je dosedanji komisar general v p. Mihailo Jovanovič podal ostavko. Rumunski avtomobilisti na Jadranu Dubrovnik, M. maja. č. Konoem tekočega in pr.i-četkom prihodnjega meseca pričakujejo v Dubrovniku več skupin inozemskih turistov. Med njimi pride semkaj tudi rumunski avtomobilski klub s 300 udeleženci in članom regentskega sveta princem Nikolajem. Nesreča vojaškega letalca Sarajevo, 14. maja. p. Na letališču pri Rajlovcu v bližini Sarajeva se je pripetila težka letalska nesreča. Podnarednik Milo« je Mandič se je pri poizkusnem poletu z letalom tipa »Potez« zaletel v drevo, pri