EOGRAFSKI ESTNIK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 95-2 2023 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 4 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 95-2 2023 CASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2023 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 2023 © Zveza geografov Slovenije 2023 Mednarodni uredniški odbor – International editorial board: dr. Valentina Brecko Grubar (Slovenija), dr. Marco Cavalli (Italija), dr. Predrag Djurovic (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Ronald Pöppl (Avstrija), dr. Jure Ticar (Slovenija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija) in dr. Matija Zorn (Slovenija) Urednik – Editor-in-chief: dr. Matija Zorn Upravnik in tehnicni urednik – Managing and technical editor: dr. Jure Ticar Naslov uredništva – Editorial address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in založnik – Publisher: Zveza geografov Slovenije Za izdajatelja – For the publisher: dr. Aleš Smrekar Racunalniški prelom – DTP: SYNCOMP d.o.o. Tisk – Printed by: SYNCOMP d.o.o. Sofinancer – Co-founded by: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije Publikacija je vkljucena tudi v – The journal is indexed in: CGP (Current Geographical Publications), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences), Geobase (Elsevier Indexed Journals), GeoRef (Database of Bibliographic Information in Geosciences), Geoscience e-Journals, OCLC WorldCat (Online Computer Library Center: Online Union Catalog), SciVerse Scopus Naslovnica: Okljuki reke Crnojevica (Crna gora). Reka izvira pod bližnjo jamo Obodska pecina in se že po dobrih 12km skupaj z vecjo reko Moraco izlije v Skadrsko jezero. Fotograf: Matej Lipar, © ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika. Front page: The meanders of the Crnojevica River (Montenegro). The river has a spring below the nearby Obodska Pecina Cave, and flows into Lake Skadar after a little more than 12km together with the larger Moraca River. Credit: Matej Lipar, © ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute. RAZPRAVE – PAPERS Blaž Komac Regionalne spremembe morske gladine: podatki, vplivni dejavniki in posledice .......................................... 9 Regional sea level rise: data, drivers and effects .................................................................................................................................... 32 Quentin Benoît Guillaume Drouet, Miha Koderman Methodological challenges in the research on second homes: lessons learned from the Alpine region, Slovenia and the Municipality of Kranjska Gora ................................................................ 33 Metodološki izzivi pri preucevanju sekundarnih pocitniških bivališc: izkušnje iz alpske regije, Slovenije in Obcine Kranjska Gora .............................................................................................. 55 RAZGLEDI – REVIEWS Primož Pipan In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad Radkersburg corner and Burgenland ...................................................................................................................................... 69 Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot in Gradišcanska .......................................................................................................................................................................................................... 88 Aigul Sergeyeva, Miroslava Omirzakova, Kuat Saparov Development of geotourism and rural tourism for sustainable development of Aktobe Oblast, Republic of Kazakhstan .................................................................................................................................................. 99 Razvoj geoturizma in podeželskega turizma za trajnostni razvoj Aktobske oblasti, Republika Kazahstan .............................................................................................................................................................................. 111 METODE – METHODS Adam Gabric, Krištof Oštir, Žiga Kokalj Zaznavanje olesenele vegetacije s konvolucijsko nevronsko mrežo U-Net ...................................................... 113 Woody vegetation detection with the U-Net convolutional neural network ........................................................ 132 KNJIŽEVNOST – LITERATURE Drago Kladnik (urednik): Zamejska Štajerska in Porabje; Vodniki Ljubljanskega geografskega društva (Borut Stojilkovic) .................................................................................................................................................. 135 KRONIKA – CHRONICLE Poletna šola o okoljski zgodovini in zgodovinski ekologiji Dinarskega krasa (Matija Zorn) ................ 137 23. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Katarina Polajnar Horvat) ...................................................................................................................... 138 ZBOROVANJA – MEETINGS 11. kongres Mednarodnega združenja za pokrajinsko ekologijo (Daniela Ribeiro) ........................................ 141 9. EUGEO kongres (Matija Zorn) ............................................................................................................................................................................ 144 Regionalna konferenca Mednarodne geomorfološke zveze v Kapadokiji (Matija Zorn) ............................ 147 Konferenca »Ponovni razmislek o ekonomski geografiji manjših mest: preobrazba in blaginja v malih in srednje velikih mestih« (David Bole, Jani Kozina).............................................................. 150 Mednarodni simpozij o zemljepisnih imenih: »Prisotnost manjšinskih in avtohtonih jezikov v zemljepisnih imenih v mestnem okolju« (Matjaž Geršic) ............................................................................ 151 Zakljucna konferenca LIFE Lynx (Špela Conc) ........................................................................................................................................ 154 Simpozij Slovenski regionalni dnevi 2023 (Maruša Goluža) ...................................................................................................... 156 Konferenca o naravnih virih in okoljskih tveganjih (Matija Zorn) .................................................................................... 158 Znanstveni posvet o satelitskih sistemih TerraSAR-X in TanDEM-X (Rok Ciglic)............................................ 161 Konferenca združenja Zakaj svet potrebuje antropologe (Katarina Polajnar Horvat).................................... 163 Naravne nesrece v Sloveniji – Dan Bojana Ušenicnika (Blaž Komac, Matija Zorn) ........................................ 164 Simpozijob100-letnicirojstvaakademikaprof. dr. IvanaGamsa(AlešSmrekar,MatijaZorn) .......... 168 KonferencaDedišcinanaobrobjih?:Srednje-invzhodnoevropskeperspektive(PrimožPipan) .......... 170 POROCILA – REPORTS Nova doktorica znanosti s podrocja geografije na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem (Valentina Brecko Grubar) ............................................................................................ 173 Nov doktor znanosti s podrocja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Lucija Miklic Cvek) .......................................................................................................................................................................... 174 Porocilo o delu Zveze geografov Slovenije v letu 2023 (Boštjan Rogelj) ........................................................................ 174 Porocilo o delu Ljubljanskega geografskega društva v letu 2023 (Jernej Tiran) .................................................... 177 NAVODILA – INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku (Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglic)...................................................................................................................................................... 181 REGIONALNE SPREMEMBE MORSKE GLADINE: PODATKI, VPLIVNI DEJAVNIKI IN POSLEDICE AVTOR dr. Blaž Komac ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana blaz.komac@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-4205-5790 DOI: https://doi.org/10.3986/GV95201 UDK: 551.461:551.583(262+262.3) COBISS: 1.02 IZVLECEK Regionalne spremembe morske gladine: podatki, vplivni dejavniki in posledice Vclankupredstavljamopodatkeomeritvahdviganjamorskegladine,odglobalneravni,prekSredozemskega in Jadranskega morja do Tržaškega zaliva. Svetovno morje se je v 20. stoletju dvignilo za 0,2m. V Sredo­zemskemmorjujedviganjeregionalnozelorazlicno,vJadranskemmorjusegladinadvigashitrostjopribližno 1,7mm/leto, v Egejskem morju pa kar 5mm/leto. V Tržaškem zalivu je dviganje gladine dokumentirano že od rimske dobe, v zadnjih desetletjih je povprecno 1,7mm/leto. Obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na višino morske gladine, kot so dvig temperature in posledicno raztezanje oceanov, taljenje ledu, tekto­nika in ciklicni pojavi, kot je severnoatlantska oscilacija, zaradi katerih je stopnja dviga morske gladine regionalno razlicna. Poplave morja so v zadnjem casu 1,5-krat pogostejše kot pred desetletji, zato bo za obalnamestaboljkotprilagajanjenavišjomorskogladinopomembnoprilagajanjenavecjopogostostviso­kih plim, nevihtnih valov in morskih poplav. KLJUCNE BESEDE spremembemorskegladine,globalnepodnebnespremembe,napovedidvigamorskegladine,morskepopla­ve, Sredozemsko morje, Jadransko morje, Slovenija ABSTRACT Regional sea level rise: data, drivers and effects In this article we present data on measurements of sea level rise, from the global level across the Mediterranean and Adriatic Sea to the Gulf of Trieste. Global sea level has risen by 0.2m in the 20th cen­tury. In the Mediterranean, the rise varies from region to region, with the Adriatic Sea rising at a rate of around 1.7mm/year and the Aegean even at 5mm/year. In the Gulf of Trieste, sea level rise has been doc-umentedsinceRomantimesandhasaveraged1.7mm/yearinrecentdecades.Weconsiderthefactorsthat influence sea level rise, such as temperature rise, the resulting expansion of the ocean, ice melt, tectonics and cyclical phenomena such as the North Atlantic Oscillation, which cause the rate of sea level rise to vary regionally. Sea flooding has recently become 1.5 times more frequent than decades ago. Adapting to theincreasingfrequencyofhightides,stormsurgesandfloodingwillthereforebemoreimportantforcoastal cities than adapting to higher sea levels. KEY WORDS sea level changes, global climate change, sea level projections, sea flooding, Mediterranean Sea, Adriatic Sea, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 23. maja 2023. 1 Uvod Globalna evstaticna morska gladina je razdalja med srednjo morsko gladino in fiksnim izhodiš-cem,kakršnojesredišceZemlje.Nanjovplivajoštevilnidejavniki,kotsotektonski,ledeniški,hidrološki in izostaticni vplivi. V geološki zgodovini so spremembe dosegale vec sto metrov in so najpogostejeposledica tektonskih premikov in sprememb podnebja (Šifrer 1965). Tako v kvartarju odsevajo zlasti razmerja v kolicini vode med kriosfero, deli Zemlje z vodo v trdnem stanju, in oceani (Lambeck in Nakiboglu 1984; Peltier in Tushingham 1991; Lambeck in Chappell 2001). Globalne spremembe morske gladine je mogoce rekonstruirati le na tektonsko stabilnih obmoc­jih, kot so Bermudi in Bahami, drugod pa lahko za daljša obdobja govorimo zgolj o relativnih spremembahgladinegledenakopno(Antoniolissodelavci2007).Meritverelativnevišinemorskegla­dinegledenaizbranotockonaobalioziromanakopnempotekajopoveciniodsredine19.stoletja.Meritve izvajajo z mareografi, v zadnjih dveh desetletjih pa so pogostejše meritve geocentricne gladine morja gledenareferencnielipsoidssatelitskoaltimetrijo.Povprecnaalisrednjavišinamorskegladinenadolo-ceni izhodišcni tocki opredeljuje (nadmorsko) višino bližnjega kopnega. Gibanje gladine morja v daljših obdobjih ocenjujejo tudi na podlagi meritev tektonskih premikov in sedimentoloških zapi­sovterarheološkihnajdb.Cepravselahkolokalnesprememberelativnemorskegladinezelorazlikujejo od regionalnih ali globalnih zaradi prostorske spremenljivosti sprememb morske gladine, višine oceanskega dna in vpliva atmosfere, lahko srednjo gladino morja prostorsko in casovno povprecimo ter tako dolocimo regionalno ali globalno srednjo gladino morja. Ugotavljajo, da se ta v zadnjih deset­letjih dviguje hitreje kot doslej (Church s sodelavci 2013). Navišinomorjavzadnjemcasumocnovplivajospremembekriosfere,kipovecajodotoksladkevode, zato je spreminjanje gladine svetovnega morja v zadnjih desetletjih postalo kazalnik podnebnih spre­memb (Stammer 2008; Yin, Griffies in Stouffer 2010). Ucinek izmenjave lednih in vodnih gmot med kopniminoceaninavišinomorjajedokajhiter,sajsegladinamorjaprilagodivnekajdneh(Lorbacher s sodelavci 2012). Na višino morske gladine poleg tega vplivajo tudi morski tokovi, temperatura (Okumurassodelavci2009;Stammerssodelavci2011)terslanostingostotavode(Landerer,Jungclaus Slika 1: Morske poplave omejujejo razlicne dejavnosti, med katere spada tudi prehajanje mednarodne morske meje – Piran. in Marotzke 2007; Yin s sodelavci 2010; Gregory in Lowe 2000), kratkorocno pa spremembe zracnega tlaka, vremenski pojavi, plimovanje in valovanje (White, Church in Gregory 2005; Miller in Douglas 2007; Zhang in Church 2012). Nenazadnje na vodni krog in s tem na višino morja vpliva tudi clovek, naprimerzzadrževanjemvodevjezerih,rabovodevindustrijiinkmetijstvuterspremembamipokrov­nosti, ki vplivajo na vodni odtok in evapotranspiracijo (Sahagian 2000; Wada s sodelavci 2010). Vprvemdeluclankapredstavljamoizsledkemeritevspremembmorskegladinevslovenskemmorju, Tržaškem zalivu, Jadranskem in Sredozemskem morju ter v svetovnem oceanu. V drugem delu poda­jamopregledprihodnjihsprememboziromanarašcanjagladinemorjaspoudarkomnaTržaškemzalivu ter Jadranskem in Sredozemskem morjuter razpravljamo o nekaterih vzrokih dviganja morske gladi­ne. Posebno pozornost posvecamo ekstremnim dogodkom, kakršne so morske poplave, ki bodo v prihodnje pogostejše kot doslej (slika 1). 2 Dosedanje spremembe morske gladine 2.1 Svetovno morje Po podatkih Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC (Church s sodelavci 2013) se je hitrost dviganja morske gladine povecala na prehodu iz 19. v20. stoletje. Med letoma 1901 in 2010, ko se je morje dvignilo za 0,17 do 0,21m, je obsegala med 1,5 in 1,9mm/leto. V obdobju 1950–2000 je gladina svetovnega morja narašcala za 1,8mm/leto (Church s sodelavci 2004), od sedemdesetih let daljejenaraslanaokrog2mm/leto(Palmerssodelavci2021)invdevetdesetihletihdosegla3mm/leto (Kazalci…2016; Nerem s sodelavci 2018). Med letoma 1993 in 2010 je dosegla 2,8–3,6mm/leto, kar je podobno kot v obdobjumed letoma 1920in 1950 (Church in White 2006; 2011;Hay s sodelavci 2015). Podrugihpodatkihjepovprecnahitrostnarašcanjagladinesvetovnegamorjav20.stoletjuokrog1,5mm/leto (Douglas2001;MasinainLamberti2013;Global…2022;Palmerssodelavci2021).Vsplošnemjehitrost dviganjavecjavzadnjihdesetletjih. Churchssodelavci(2013)navajavrednost1,8mm/letoinugotavlja, da se je hitrost dviganja gladine od vec kot 1mm/leto pred letom 1950 najprej zmanjšala na manj kot 0,5mm/letov šestdesetih letih20. stoletjain doleta2000narasla na3mm/leto(slika 2). Posvetusovelikerazlikeindviganjegladinejeponekodnižjeodpovprecja,drugodpaizrazitonad­povprecno. Regionalnestopnjespreminjanjamorskegladinezasevernopoloblo(2,0±0,2mm/leto)so vecje od južne (1,1±0,2mm/leto), z globalnim povprecjem 1,8±0.5 mm/leto (Wöppelmann s sode­lavci 2014). Tako se je gladina Atlantika po letu 1960 dvigala za 1,0–2,2mm/leto (Tsimplis in Baker 2000; Tsimplis in Josey 2001), v New Yorku pa za 0,3mm/leto oziroma za 22cm od leta 1950 (Parsons ssodelavci2023).NaNoviZelandijisejegladinaTihegaoceanamedletoma1500in1900dvigalapocas­neje (0,3±0,3mm/leto) kot v 20. stoletju (2,8±0,5mm/leto (Gehrels s sodelavci 2008). Na ameriški vzhodni obali je bilo dvigovanje v obdobju 1880–1980 2,3mm/leto severno od 40 stopinj zemljepisne širine in 3mm/leto južno od te locnice. Relativni dvig morske gladine na Tuvaluju v obdobju 1950–2001je2±1mm/leto(Church,WhiteinHunter2006),podobnovMehiškemzalivu(2,8mm/leto). Nasprotno pa dviganje na atlantski obali Evrope v istem casu z 0,8mm/leto ni doseglo milimetra na leto(KleininLichter2009).Crnomorjesejepredinpoletu1960dvigaloshitrostjo2mm/leto,vobdob­ju 1992–1996 pa z rekordno hitrostjo 27mm/leto (Tsimplis in Baker 2000). Za obdobje 1993–2001 so velikestopnjedvigamorskegladinetudivzahodnemTiheminvzhodnemIndijskemoceanu(30mm/leto), vzahodnemIndijskemoceanupasozabeležilipadecgladineza–10mm/leto.Tudinavecjemdeluzahod­ne ameriške obale se je gladina v obdobju 1993–2012 znižala (Church, White in Hunter 2006). Trenutno se morska gladina dviguje s hitrostjo 3–4mm/leto, kar napoveduje dvig med 0,3 in 2,0m do leta 2100, odvisno od metodologije in vpliva uporabljenega scenarija emisij CO2 (Kopp s sodelavci 2014; Yi s sodelavci 2015). Po satelitskih meritvah v obdobju 1993–2012 je ob upoštevanju popravka –0,3mm/leto zaradi izostazije (Peltier 2009) stopnja dviganja morja 3,2mm/leto, a z mersko napako Slika 2: Hitrostdviganjagladine svetovnega morja v mm/leto (lastni izracuni po: Douglas 2001;Masina in Lamberti 2013; Klein in Lichter 2009; Kazalci…2016; Nerem s sodelavci 2018; Palmer s sodelavci 2021; Global…2022). istega velikostnega reda, med 2,8 in 3,6mm/leto (Ablain s sodelavci 2009). S satelitskimi metodami so južno od Krete v obdobju 1993–1999 izmerilidviganje gladine celoza 20,0mm/leto(Cazenave s sode­lavci 2001). Napaka meritev je pri satelitskem merjenju zaradi atmosferske refrakcije, vpliva morskih tokov in premikanja kopnega vecja za zaprta morja ter v bližini obale. Palmer s sodelavci (2021) nava­jarelativno mersko napako kar 44%. Hitrost dviganja gladine svetovnega morja je odvisna od dolžine obdobja oziroma casa, ki je pretekel od zacetka meritev (slika 2). 2.2 Sredozemsko morje Sredozemsko morje je zaradi šibke povezanosti z oceani, razgibanosti obale, vrocega podnebja ter dokaj majhnega dotoka rek in posledicno negativne vodne bilance specificno tudi glede gibanja viši­nemorja.V20.stoletjujegladinaporazlicnihocenahnarašcalamed1,1mm/leto(Tsimplisssodelavci 2005; 2008), 1,2mm/leto (Tsimplis in Baker 2000; Tsimplis s sodelavci 2012), 1,3mm/leto (Tsimplis ssodelavci2005)in1,5mm/leto(TsimplisinBaker2000;KleininLichter2009)ter1,8mm/leto(Tsimplis s sodelavci 2008; Antonioli s sodelavci 2020) in 2,1mm/leto (Klein in Lichter 2009). Pospešeno dvi­ganje v zadnjem stoletju nakazujejo tudi biomorfološki znaki oziroma obalno rastlinstvo (Laborel ssodelavci1994;TsimplisinBaker2000).Vobdobju1960–2000najbisepougotovitvahZerbinijassode­lavci(2017)gladinapovprecnodvigalaza1,6do1,7mm/leto,odleta1960do1975jebilastabilna,potem pa je narašcala s stopnjo med 1,1 in 1,8mm/leto (Tsimplis s sodelavci 2008). Slika 3: Odvisnost letnihspremembvišine morja od dolžine obdobja opazovanja zaTržaškizaliv(zgoraj) ter Jadransko (sredina) in Sredozemsko morje (spodaj) (lastni izracuni po virih iz slike 2). p str. 14 6 5,0 5 4 1,99 0,6 0,8 0,7 0,7 0,5 1,2 2,5 2,38 1,3 1,09 1,7 1,3 3 2 1 10.000 1000 obdobje (leta) 100 0 10 10 8,4 8 5,6 6 2,4 1,2 1 0,7 0,5 2,5 1 0,5 3,1 1,8 1,3 –0,2 3,9 4 1,4 2 0,5 0,3 0,3 0 –0,6 –1,4 –2 120 100 80 60 obdobje (leta) 40 20 –4,9 –4 –6 0 10 8,5 8 5,5 6 4 0,02 0,00 1,9 1,80 1,70 1,5 1,8 1,30 1,2 1,1 1,1 0,90 0,70 0 –0,10 –0,6 –1,3 2 0 –2 10.000 1000 100 obdobje (leta) 10 –4 1 spremembe morske gladine (mm/leto) spremembe morske gladine (mm/leto) spremembe morske gladine (mm/leto) Znacilne so velike regionalne razlike v dviganju, ki je po devetdesetih letih 20. stoletja na vzhodu med5in10mm/leto(Cazenavessodelavci2002;Tsimplisssodelavci2008),nizkonazahodu,vEgejskem morjupacelonegativno(Cazenavessodelavci2002).Poletu1960soponekodvSredozemskemmorju zabeležili celo upad za –1,3mm/leto (Tsimplis in Baker 2000). Za osrednje in vzhodno Sredozemsko morje za obdobji 1958–2001 in 1960–1990 ugotavljajo nižanje gladine za –0,6mm/leto oziroma sta­bilno gladino (Tsimplis s sodelavci 2005). V severnem Sredozemlju je gladina v 20. stoletju narašcala za 1,7mm/leto (Zerbini s sodelavci 2017), pri Marseillu v Franciji so za obdobje 1880–2000 izracuna­li dviganje morja v višini 1,1–2,2mm/leto (Brunel in Sabatier 2009). Med letoma 4500 in 1500 pr. Kr. se je morska gladina dvigala za 0,4mm/leto, po letu 1500 pa se je dviganje upocasnilo na 0,2mm/leto. Pred letom 1960 je bila za Sredozemsko morje znacilna rast gla-dine za 1,3–1,5mm/leto, medtem ko je v Crnem morju in na Atlantiku gladina narašcala od 1,8 do 2,2mm/leto. Za novejše obdobje 1993–2011 tudi za Sredozemsko morje navajajo vrednost 3,0±0,7mm/leto,pricemerdvigmorskegladinenepotekalinearno,temvecpodveh2–3-letnihobdob­jih, od katerih vsako prispeva k dvigu morske gladine za 2–3mm (Tsimplis s sodelavci 2013). Tudi za Sredozemskomorje,JadranskomorjeinTržaškizalivjehitrostdviganjagladinemorjaodvisnaoddol­žine obdobja oziroma casa, ki je pretekel od zacetka meritev (slika 3). 2.3 Jadransko morje Ker je tudi obala Jadranskega morja tektonsko aktivna, je višino morske gladine mogoce opisati le relativno, glede na obalo. Hitrost narašcanja gladine se je v preteklosti povecevala. Onac s sodelavci (2022) poroca o dviganju 0,29mm/leto za obdobje 3260–2840 pr. Kr. in 0,09mm/leto za obdobje 2840 pr. Kr. doleta1900. Vecinanavedbosodobnemprocesujevrazponuodrahlonegativnihvrednostido 1,8mm/leto(Cazenavessodelavci2002;Tsimplisssodelavci2008;2012).PotopljenevrtacevLošinjskem kanalu kažejo na dvig gladine za 3m od leta 4300 pr. Kr. (0,47mm/leto), A. Faber pa je ocenil skoraj 2mnižjogladinovantiki(Brunovicssodelavci2019).ArheološkenajdbevJadranskemmorjupriotoku Silba za zadnjih 1500 let kažejo na dviganje gladine v višini med 0,85 in 1,92mm/leto (Parica 2015; 2022) oziroma za 0,80mm/leto za obmocje Pulja (Florido s sodelavci 2011). Pri Osorjunaotoku Cres so za zadnjih 4000 let izracunali dviganje gladine za 0,63mm/leto (Draganits s sodelavci 2019). Od zacetka do sredine 20. stoletja se je Jadransko morje dvigalo povprecno za 1,0 do 2,4mm/leto, k cemur tektonika prispeva približno 1mm (Tsimplis s sodelavci 2012). Lambeck s sodelavci (2004) pa celo poroca, da naj bi se gladina od rimskih casov do danes dvignila le za 20cm, vsa dodatna razli­ka pa gre na racun lokalnih vplivov, zlasti tektonskih premikov. Razlikemedmeritvamisodobnihmareografskihpostajsovelike,med–4,9mm/letoin8,4mm/leto, odvisnoodlokacijeinobdobjameritev(slika3).Povprecjesodobnihmeritevnaosmihlokacijahsever­nega Jadrana med letoma 2002 in 2005 je –0,04mm/leto, brez upoštevanja Rovinja, ki z vrednostjo –4,9mm/leto izstopa navzdol, pa še vedno majhen dvig za 0,66mm/leto. Podobne so sodobne vred­nostizaZadar(0,3mm/letozaobdobje1995–2006)inTrst(dviganje0,5mm/letozaobdobje2002–2005). Za 14 lokacij med Trstom in Barom je v 44 let dolgem obdobju povprecen dvig gladine 2,13mm/leto, brez upoštevanja izstopajoce vrednosti 8,4mm/leto za Porto Corsini pri Raveni pa 1,65mm/leto ozi­roma1,32mm/letobrezvrednostzaSucuraj(5,6mm/leto)(Tsimplisssodelavci2005).PoBublessodelavci (2010) je skupno dviganje gladine Jadranskega morja velikostnega reda 0,84±0,04mm/leto, kar je za faktorštirinižjeodpovprecja,pridobljenegassatelitskimimeritvamizaglobalnoraven(Most…2023). 2.4 Tržaški zaliv Severni del Jadranskega morja se razlikuje od Sredozemlja ne samo po legi, temvec tudi po manj­ši globini morja in obkroženosti s kopnim. Tržaški zaliv je namrec povprecno globok le okrog 20m (Orožen Adamic 1991). Podatki mareografske postaje Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) ovišinimorjavKopru(Arhiv…2023),kažejo,dajesrednjavišinamorjaodleta1960upadalainsenato od sedemdesetih let 20. stoletja dvigala. Do leta 2000 je gladina vsako desetletje narasla najvec za cen­timeter,potempazapribližnopetcentimetrovnadesetletje. Povprecnavišinamorjajebilavdesetletju 2010–2019 za 10,22 centimetra višja od povprecne gladine v desetletju 1960–1969 (preglednica 1). Razlikaodzacetnevrednostizaobdobje1960–1969doabsolutnegaletnegaviškapri234cmje18cm. V celotnem obdobju se je morska gladina dvigala s hitrostjo 1,7mm/leto, kar je skladno s podatki iz regije (Kazalci…2016). V prvem desetletju 21. stoletja pa se ni povecal le odklon od povprecja, tem­vec je narasla tudi spremenljivost pojava (slika 4). Relativno dviganjemorskegladine(gledenakopno)jetudiza slovensko obalozarheološkimi dokazi dokumentirano že vsaj od rimske dobe. V Simonovem zalivu pri Izoli sta rimska pomola 1,5m±0,6m Preglednica 1: Desetletno povprecje srednje letne višine morja v Kopru in razlika glede na izhodišcno desetletje (vir: Arhiv…2023). dekada desetletno povprecje srednje letne višine morja v Kopru (v cm) razlika glede na 1960–1969 (v cm) 1960–1969 215,72 1970–1979 215,53 –0,19 1980–1989 216,32 0,61 1990–1999 216,69 0,97 2000–2009 220,70 4,98 2010–2019 225,94 10,22 Slika 4: Srednja letna višina morja (v cm) za mareografsko postajo Koper med letoma 1960 in 2021 (vir: Arhiv…2023). pod morsko gladino. Zgradili so ju med 2. in 3. stoletjem, kar da hitrost narašcanja morske gladine 0,5–0,7mm/leto(Antoniolissodelavci2009).Furlanissodelavci(2011)porocazaobdobjezadnjih2000 letvAnkaranuinMiljahodvigu0,7–0,8mm/leto,karjenekajmanjodocenjenehitrostirelativnegadvi­ganja morske gladine za Tržaški zaliv v holocenu, ki znaša povprecno 1,3mm/leto (Raicich 2007; Scarascia in Lionello 2013). Tudi za Trst porocajo za obdobje 1875–2011 o relativnem dvigu za 1,3±0,2mm/leto (Masina in Lamberti 2013), za obdobje 1909–2000 pa Klein in Lichter (2009) navaja­ta dviganje morske gladine za 1,09mm/leto v Trstu in 2,38mm/leto v Benetkah. V obdobju 1890–2007 sejegladinamorjavTrstudvigalaza1,2mm/leto,vBenetkahza2,5mm/letoinpriRaveniza8,5mm/leto (Carbognini, TeatiniinTosi2009). Sicerpazaraditektonikeinsedimentacijeprihajatudidorazlikmed južnim(0,6mm/leto)insevernimdelom Tržaškegazaliva (1,99mm/leto) (Furlanis sodelavci2011). 3 Pricakovano dviganje morja v Sredozemskem morju 3.1 Dejavniki prihodnjega dviganje morske gladine Do konca 21. stoletja se bo gladina dvignila na približno 95% površine svetovnega morja, k cemur bosta najvec prispevala termicno raztezanje (30–55%) in s 15–35% taljenje ledenikov. Tako naj bi se svetovno morje med letoma 1990 in 2100 dvignilo za 0,5 do 1,4 metra oziroma za 0,91mm/leto; pov­precje dvajsetih razlicnih napovedi je 0,996m (Church s sodelavci 2013). Lokalne napovedi dviganja gladine morja so nehvaležne, saj bodo imele že majhne spremembe gladine kompleksne in nelinear­ne fizicne, socialne, kulturne in tudi politicne posledice ter tudi širše dolgorocne pokrajinske spremembe (Barnett s sodelavci 2020). Kersopodnebnespremembenajpomembnejšikompleksnivzrocnidejavnikdviganjaglobalnemor­ske gladine, nanj posredno vplivajo emisije CO2 (preglednica 2). Gladina svetovnega morja naj bi se do leta 2100 glede na referencno obdobje 1995–2014 ob zelo nizkih emisijah (scenarij SSP1-1.9) dvi-gala s hitrostjo 5,23mm/leto (0,28–0,61m), ob zmernih emisijah (scenarij SSP2-4.5) s hitrostjo 6,98mm/leto(0,44–0,76m)inkarza9,30mm/leto(0,63–1.02m)obzelovisokihemisijah(scenarijSSP5­8.5)(Churchssodelavci2013).Podrugihvirih(BrunelinSabatier2009)soprojekcijedviganižje;morje najbisemedletoma2010in2100dvigalonekakovdosedanjihokvirih,za0,14/0,49/1,22mm/leto(Nerem s sodelavci 2018). ZaSredozemskomorjemedletoma2010in2040/2050napovedujejonajmanjši/povprecnidvigmor­ske gladine za 9,8/25,6cm, kar pomeni 2,45/6,40mm/leto (Tsimplis s sodelavci 2008; Brunel in Sabatier 2009; Galassi in Spada 2014). Tudi Orlic in Pasaric (2013) pricakujeta visok dvig morske gla­dineJadranskegamorjaod0,5do2,0m,karpomenimed6,25mm/letooziroma25mm/leto.Povprecni predvideni dvig morske gladine, 0,9–1,0mm/leto, je v bližini Ravene, na severu in jugu Jadranskega morja pa se zmanjša na 0,4–0,5mm/leto (Di Donato s sodelavci 1999). To je podobno sodobni vred­nostizaTržaškizaliv,kije4,5±2,7mm/letozaobdobje1993–2011invišjeodvrednosti3,2±0,4mm/leto, ki sta jih Church in White (2011) pridobila iz satelitskih podatkov, korigiranih z izostazijo velikosti 2,8±0,8mm/leto. Podatki kažejo negativno povezanost sprememb višine morja in dolžine podatkov­nega niza, kar lahko kaže na izravnavo dolgorocnih meritev s tektonskimi in drugimi dejavniki ali pa na izrazito pozitivno spremembo dviganja gladine v novejšem casu. Tako naj bi se po navedbah ARSO morska gladina na slovenski Obali (Koper) med letoma 2013 in 2100 dvignila za 5,75mm/leto, kar je enakvelikostnirazredkotnavedbadviganjavvišini5,0mm/letozaobdobje1995–2015(Kazalci…2016). Kotkaže,bodolokalnoinregionalnovelikaodstopanjaodpovprecneganarašcanjaglobalnegladi­ne.NekaterenapovedizaJadranskomorjesonižje,karnakazujevplivregionalnihdejavnikov.Zaobdobje 2000–2100navajajopovprecnohitrostdviganjavvišini0,8mm/leto,karjecelomanjoddviganjavpre­teklosti, z razponom od 0,3 do 1,6mm/leto (Di Donato s sodelavci 1999; Scarascia in Lionello 2013). Na raznolikost ocen poleg izhodišcnih podatkov o dosedanjih meritvah vplivajo raznolikost napovedivplivaprihodnjihizpustovCO2nasegrevanjeozracja,spremenljivodzivtaljenjaleduinocean­skihtokovnapodnebnespremembe,obcutljivostmodelovnaoceneprispevkaledenegapokrovakdvigu morske gladine ter ciklicni dejavniki, kot so El Nińo, severnoatlantska oscilacija in tihomorska dekad­na oscilacija. Omenimo še naravnospremenljivost podnebja, termicno raztezanje morja in regionalne dejavnike, kot je tektonika (Church s sodelavci 2013). Na gladino morja vplivajo tudi temperatura in slanost vode ter kolicina padavin (prim. Rizzi s sodelavci 2017), podoben vpliv ima vetrovnost, na slo­venskiObalizlastijugo,inlastnafrekvencanihanjaJadranskegamorja.Medvplivnimidejavnikiizstopajo spremembezracnegatlaka,insicersezonskanihanjavatmosferiterkratkorocnivplivi,povezanizekstrem­nimi dogodki. Ob poplavah morja novembra 2022 na slovenski Obali se je »zracni tlak znižal za skoraj Preglednica 2: Primerjava napovedi dviga globalne morske gladine glede na razlicne modele, primerja­va med obdobjema 1986–2005 in 2081–2100 (Church s sodelavci 2013). model dvig gladine za … do …mm povprecni dvig gladine v mm dvig gladine v mm/leto RCP2.6 260 550 405 0,43 RCP4.5 320 630 475 1,17 RCP6.0 330 630 480 1,01 RCP8.5 450 820 635 1,32 RCP8.5 520 980 750 1,18 povprecno 380 720 549 1,02 240 230 220 210 200 20 hektopaskalov, kar je prispevalo k porastu gladine za okrog 20cm, gladina pa se je zaradi narinjene vode z juga in lastne frekvence nihanja Jadrana skupaj dvignila za 40 centimetrov« (Kamenaric 2022). Nekateri regionalni modeli, ki upoštevajo temperaturo, slanost in zracni tlak dajejonižje napovedi, za dvig gladine Jadranskega morja do konca stoletja za 0,89mm/leto z razponom med 0,26 in 1,59mm/leto (Scarascia in Lionello 2013). Pri napovedih moramo upoštevati še vecdesetletna nihanja povprecne gladine morja in nihanja, povezana s ciklicnimi dogodki, kot La Nińa leta 2011 (Boening s sodelavci 2012). Nihanje povprecne morske gladine na primeru Benetk kaže, da niti 25-letno obdobje ni primerno za izracunavanje tren­dov (Carbognin, Teatini in Tosi 2009) in bi morali uporabiti vsaj 50 let dolg podatkovni niz (Pachauri in Reisinger 2007; Tosi s sodelavci 2010), tudi zaradi 7-8-letne psevdociklicnosti, zabeležene na šte­vilnih sredozemskih obalnih postajah (Carbognin s sodelavci 2011). Toda za dolgorocne napovedi je tudi tako dolg casovni niz lahko problematicen zaradi ugotovljene šestdesetletne ciklicnosti (Chambers, Merrifield in Nerem 2012; Pan in Lv 2021). Za Jadransko morje so za obdobje 1872–2012 ugotovili 20-letno oscilacijo, ki jo povezujejo s severnoatlantsko oscilacijo (North Atlantic Oscillation– NAO; Gehrels s sodelavci 2020). NAO je obse­žno nihanje atmosferskega tlaka med Azori in Islandijo, ki vpliva na podnebje v Evropi (Komac in Zorn 2023), zaradi anomalij v dotoku sladke vode in površinskega tlaka pa posredno vpliva na višino mor­ske gladine. Z indeksom NAO je povezana srednja višina Sredozemskega morja, kar je vidno, ko iz opazovanja izlocimo barotropne atmosferske ucinke, ki jih povzrocata veter in atmosferski tlak. 270 260 250 19601963196619691972197519781981198419871990199319961999200220052008201120142017202020232026202920322035203820412044204720502053205620592062206520682071207420772080208320862089209220952098 leto povprecna višina morja v cm (1960–2018) povprecna višina morja v cm (1980–2018) povprecna višina morja v cm (1990–2018) povprecna višina morja v cm (2000–2018) linearni trend (1960–2018) linearni trend(1980 2018) – linearni trend(1990 2018)– linearni trend(2000 2018) – Slika 6: Srednja letna višina morja (v cm) in linearni trendi prihodnjega gibanja višine morja v odvisnosti od zacetnega obdobja (Kazalci…2016). Koeficientakorelacijeletnihvrednostivišinemorjainvišino,izmerjenozinverznimbarometrskimpoprav­kom(Inversebarometercorrectedbatimetry–IBC)zzimskimNAOsta–0,72oziroma–0,65.Vrednosti višine morja za obdobje 1958–2001 so povezane zlasti z zimskim NAO (koeficient korelacije 0,58 do 0,68) (Tsimplis s sodelavci 2013). Ob nizki vrednosti indeksa NAO je leta 2010 prišlo do dviga gladi­ne morja za 12cm, od cesar so 8cm pripisali spremembam atmosferskega tlaka in vetra, tretjino pa vplivu NAO (Galassi in Spada 2015). Tudi pozitivne anomalije na jadranskih mareografih v letih 2010 in2011jemogocerazložitiznarašcajocofazotega20-letnegacikla(GalassiinSpada2015),enakovTurciji za obdobje 1975–2005 (Dogan s sodelavci 2015). Po drugi strani pa drži, da krajša obdobja opazovanja pokažejo najnovejše spremembe, ki morda še niso razvidne iz dolgorocnih povprecij. Pri tem se moramo zavedati, da izbor in dolžina obdobja vplivata na izracun trenda. Po ocenah ARSO se je globalna morska gladina v obdobju 1900–2020 dvi-gala povprecno za 1,7mm/leto, glede na cetrtstoletno obdobje 1993–2018 za 3,3mm/leto in glede na dvanajstletno obdobje 2006–2018 za 3,7mm/leto. To pomeni dvakratno razliko pri oceni prihodnje stopnje dviganja in 20cm razliko pri oceni dviga gladine do konca stoletja (slika 6). V Tržaškem zalivu je poleg omenjenega znaten vpliv tektonike. Ponekod se ozemlje dviga za 1 do 2mm/leto, drugod pa poseda tudi vec kot –15mm/leto. Povprecno dviganje ozemlja med Trstom, Benetkami in Raveno v obdobju 1896–2006 je 1,2±0,1mm/leto, se pa obala pri Tržicu/Monfalcone spušcaza–1,99mm/leto(Furlanissodelavci2011).StopnjaposedanjazaTržaškizalivjemed–0,28mm/leto in –1,09mm/leto(Antoniolissodelavci2009)insepovecuje:vzadnjih2000letihjebila-0,51mm/leto, sodobnaje–1,75mm/leto.JadranskaobalaodTržaškegazalivadojužneIstresejeodrimskihcasov tek­tonskoznižalapribližnoza1,0do1,5m(Antoniolissodelavci2007;Faivressodelavci2011).GPSmeritve v Istri 1994–1996 so pokazale na posedanje celo –6,5mm/leto pri Rovinju, –2,3mm/leto pri Pulju in Slika 7: Poplave morja bodo vplivale na razlicne dejavnosti, med drugim tudi na mobilnost. –2,7mm/leto pri Maliji (Faivre s sodelavci 2011), tako da se površje Istre tektonsko znižuje za –0,63 do –0,89mm/leto (Altiner s sodelavci 2006; Florido s sodelavci 2011). Tudi za slovensko obalo oziroma obmocje med Trstom in Savudrijo je znacilno posedanje nad –1mm/leto, kar pa je na ravni povprecja dolgorocnih meritev zabeleženega relativnega dviganja mor­ske gladine. Sredi Tržaškega zaliva so zabeležili relativno spušcanje za –0,26 do –0,60mm/leto in pri Tržicu relativno dviganje 0,26–0,55mm/leto, enako v Secovljah, kar lahko pripišemo tudi sedimenta­ciji (Antonioli s sodelavci 2009). V osrednjem Sredozemlju so v zadnjih dveh tisocletjih izmerili spremembe morske gladine za -1,35±0,07m (0,68mm/leto), z upoštevanjem glacio-hidrološke izo­stazije pa so podatke korigirali na piclih -0,13±0,09m (0,06mm/leto) (Lambeck s sodelavci 2004). Navedeno nakazuje, da je treba pri oceni narašcanja gladine poleg nihanja same morske gladine upoštevati tudi regionalne tektonske znacilnosti, pa tudi geomorfne procese, kot sta erozija in sedi­mentacija, zaradi katere se višina obale ob izlivu rek spreminja, ustja pa napredujejo. V Škocjanskem zatoku je na primer povprecna naravna sedimentacija okrog 1mm/leto (Culiberg 1995, 202), vSecoveljskihsolinah2,9mm/leto,vBeneškilaguni0,8–1,0mm/leto,vustjuMirneodzacetka14.sto­letjapamed9in10mmletno.UstjeRašejenaprimerv240letihnapredovaloza4km(RubinicinOzanic 1999; Zorn 2008). 3.2 Pricakovani prihodnji ekstremni dogodki v slovenskem morju Manj kot glede višine morja je razhajanj glede ocen, da bodo v Sredozemlju številcnejši ekstrem­ni dogodki in z morjem povezane nevarnosti (Climate…2021). Obalna mesta na severu Jadranskega morja so bila že pogosto prizadeta zaradi morskih poplav (sliki 5 in 7). V Benetkah je bilo v zadnjih 150 letih (od leta 1872) kar 324 poplav (2,2-letno), v zadnjih 30 letih pa jih je bilo trikrat vec – 187 ozi­roma 6,2 morski poplavi letno (Ferrain s sodelavci 2022; Grafici…2023). Slika 8: Število dni z morskimi poplavami v Kopru po letih (Arhiv…2023). V Sloveniji vsakoletne morske poplave obsegajo blizu odstotka, ekstremni dogodki pa slabe štiri odstotkeozemljaobalnihobcin,pricemerobsegajovobciniPiranpribližnošestinoozemlja.Vobdob­juod1963do2003jemorje256-kratpovzrocilomanjobsežnepoplave,36-kratpoplavesrednjegaobsega, v letih 1967, 1970, 1980, 1981, 1983, 1987, 1994, 1996 in 1997, 2000, 2004, 2008–2010, 2012–2014 ter 2018 in 2019 pa so bile poplave zelo obsežne (Robic in Vrhovec 2002; Kolega 2006; Arhiv…2023). Pogostostmorskihpoplav(pokriterijihARSOsotodogodkizvišinomorskegladine300cmnamareo­grafski postaji v Kopru) je narasla od 5–10 letno med šestdesetimi in sedemdesetimi leti na 10–15 vosemdesetihindevetdesetihletih20. stoletja,v21. stoletjupajepresegla15dogodkovletno(slika 8). Narašcanje števila morskih poplav v Kopru je mocno povezano z narašcanjem morske gladine (r=0,62;N=59), z indeksom NAO pa je v nizki negativni korelaciji (r=–0,27). V Kopru se je med xy xy letoma 1960 in 2020 pogostost morskih poplav povecala približno za faktor 1,5, srednja višina gladi­neobpoplavahpajenaraslas315,1na317,0cm.Srednjevrednostinajvišjevišinesoupadaleodšestdesetih let 20. stoletja (394cm) do nižka v devetdesetih letih (340cm), desetletje kasneje so narasle na 372cm in v zadnjem desetletju ostale na tej ravni. Ob linearnem trendu bi se število poplavnih dogodkov do konca stoletja povecalo za petkrat; tako da že pri dvigu gladine za 10–20cm napovedujejo podvojitev njihove pogostosti (Vitousek s sodelav­ci 2017). V Piranu bi ob dvigu gladine morja za 30cmdo leta 2100 že pogoste poplave morja prizadele 38%stavb; pricakovana je letna škoda v višini 2,4 milijona evrov (Alivio 2021). Ob 50-centimetrskem dvigu morske gladine ob visoki plimi bi morje zajelo 700ha obale s približno 25 centimetri vode na najnižjih delih (Coastal…2021). Zaprihodnostdomnevajo,dabodomorskepoplavecelodvajsetkratboljpogostekotdosedaj(Licer 2018; Global…2022). Slika 9: Delež (%) poplav morja po mesecih v Kopru v obdobju 1961–2019, z barvami so prikazani letni casi (Arhiv…2023). Polegpozitivnegatrendapoplavnihdogodkovvzadnjemcasuopažamotudinjihovovecjospremenljivost (slika8),zatolinearenprihodnjitrendninujen–vKoprunamrecvzadnjemdesetletju(2010–2019)opa­žamo celo rahlo negativno ali vsaj nicelno povprecje razlik višine morja med zaporednimi leti. Tudi vBenetkahkažejoletnevrednostipovprecnevišinemorjaza25letvelikanihanjaintrende,kisomocno odvisniodizboraoziromadolžineopazovanegaobdobja(Carbognin,TeatiniinTosi2009;Onacssode­lavci 2022). V obdobju 1961–2019 je bilo zaradi vetrov, zracnega tlaka in plimskih valov ter viharnih valov naj­vecpoplavvhladnipolovicileta,tojenovembra,oktobraindecembra,sleditajanuarinfebruar.Poletnih casihjebilonajvecpoplavjeseni(40%)inpozimi(34%),najmanjpapoleti (7%)inspomladi(18%)(slika 9). Letnoštevilodogodkovjevobdobjuod1961–1970do2011–2020naraslospomladi(indeks1,44)in pozimi(1,22),upadlo je jeseni (0,86),poletipajeostalopribližnoenako(0,97). Razmereso dokaj spre­menljive;vobdobju1971–1980jebilnižekmorskihpoplavspomladiinpoleti,desetletjekasnejepajeseni inpozimi.Vdesetletju1991–2000jebilvišekpoplavpoleti,naslednjedesetletjejeseni,med2011in2020 pa jeseniinpozimi. Povezanostcasovnerazporeditvepomesecihmed letije statisticno znacilna. OdvisnostnajvišjihvišinmorjaodNAOjemanjenoznacna. Vzadnjihdvehdesetletjihsobilenaj-višjevišinemorjanajprejprinižjihvrednostihNAO,vdesetletju2001–2010smozabeležilipomanjkanje najvišjih višin gladine morja pri negativnem indeksu NAO, v zadnjem desetletju pa povecanje spre­menljivosti oziroma pogostosti izjemnih višin gladine morja pri pozitivnih vrednostih indeksa NAO (slika 10). To je pomembna sprememba v primerjavi s preteklostjo, ko so bile morske poplave v Sredozemlju (Tsimplis in Josey 2001) in na evropski obali Atlantskega oceana (Landerer in Volkov 2013) povezane z negativnimi vrednostmi NAO. Tudi za Trst je bil korelacijskikoeficient višine morja pozimi in NAO za obdobje 1950–2009 enak –0,87 (Calafat, Chambers in Tsimplis 2012). V zadnjem desetletju je visoka spremenljivost obeh nizov podatkov, kar dodatno otežuje napovedovanje prihod­njihtrendov.NAOinvišinamorjavKoprustapovecinipozitivnopovezana(slika10),vSredozemskem morju je ta povezanost zelo ocitna pozimi (Martínez-Asensio s sodelavci 2014). Da povezanost ni enoznacna, kaže analiza urnih podatkov višine morja iz Trsta za obdobje 1939–2001. V tem obdobju pojavljanje šibkihin zmernih neurij ni imelo dolocnega trenda, pogostost mocnih neurij pri pozitivnih in negativnih vrednostih NAO pa se je celo zmanjšala (Raicich 2007). V Benetkah na podlagi urnih meritev višine morja od leta 1940 dalje ugotavljajo, da ni mogoce ugo­toviti trenda dogodkov z izjemno visoko višino morja, ce od podatkov odštejemo ucinek regionalnega dviga gladine morja (Masina in Lamberti 2013). Ob vecji spremenljivosti podatkov v zadnjem casu lahko za zdaj ugotovimo le to, da je prihod­nje gibanje oziroma dviganje višine morja nepredvidljivo. Ravno zato pa bo treba najti nove nacine prilagajanja obalnih mest, ki so pomembna z vidika kulturne dedišcine in se že srecujejo s pomanj­kanjem ukrepov na podrocju prilagajanja vecji pogostosti izjemnih pojavov, kakršni so visoke plime, nevihtnivaloviinmorskepoplave.Poleggradbenihrešitev,kotsozidovi,kamnometiinnasipi,botreba vkljucititudimehkeukrepe(KomacinZorn2020),kiseosredotocajonaokolje,družboinkulturo(Adger s sodelavci 2009; David s sodelavci 2021). To je posebej pomembno v pokrajinah, kjer bo mogoca reši­tev le preseljevanje (McMichael, Ktonivauliku in Powell 2019), glede cesar se že srecujemo zodporom (Farbotko, Stratford in Lazrus2016). Nenazadnje je pomembno ozavešcanje, saj je znano, da tudi veli­kenaravnenesrecepribližnopodesetletjupozabikarpolovicaprebivalstva(Komac2009).Zatoninakljucje, dasovmedijihževeckotstoletjestalnicapovedi,kisezacnejoz:»Ljudjenepomnijo«(Kamenaric2022). Za ozavešcanje o tem pojavu so bile v Piranu, Izoli, Kopru in Secoveljskih solinah postavljene oznake visokih voda (Frantar s sodelavci 2018). 4 Sklep V clanku smo opisali dviganje morske gladine, ki ga opažajo povsod po svetu, ugotavljamo pa, da je proces geografsko in casovno raznolik. Gladina svetovnega morja se dviga s hitrostjo med 1,5 in 1,9mm/leto, ponekod meritve v zadnjem desetletju presegajo 3mm/leto, v Indijskem oceanu, na pri­mer,paseceloznižuje.TudiSredozemskomorjesedvigamed1,1in1,8mm/leto,navzhodupagladina zaradivecjezaprtostiinizhlapevanjaceloupada.Tuditukajjedviganjegladinehitrejševnovejšemcasu. Jadranskomorjesejev20.stoletjudvigalopovprecnomed1,0in2,4mm/leto,karpotrjujejotudidata­cije arheoloških ostankov, ki so danes pod gladino. Ocenjenahitrostdviganjamorskegladinejenamrecodvisnaoddolžineobdobja,vkateremsopote­kalemeritve–krajše(novejše)obdobjeponavadiizkazujevišjorast.Pomembendejavnik,kigapogosto ne upoštevajo, je vpliv posedanja sedimentov in tektonskega spušcanja kopnega. Na ocene prihodnje­gadvigamorskegladinevplivatudinacinmeritev,skaterimsopridobilipodatke.Starejšemeritvetemeljijo na klasicnih hidrografskih meritvah z letvijo, sodobne pa potekajo s sateliti. Pri slednjih so višja pov­precja meritev zaradi dejstva, da se meri celoten vodni stolpec na vecji površini. Obdobje teh meritev je krajše, kar prav tako otežuje dolgorocne napovedi. V severnem Jadranu in tudi Tržaškem zalivu na meritve sprememb morske gladine, ki potekajo na kopnem, vplivata tektonika in krcenje sedimentov ter s tem povezano posedanje površja. Podobno je naslovenskiObali,kjersegladinadvigazrelativnohitrostjookoli1,3mm/leto.Napovedidviganjamor­skegladine nakazujejo na dvig za približno 55cm do konca stoletja, kar da hitrost dviganja med 0,5 in 1mm/leto. Da je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kaže dejstvo, da je na tem obmocju zelo pod-obnega velikostnega reda tektonsko spušcanje obale. Spremembe višine morske gladine so z vidika cloveškega življenja razmeromapocasen pojav, zato jenjihovodojemanjeoteženo(Barnettssodelavci2020).Kompleksenpojavjerezultatrazlicnihdejav­nikov,medkaterimiizpostavljamonarašcanjetemperatureinposledicnoraztezanjemorja,taljenjeledu in ekstremne vremenske pojave, posedanje sedimentov in tektoniko. Ker celo vpliv podnebnih spre­membnadviggladinemorjanienoznacen,jeprinapovedihprihodnjihtrendovnujnaprevidnost.Nanjo nasnavajatudiodvisnostspremembmorskegladineodvecdesetletnihoscilacij,kakršnajeNAO,zara­di cesar je pri napovedih nujno treba navesti, na podlagi katerih podatkov so izracunane. Manjšakotprinapovedihdviganjamorskegladinepasorazhajanjagledevecjepogostostiekstrem­nihdogodkov,sajžemajhendviggladinemocnopovecanjihovovecještevilo. Inpravtoopažamotudi naslovenski Obali, kjer morje vsako leto vec kot desetkrat poplavi približno 1% dolžine obale. Najvec poplav je jeseni in pozimi (skupaj 74%), najmanj pa poleti. Morskepoplaveimajopomembneposledicezaposelitvenaobmocja,gospodarstvoinzdravje. Vecji dogodki lahko presežejo dosedanje ekstreme in so zato nepricakovani. Naselja in infrastruktura so bili povecinizgrajenizuporabopodatkovopovratnihdobah,kisotemeljilinameritvahizpreteklosti,dvig morskegladinepaustvarjanove razmere,kisejimmoramošeprilagoditi(Dvig…2021). Todatudi pri nacrtovanjustrategijinukrepovmoramoupoštevati(Tomšic2019),dasonekaterenapovediprihodnjega dviganjamorjazasnovanenakratkorocnihnizihpodatkov,odzivinaravnihsistemovna»motnje«paso pogosto nelinearni (Bulatovic 2019). Razmislek je dolgorocno pomemben, saj moramo prostorski raz­voj in obalne protipoplavne ukrepe nacrtovati upoštevaje cim natancnejše podatke, ki so nam na razpolago,predvsempajihpravilnointerpretiratiinupoštevativsevplivnedejavnikeinokolišcine,pred­vsempa dejavnostineutemeljevatinapodatkih,ki sozgoljprevzeti iz drugihpokrajin. Zahvala:ClanekjenastalvokviruraziskovalnegaprogramaGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinan­cira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 5 Viri in literatura Ablain, M., Cazenave, A., Valladeau, G., Guinehut, S. 2009: A new assessment of the error budget of globalmean sea level rate estimated by satellite altimetry over 1993–2008. Ocean Science 5-2. DOI: https://doi.org/10.5194/os-5-193-2009 Adger, W. N., Dessai, S., Goulden, M., Hulme, M., Lorenzoni, I., Nelson, D. R., Naess, L. O., Wolf, J., Wreford, A. 2009: Are there social limits to adaptation to climate change? Climatic Change 93. DOI: https://doi.org/10.1007/s10584-008-9520-z Alivio,M.B.2021:Evaluationofflooddamagecausedbyrisingsealevels.Magistrskodelo,Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Altiner, Y., Bacic, Ž., Bašic, T., Coticchia, A., Medved, M., Mulic, M., Nurçe, B. 2006: Present-day tectonics in and around the Adria plate inferred from GPS measurements. Postcollisional Tectonics and Magmatism in the Mediterranean Region and Asia. Geological Society of America Special Papers 409. DOI: https://doi.org/10.1130/2006.2409(03) Antonioli, F., Anzidei, M., Lambeck, K., Auriemma, R., Gaddi, D., Furlani, S., Orrů, P., Solinas, E., Gaspari, A., Karinja, S., Kovacic, V., Surace, L. 2007: Sea-level change during the Holocene in Sardinia and in the northeastern Adriatic (central Mediterranean Sea) from archaeological and geomorpholo­gical data. Quaternary Science Reviews 26. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quascirev.2007.06.022 Antonioli,F.,DeFalco,G.,LoPresti,V.,Moretti,L.,Scardino,G.,Anzidei,M.,Bonaldo,D.,Carniel, S., Leoni, G., Furlani, S., Marsico, A., Petitta, M., Randazzo, G., Scicchitano, G., Mastronuzzi, G. 2020: Relative sea level rise and potential submersion risk for 2100 on 16 coastal plains of the Mediterranean Sea. Water 12-8. DOI: https://doi.org/10.3390/w12082173 Antonioli, F., Ferranti, L., Fontana, A., Amorosi, A., Bondesan, A., Braitenberg, C., Dutton, A., Fontolan,G.,Furlani,S.,Lambeck,K.,Mastronuzzi,G.,Monaco,C.,Spada,G.,Stocchi,P.2009:Holocene relativesea-levelchangesandverticalmovementsalongtheItalianandIstriancoastlines.Quarternary International 206, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quaint.2008.11.008 Arhiv površinskih voda. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: https://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Jadransko%20morje (23. 5. 2023). Barnett, R. L., Charman, D. J., Johns, C., Ward, S. L., Bevan, A., Bradley, S. L., Camidge, K., Fyfe, R.M.,Gehrels,W.R.,Gehrels,M.J.,Hatton,J.,Khan,N.S.,Marshall,P.,Maezumi,S.Y.,Mills,S.,Mulville, J., Perez, M., Roberts, H. M., Scourse, J. D., Shepherd, F., Stevens, T. 2020: Nonlinear landscape and culturalresponsetosea-levelrise.ScienceAdvances6-45.DOI:https://doi.org/10.1126/sciadv.abb6376 Benac, C., Arbanas, Ž., Pavlovec, E. 1991: Postanak i geotehnicke osobitosti doline izaljeva Raše. Pomorski zbornik 29-1. Boening,C.,Willis,J.K.,Landerer,F.W.,Nerem,R.S.Fasullo,J.2012:The2011LaNińa:Sostrong, the oceans fell. Geophysical Research Letters 39-19. DOI: https://doi.org/10.1029/2012GL053055 Brunel, C., Sabatier, F. 2009: Potential influence of sea-level rise in controlling shoreline posi­tion on the French Mediterranean Coast. Geomorphology 107, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.geomorph.2007.05.024 Brunovic, D., Miko, S., Ilijanic, N., Peh, Z., Hasan, O., Kolar, T., Šparica Miko, M., Razum, I. 2019: Holocene foraminiferal and geochemical records in the coastal karst dolines of Cres Island, Croatia. Geologia Croatica 72-1. DOI: https://doi.org/10.4154/gc.2019.02 Buble, G., Bennett, R., Hreinsdóttir, S. 2010: Tide gauge and GPS measurements of crustal motion and sea level rise along the eastern margin of Adria. Journal of Geophysical Research 115-B2. DOI: https://doi.org/10.1029/2008JB006155 Bulatovic, K. 2019: Globalnih napovedi ne moremo le prenesti v Piranski zaliv. Medmrežje: https://www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/globalnih-napovedi-ne-moremo-le-prenesti-v-piran­ski-zaliv (22. 5. 2023). Calafat, F. M., Chambers, D. P., Tsimplis, M. N. 2012: Mechanisms of decadal sea level variability intheeasternNorthAtlanticandtheMediterraneanSea.JournalofGeophysicalResearch117-C9.DOI: https://doi.org/10.1029/2012JC008285 Carbognin,L.,Teatini,P.,Tosi,L.2009:TheimpactofrelativesealevelriseontheNorthernAdriatic Seacoast,Italy.WITTransactionsonEcologyandtheEnvironment127.DOI:https://doi.org/10.2495/ RAV090121 Carbognin, L., Teatini, P., Tosi, L., Tomasin, A. 2011: Present relative sea level rise in the northern Adriatic coastal area. Coastal and Marine Spatial Lanning. Roma. Medmrežje: http://eprints.bice. rm.cnr.it/10023 (10. 3. 2023). Cazenave, A., Bonnefond, P., Mercier, F., Dominh, K., Toumazou, V. 2002: Sea level variations in the Mediterranean Sea and Black Sea from satellite altimetry and tide gauges. Global and Planetary Change 34, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0921-8181(02)00106-6 Cazenave, A., Cabanes, C., Dominh, K., Mangiarotti, S. 2001: Recent sea level change in the Mediterranean Sea revealed by Topex/Poseidon satellite altimetry. Geophysical Research Letters 28-8. DOI: https://doi.org/10.1029/2000GL012628 Chambers, D. P., Merrifield, M. A., Nerem, R. S. 2012: Is there a 60-year oscillation in global mean sea level? Geophysical Research Letters 39-18. DOI: https://doi.org/10.1029/2012GL052885 Church, J. A., White, N. J., Coleman, R., Lambeck, K., Mitrovica, J. X. 2004: Estimates of the regional distribution of sea-level rise over the 1950–2000 period. Journal of Climate 17-13. DOI: https://doi.org/10.1175/1520-0442(2004)017<2609:EOTRDO>2.0.CO;2 Church, J. A., Monsselesan, D., Gregory, M. J., Marzeion, B. 2013: Evaluating the abilityof process based models to project sea-level change. Environment Research Letters 8-1. DOI: https://doi.org/ 10.1088/1748-9326/8/1/014051 Church, J. A., White, N. J. 2006: A 20th century acceleration in global sea-level rise. Geophysical Research Letters 33-1. DOI: https://doi.org/10.1029/2005GL024826 Church, J. A., White, N. J. 2011: Sea-level rise from the late 19th to the early 21st century’. Surveys in Geophysics 32, 4-5. DOI: https://doi.org/10.1007/s10712-011-9119-1 Church, J. A., White, N. J., Hunter, J. R. 2006: Sea-level rise at tropical Pacific and Indian Ocean islands. Global and Planetary Change 53-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.gloplacha.2006.04.001 Climate change 2021 – The physical science basis. Working group 1 contribtion to the Sixth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Geneva. Medmrežje: https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/downloads/report/IPCC_AR6_WGI_FullReport.pdf(23.5.2023). Coastal region threatened by rising sea level. STA, 10. 1. 2021. Medmrežje: http://znanost.sta.si/ 2853470/coastal-region-threatened-by-rising-sea-level (23. 5. 2023). Culiberg,M.1995:DezertifikacijainreforestacijaslovenskegaKrasa.Porocilooraziskovanjupaleo­litika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22. Ljubljana. David, C. G., Hennig, A., Ratter, B. M. W., Zahid, V. R., Schlurmann, T. 2021: Considering socio­politicalframingswhenanalyzingcoastalclimatechangeeffectscanpreventmaldevelopmentonsmall islands. Nature Communications 12. DOI: https://doi.org/10.1038/s41467-021-26082-5 Di Donato, G., Negredo, A. Sabadini, R., Vermeersen, L. L. A. 1999: Multiple processes causing sea-level rise in the central Mediterranean. Geophysical Research Letters 26-12. DOI: https://doi.org/ 10.1029/1999GL900258 Dogan, M., Cigizoglu, H. K., Sanli, D. U., Ulke. A. 2015: Investigation of sea level anomalies rela­tedwithNAOalongthewestcoastsofTurkeyandtheirconsistencywithseasurfacetemperaturetrends. Theoretical and Applied Climatology 121. DOI: https://doi.org/10.1007/s00704-014-1247-3 Douglas,B.C.2001:Anintroductiontosealevel.InternationalGeophysics75.DOI:https://doi.org/ 10.1016/S0074-6142(01)80004-8 Draganits, E., Gier, S., Doneus, N., Doneus, M. 2019: Geoarchaeological evaluation of the Roman topography and accessibility by sea of ancient Osor (Cres Island, Croatia). Austrian Journal of Earth Sciences 112-1. DOI: https://doi.org/10.17738/ajes.2019.0001 Dvig morske gladine bo do leta 2100 mocno prizadel tudi slovensko Istro. Politikis, 10. 1. 2021. Medmrežje:https://www.politikis.si/2021/01/dvig-morske-gladine-bo-do-leta-2100-mocno-prizadel­tudi-slovensko-istro (22. 5. 2023). Faivre, S., Fouache, E., Ghilardi, M., Antonioli, F., Furlani, S., Kovacic, V. 2011: Relative sea level changeinwesternIstria(Croatia)duringthelastmillennium.QuaternaryInternational232,1-2.DOI: https://doi.org/10.1016/j.quaint.2010.05.027 Farbotko, C., Stratford, E., Lazrus, H. 2016: Climate migrants and new identities? The geopolitics of embracing or rejecting mobility. Social and Cultural Geography 17-4. DOI: https://doi.org/10.1080/ 14649365.2015.1089589 Ferrarin,C.,Lionello,P.,Orlic,M.,Raicich,F.,Salvadori,G.2022:Veniceasaparadigmofcoastalfloo­dingundermultiplecompounddrivers.ScienceReporst12.DOI:https://doi.org/10.1038/s41598-022-09652-5 Florido,E.,Auriemma,R.,Faivre,S.,RadicRossi,I.,Antonioli,F.,Furlani,S.,Spada.G.2011:Istrian andDalmatianfishtanksassea-levelmarkers.QuarternaryInternational232,1-2.DOI:https://doi.org/ 10.1016/j.quaint.2010.09.004 Frantar,P.,Ulaga,F.,Draksler,A.,Bat,M.,Jarnjak,M.2018:Akcijapostavljanjaoznakvisokihvoda v Sloveniji 2014–2018. 29. Mišicev vodarski dan. Maribor. Furlani, S., Biolchi, S., Cucchi, F., Antonioli, F., Busetti, M., Melis, R. 2011: Tectonic effects on Late Holocene sea level changes in the Gulf of Trieste (NE Adriatic Sea, Italy). Quarternary International 232, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quaint.2010.06.012 Galassi, G., Spada, G. 2014: Sea-level rise in the Mediterranean Sea by 2050: Roles of terrestrial ice melt,stericeffectsandglacialisostaticadjustment.GlobalandPlanetaryChange123A.DOI:https://doi.org/ 10.1016/j.gloplacha.2014.10.007 Galassi,G.,Spada,G.2015:Linearandnon-linearsea-levelvariationsintheAdriaticSea fromtide gauge records (1872–2012). Annals of Geophysics 57. DOI: https://doi.org/10.4401/AG-6536 Gehrels,W.R.,Dangendorf,S.,Barlow,N.L.M.,Saher,M.H.,Long,A.J.,Woodworth,P.L.,Piecuch, C. G., Berk, K. 2020: A preindustrial sea-level rise hotspot along the Atlantic coast of North America. Geophysical Research Letters 47-4. DOI: https://doi.org/10.1029/2019GL085814 Gehrels, W. R., Hayward, B. W., Newnham, R. M., Southall, K. 2008: A 20th century acceleration of sea-level rise in New Zealand. Geophysical Research Letters 35-2 DOI: https://doi.org/10.1029/ 2007GL032632 Global and European sea level rise. European Environment Agency, 2022. Medmrežje: https://www.eea.europa.eu/ims/global-and-european-sea-level-rise (9. 3. 2023). Graficiestatistiche.CentroPrevisionieSegnalazioniMaree.Venezia.Medmrežje:https://www.comu-ne.venezia.it/it/content/grafici-e-statistiche (23. 5. 2023). Gregory, J. M., Lowe, J. A. 2000: Predictions of globalandregional sea-level rise using AOGCMswith andwithoutfluxadjustment.GeophysicalResearchLetters27-19.DOI:https://doi.org/10.1029/1999GL011228 Hay, C. C., Morrow, E. D., Kopp, R. E., Mitrovica, J. X. 2015: Probabilistic reanalysis of twentieth-century sea-level rise. Nature 517. DOI: https://doi.org/10.1038/nature14093 Kamenaric, K. 2022: Secoveljske soline: Tako visoke vode ne pomnimo v svoji 20-letni zgodovini. 24ur.com, 22. 11. 2022. Medmrežje: https://www.24ur.com/novice/slovenija/secoveljske-soline-tako­visoke-vode-ne-pomnimo-v-svoji-20-letni-zgodovini.html (23. 5. 2023). Kazalci okolja – Višina morja [MR02]. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/visina-morja-4 (9. 3. 2023). Klein,M.,Lichter,M.2009:StatisticalanalysisofrecentMediterraneanSea-leveldata.Geomorphology 107, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2007.06.027 Kolega,N.2006:Sloveniancoastseafloodsrisk.ActageographicaSlovenica46-2.DOI:https://doi.org/ 10.3986/AGS46201 Komac, B. 2009: Social memory and geographical memory of natural disasters. Acta geographica Slovenica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49107 Komac, B., Zorn, M. 2020: Pomen negradbenih ukrepov za poplavno varnost. Geografski vestnik 92-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV92106 Komac, B., Zorn, M. 2023: Impact of climate change on snowpack and avalanches in Slovenia: The Soca Valley case study. Geographia Polonica 96-1. DOI: https://doi.org/10.7163/GPol.0244 Kopp,R.E.,Horton,R.M.,Little,C.M.,Mitrovica,J.X.,Oppenheimer,M.,Rasmussen,D.J.,Strauss, B. H., Tebaldi, C. 2014: Probabilistic 21st and 22nd century sea-level projections at a global network of tide-gauge sites. Earth’s Future 2-4. DOI: https://doi.org/10.1002/2014EF000239 Laborel,J.,Morhange,C.,Lafont,R.,LeCampion,J.,Laborel-Deguen,F.,Sartoretto,S.1994:Biological evidence of sea-level rise during the last 4500 years on the rocky coasts of continental southwestern France and Corsica. Marine Geology 120, 3-4. DOI: https://doi.org/10.1016/0025-3227(94)90059-0 Lambeck, K., Chappell, J. 2001: Sea level change through the last glacial cycle. Science 292-5517. DOI: https://doi.org/10.1126/science.1059549 Lambeck, K., Anzidei, M., Antonioli, F., Benini, A., Esposito, A. 2004: Sea level in Roman time in theCentralMediterraneanandimplicationsforrecentchange.EarthandPlanetaryScienceLetters224, 3-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.epsl.2004.05.031 Lambeck,K.,Nakiboglu,S.M.1984:Recentglobalchangesinsealevel.GeophysicalResearchLetters 11-10. DOI: https://doi.org/10.1029/GL011i010p00959 Landerer, F. W., Jungclaus, J. H., Marotzke, J. 2007: Regional dynamic and steric sea level change inresponsetotheIPCC-A1Bscenario.JournalofPhysicalOceanography37.DOI:https://doi.org/10.1175/ JPO3013.1 Landerer, F. W., Volkov, D. L. 2013: The anatomy of recent large sea level fluctuations in the Mediterranean Sea. Geophysical Research Letters 40-3. DOI: https://doi.org/10.1002/grl.50140 Licer,M.2018:PodnebnespremembeinnarašcanjegladinemorjavSevernemJadranu.Medmrežje: https://www.nib.si/mbp/sl/home/news/902-podnebne-spremembe-in-narascanje-gladine-morja-v­severnem-jadranu (23. 5. 2023). Lorbacher, K., Marsland, S. J., Church, J. A., Griffies, S. M., Stammer, D. 2012: Rapid barotrophic sea-level rise from ice-sheet melting scenarios. Journal of Geophysical Research 117-C6. DOI: https://doi.org/10.1029/2011JC007733 Martínez-Asensio, A., Marcos, M., Tsimplis, M., Gomis, D., Josey, S., Jordŕ, G. 2014: Impact of the atmospheric climate modes on Mediterranean sea level variability. Global and Planetary Change 118. DOI: https://doi.org/10.1016/J.GLOPLACHA.2014.03.007 Masina,M.,Lamberti,A.2013:AnonstationaryanalysisfortheNorthernAdriaticextremesealevels. Journal of Geophysical Research: Oceans 118-9. DOI: https://doi.org/10.1002/jgrc.20313 McMichael, S., Ktonivauliku, M., Powell, T. 2019: Planned relocation and everyday agency in low-lying coastal villages in Fiji. The Geographical Journal 185-3. DOI: https://doi.org/10.1111/geoj.12312 Miller,L.,Douglas,B.C.2007:Gyre-scaleatmosphericpressurevariationsandtheirrelationto19th and 20th century sea level rise. Geophysical Research Letters 34-16. DOI: https://doi.org/10.1029/ 2007GL030862 Most recent GMSL release. Boulder. Medmrežje: http://sealevel.colorado.edu (23. 5. 2023). Nerem, R. S., Beckley, B. D., Fasullo, J. T., Hamlington, B. D., Masters, D., Mitchum, G. T. 2018: Climate-change–drivenacceleratedsea-levelrisedetectedinthealtimeterera.Earth,Atmosphericand Planetary Sciences 115-9. DOI: https://doi.org/10.1073/pnas.1717312115 Okumura, Y. M., Deser, C., Hu, A., Timmermann, A., Xie,S. P. 2009: North Pacific climate response to freshwater forcing in the Subarctic North Atlantic: Oceanic and atmospheric pathways. Journal of Climate 22. DOI: https://doi.org/10.1175/2008JCLI2511.1 Onac, P. B., Mitrovica, J. X., Ginés, J., Asmeron, Y., Polyak, V. J., Tuccimei, P., Ashe, E. L., Fornós, J. J., Hoggard, M. J., Soulson, S., Ginés, A., Soligo, M., Villa, I. M. 2022: Exceptionally stable preindu­strial sea level inferred from the western Mediterranean Sea. Science Advances 8-26. DOI: https://doi.org/10.1126/sciadv.abm6185 Orlic,M.,Pasaric,Z.2013:Semi-empiricalversusprocess-basedsea-levelprojectionsforthetwen-ty-first century. Nature Climate Change 3. DOI: https://doi.org/10.1038/nclimate1877 Orožen Adamic, M. 1991: Podvodni Triglav. Geografski obzornik 39-1. Pachauri, R. K., Reisinger, A. (ur.) 2007: Climate Change 2007: Synthesis Report. Geneva. Palmer, M. D., Domingues, C. M., Slangen, A. B. A., Boeira Dias, F. 2021: An ensemble approach to quantify global mean sea-level rise over the 20th century from tide gauge reconstructions. Environmental Research Letters 16-4. DOI: https://doi.org/10.1088/1748-9326/abdaec Pan, H., Lv, X. 2021: Is there a quasi 60-yearoscillation in global tides? Continental Shelf Research 222. DOI: https://doi.org/10.1016/j.csr.2021.104433 Parica, M. 2015: Kasnoanticko pristanište u uvali Pocukmarak na otoku Silbi. Archaeologia Adriatica 9. DOI: https://doi.org/10.15291/archeo.1193 Parica,M.2022:SolineporedKorcule–neolitickonaseljesagradenonadanaspotopljenomumjet­nom otocicu. Lanterna 5. Parsons,T.,Wu,P.-C.,Wei,M.,D’Hondt,S.2023:TheweightofNewYorkCity:Possiblecontributions tosubsidencefromanthropogenicsources.Earth’sFuture11.DOI:https://doi.org/10.1029/2022EF003465 Peltier, W. R. 2009: Closure of the budget of global sea level rise over the GRACE era: The impor­tance and magnitudes of the required corrections for global glacial isostatic adjustment. Quaternary Science Review 28-17. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quascirev.2009.04.004 Peltier,W.R.,Tushingham,A.M.1991:Influenceofglacialisostatic-adjustmentontidegaugemea­surements of secular sea-level change. Journal of Geophysical Research Solid Earth 96-B4. DOI: https://doi.org/10.1029/90JB02067 Raicich, F. 2007: A Study of early Trieste sea level data (1875–1914). Journal of Coastal Research 23-4. DOI: https://doi.org/10.2112/04-0325.1 Rizzi, J., Torresan, S., Zabeo, A., Critto, A., Tosoni, A., Tomasin, A., Marcomini, A. 2017: Assessing storm surge risk under future sea-level rise scenarios: a case study in the North Adriatic coast. Journal of Coastal Conservation 21. DOI: https://doi.org/10.1007/s11852-017-0517-5 Robic, M., Vrhovec, T. 2002: Poplavljanje morske obale. Nesrece in varstvo pred njimi. Ljubljana. Rubinic, J., Ozanic, N. 1999: Influence of the sedimentation process on the Raša River mouth on the outflow regime of coastal springs. Proceedings XXVIII IAHR Congress. Graz. Medmrežje: https://www.iahr.org/library/infor?pid=13843 (22. 12. 2023). Sahagian, D. 2000: Global physical effects of anthropogenic hydrological alterations: Sea level and water redistribution. Global Planetary Change 25, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0921­8181(00)00020-5 Scarascia, L., Lionello, P. 2013: Global and regional factors contributing to the past and future sea level rise in the Northern Adriatic Sea. Global and Planetary Change 106. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.gloplacha.2013.03.004 Stammer, D. 2008: Response of the global ocean to Greenland and Antarctic ice melting. Journal of Geophysical Research: Oceans 113-C6. DOI: https://doi.org/10.1029/2006JC004079 Stammer,D.,Agarwal,N.,Herrmann,P.,Kohl,A.,Mechoso,C.R.2011:Responseofacoupledocean-atmosphere model to Greenland ice melting. Surveys in Geophysics 32. DOI: https://doi.org/10.1007/ s10712-011-9142-2 Šifrer, M. 1965: Nova geomorfološka dognanja v Koprskem primorju. Geografski zbornik 9. Tomšic, M. 2019: Napoved: obala Jadrana bo do leta 2100 drasticno spremenjena. Medmrežje: https://web.archive.org/web/20190715100112/https:/siol.net/digisvet/novice/napoved-obala-jadrana­bo-do-leta-2100-drasticno-spremenjena-501014 (22. 5. 2023). Tosi,L.,Teatini,P.,Strozzi,T.,Carbognin,L.,Brancolini,G.,Rizzetto,F.2010:Groundsurfacedyna-mics in the northern Adriatic coastland over the last two decades. Rendiconti Lincei-Scienze Fisiche e Naturali 21. DOI: https://doi.org/10.1007/s12210-010-0084-2 Tsimplis, M. N., Álvarez-Fanjul, E., Gomis, D., Fenoglio-Marc, L., Pérez, B. 2005: Mediterranean Sealeveltrends:Atmosphericpressureandwindcontribution.GeophysicalResearchLetters32-20.DOI: https://doi.org/10.1029/2005GL023867 Tsimplis, M. N., Baker, T. F. 2000: Sea level drop in the Mediterranean Sea: An indicator of deep water salinity and temperature changes? Geophysical Research Letters 27-12. DOI: https://doi.org/ 10.1029/1999GL007004 Tsimplis,M. N.,Calafat,F. M.,Marcos,M.,Jordŕ,G.,Gomis,D.,Fenoglio-Marc,L.,Struglia,M. V., Josey, S. A., Chambers, D. P. 2013: The effect of the NAO on sea level and on mass changes in the MediterraneanSea.JournalofGeophysicalResearch:Oceans118-2.DOI:https://doi.org/10.1002/jgrc.20078 Tsimplis, M. N., Josey, S. A. 2001: Forcing of the Mediterranean Sea by atmospheric oscilla­tions over the North Atlantic. Geophysical Research Letters 28-5. DOI: https://doi.org/10.1029/ 2000GL012098 Tsimplis, M. N., Raicich, F., Fenoglio-Marc, L., Shaw, A. G. P., Marcos, M., Somot, S., Bergamasco, A.2012:RecentdevelopmentsinunderstandingsealevelriseattheAdriaticcoasts.PhysicsandChemistry of the Earth: Parts A/B/C 40-41. DOI: https://doi.org/10.1016/j.pce.2009.11.007 Tsimplis, M., Marcos, M., Somot, S., Barnier, B. 2008: Sea level forcing in the Mediterranean Sea between 1960 and 2000. Global and Planetary Change 63-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.gloplac­ha.2008.07.004 Vitousek, S., Barnard, P., Fletcher, C., Frazer, N., Erikson, L., Storlazzi, C. D. 2017: Doubling of coastalfloodingfrequencywithindecadesduetosea-levelrise.ScientificReports7.DOI:https://doi.org/ 10.1038/s41598-017-01362-7 Wada, Y., van Beek, L. P. H., van Kempen, C. M., Reckman, J. W. T. M., Vasak, S., Bierkens, M. F. P. 2010: Global depletion of groundwater resources. Geophysical Research Letters 37-20. DOI: https://doi.org/10.1029/2010GL044571 White, N. J., Church, J. A., Gregory, J. M. 2005: Coastal and global averaged sea level rise for 1950 to 2000. Geophysical Research Letters 32-1. DOI: https://doi.org/10.1029/2004GL021391 Wöppelmann,G.,Marcos,M.,Santamaría-Gómez,A.,Martín-Míguez,B.,Bouin,M.-N.,Gravelle, M. 2014: Evidence for a differential sea level rise between hemispheres over the twentieth century. Geophysical Research Letters 41-5. DOI: https://doi.org/10.1002/2013GL059039 Yi, S., Sun, W., Heki, K., Qian, A. 2015: An increase in the rate of global mean sea level rise since 2010. Geophysical Research Letters 42-10. DOI: https://doi.org/10.1002/2015GL063902 Yin, J. J., Griffies, S. M., Stouffer, R. J. 2010: Spatial variability of sea level rise in twenty-first cen­tury projections. Journal of Climate 23-17. DOI: https://doi.org/10.1175/2010JCLI3533.1 Zerbini,S.,Raicich,F.,Prati,C.M.,Bruni,S.,DelConte,S.,Errico,M.,Santi,E.2017:Sea-levelchan­geintheNorthernMediterraneanSeafromlong-periodtidegaugetimeseries.Earth-ScienceReviews 167. DOI: https://doi.org/10.1016/j.earscirev.2017.02.009 Zhang, X. B., Church, J. A. 2012: Sea level trends, interannual and decadal variability in the Pacific Ocean. Geophysical Research Letters 39-21. DOI: https://doi.org/10.1029/2012GL053240 Zorn, M. 2008: Erozijski procesi v hrvaškem delu »Sive Istre«. Geografski vestnik 80-2. 6 Summary: Regional sea level rise: data, drivers and effects (translated by the author) In this article, we have described the rise in sea level that can be observed worldwide, but varies geographically and over time. The predicted rate of sea level rise varies depending on the scenario of future greenhouse gas emissions; sea levels could rise at a rate of 1.5 to 1.9mm/year, with measure­ments exceeding 3mm/year in some locations. The Mediterranean Sea is rising at a rate of 1.1 to 1.8mm/year, and in the east, sea levels are actually falling due to increasing containment and evapo­ration. The Adriatic Sea has risen on average between 1.0 and 2.4mm/year in the 20th century, which is confirmed by the dating of archaeological remains that now lie beneath the water surface. The estimated rate of sea level rise depends on the length of the period over which the measure­ments were taken – shorter (more recent) periods tend to show a higher rise. An important factor that is often not taken into account is the influence of sediment contraction and tectonic subsidence. The measurementmethodusedtoobtainthedataisalsoanimportantfactorinfluencingestimatesoffuture sealevelrise–oldermeasurementsarebasedonconventionalhydrographicmeasurementswithastaff gage,whilemodernmeasurementsarecarriedoutwithsatellites,whichhavehigheraveragevaluesdue to the fact that the entire water column is measured over a larger area. Also, the time period of these measurements is shorter, which also makes long-term predictions more difficult. InthenorthernAdriaticandintheGulfofTrieste,theland-basedmeasurementsofsealevelchanges are influenced by tectonics and sediment contraction and the associated subsidence of the surface. Therefore,ontheSloveniancoast,thesealevelisrisingatarelativerateofaround1.3mm/year.Forecasts for sea level rise indicate a rise of around 55cm by the end of the century, which corresponds to a rate of rise of 0.5 to 1mm/year. Other factors must also be taken into account as shown by the fact that tec­tonic subsidence of the coasts in the area is occurring at roughly the same rate. Changes in sea level are a relatively slow phenomenon from the perspective of human life, mak­ing them difficult to perceive. To make matters worse, they are heterogeneous, i.e. the sea levels drops insomeplacesandrisesinotherswithinthesamesea.Thiscomplexphenomenonistheresultofavari­etyoffactors,includingrisingtemperaturesandtheresultingexpansionofthesea,meltingiceandextreme weatherevents,thedepositionofsedimentsand,mostimportantly,tectonics.Therefore,eventheeffects of climate change on sea level rise are not clear and caution is urgently needed when predicting future trends. The dependence of sea level changes on multi-decadal variations such as the NAO is also a reminder of this, which is why it is essential to specify in the projections on which data basis they are calculated. However,thereislessdisagreementaboutthegreaterfrequencyofextremeeventsthanthereisabout sealevelrisepredictions.Evenasmallriseinsealevelsignificantlyincreasesthenumberofextremeevents. TheeffectsofrisingsealevelsareevenmoresevereintheAdriatic, whichisshallowerandmoresensi­tivetosealevelchanges. OntheSloveniancoast,theseafloodsabout1%ofthecoastlinemorethanten times a year. Most flooding occurs in the fall and winter (74% in total), the least in the summer. The effects of sea level rise are particularly severe for coastal communities. These areas are already vulnerable to flooding, erosion and storms, and rising sea levels exacerbate these risks. It is important to understand the causes and consequences of sea level rise in order to develop effective adaptation strategies and build resilient coastal communities. In the long term, spatial development and coastal flood protection measures must take into account the most accurate data available and, above all, be interpreted correctly. METHODOLOGICAL CHALLENGES IN THE RESEARCH ON SECOND HOMES: LESSONS LEARNED FROM THE ALPINE REGION,SLOVENIAANDTHEMUNICIPALITY OFKRANJSKAGORA METODOLOŠKIIZZIVIPRIPREUCEVANJUSEKUNDARNIH POCITNIŠKIH BIVALIŠC: IZKUŠNJE IZ ALPSKE REGIJE, SLOVENIJE IN OBCINE KRANJSKA GORA AUTHORS/AVTORJA Quentin Benoît Guillaume Drouet University of Savoie Mont Blanc, Research Unit EDYTEM – UMR 5204, Pôle Montagne – 5 bd dela Mer Caspienne, 73376 Le Bourget-du-Lac Cedex, France quentin.drouet@univ-smb.fr dr. Miha Koderman UniversityofPrimorska,FacultyofHumanities,DepartmentofGeography,Titovtrg5,SI–6000Koper,Slovenia miha.koderman@fhs.upr.si, https://orcid.org/0000-0001-7767-5522 DOI: https://doi.org/10.3986/GV95202 UDC/UDK: 338.488.2:643"385"(497.4Kranjska Gora) COBISS: 1.02 ABSTRACT Methodological challengesin the research on second homes: lessons learned from the Alpine region, Slovenia and the Municipality of Kranjska Gora Thearticleexaminesselectedmethodologicalchallengesinresearchonsecondhomes,puttingintoperspective thetransnational,nationalandlocallevels,withthecasesoftheAlpineregion,SloveniaandtheMunicipality of Kranjska Gora. The heterogeneity of residential patterns, thedynamic of housing development and the disparities in the terminology limit comparisons at international level. National data on second homes in Slovenia are put in focus of a critical evaluation, as they surprisingly show a decreasing trend in the last twodecades,andwererecentlyabolishedasastatisticalcategory. Thearticlealsodiscussesthedifferencesof officialdatabasesofsecondhomesintheMunicipalityofKranjskaGoraandaddressespotentialsuggestions for improvement of their quality. KEY WORDS secondhomes,researchmethodology,researchchallenges,dataquality,MunicipalityofKranjskaGora,Slovenia, Alpine Region IZVLECEK Metodološki izzivi pri preucevanju sekundarnih pocitniških bivališc: izkušnje iz alpske regije, Slovenije in Obcine Kranjska Gora V clanku smo preucili izbrane metodološke izzive pri preucevanju sekundarnih pocitniških bivališc, pri cemer smo se na primerih alpskega prostora, Slovenije in Obcine Kranjska Gora osredinili na problema­tikozmednarodne,državneinlokalneravni.Raznoterostbivalnihvzorcev,dinamikastanovanjskegarazvoja inrazlikevterminologijiomejujejonatancneprimerjavepojavanamednarodniravni.Kriticnosoovred­noteni državni podatki o sekundarnih pocitniških bivališcih v Sloveniji, saj v zadnjih dveh desetletjih presenetljivo izkazujejo trend zmanjševanja, pred kratkim pa so bili ukinjeni kot statisticna kategorija. Clanek obravnava tudi razlike med uradnima zbirkama podatkov o pocitniških bivališcih na obmocju Obcine Kranjska Gora in razpravlja o možnih predlogih za izboljšanje njihove kakovosti. KLJUCNE BESEDE sekundarnapocitniškabivališca,raziskovalnametodologija,raziskovalniizzivi,kakovostpodatkov,Obcina Kranjska Gora, Slovenija, Alpe The article was submitted for publication on November 2, 2023. Uredništvo je prispevek prejelo 2. novembra 2023. 1 Introduction Second homes are attracting research interest in wide variety of disciplines, such as tourism and leisure mobility studies (Hall and Müller 2004), anthropology, urban and regional planning, land use policy(GallentandTewdwr-Jones2000),housingstudies(Paris2009),ruralgeography(Pacione1984), demography and migration (Casado-Diaz 1999), economy, and environmental studies. Research can have various objectives, including a better understanding of the spatial distribution of their develop-ment(SondereggerandBätzing2013)andorigins,themotivesandthechangingpracticesoftheirowners orresidents(SarmanandCzarnecki2020),theroleofsecondhomesintourism(Machiavelli2011;Blondy, Vacher and Vye 2016), their perception and interest for local stakeholders (Gerber and Tanner 2018), andalsotheirdiverseeffectsontheterritoriesineconomic,environmental,andsocialterms(Coppock 1977;Gosar1989;Roca2013;Cretton,BoscoboinikandFriedli2020).Controversiessurroundingsec­ondhomesaboutthepressuretheyexertontheenvironment(Koderman2017),publicserviceproviders (Larsson and Müller 2019) and on the real estate available for permanent purposes prompts renewed researchtoreporttheirconsequencesovertime(Paris2009;MüllerandHoogendoorn2013;Carrosio, Magnani and Osti 2019). However, while the nature of the effects can be listed, they are often difficult to measure in any tangible way as well as to assess the exact number of second homes in a given area. One of the main reasons for this is the deficiency to define what a second home is in allits dimensions and features of users. Despite the abundance of research works on the phenomenon of second homes, there is still no scientific consensus on the definition of a second home (Hall and Müller 2004; Stock 2006; Elmi and Perlik 2014; Perles-Ribes, Ramon-Rodriguez and Such-Devesa 2018). The diversity of morphological, legal, and residential uses of second homes puts researchers at an impasse on the possibilities of esta­blishingauniversaldefinition.Theheterogeneityofadministrativeandtaxdefinitionsaroundtheworld alsoreflectsthecomplexityofthisresidentialdwelling(Ghorbanpour,KheyroddinandDaneshpour2023). Theterminologicaldisparitiesforsecondhomesinthestatisticalinstitutesofdifferentcountriesareevi­dent and require in-depth focus prior to any further analysis. In view of these issues, we present a discussion of methodological challenges and possibilities for observing the phenomenon in question, with the benefit of hindsight from the research carried out andthedataavailablefortransnational,nationalandlocalareacases.Whatarethemethodologicalchal­lengeswhenobservingsecondhomes?Areweinapositiontomonitorthedevelopmentofsecondhomes more accurately at local level than at national or international level? Wehaveidentifiedthreeparticularlyinterestingcontextualfactsthathaveledustofocusourresearch on the Alpine region, Slovenia and the Municipality of Kranjska Gora to discuss methodological chal­lenges from the transnational to national and local level in this paper. The first part of the paper puts into perspectivethe qualitative limitations of available data on second homes at the international level of the Alpine Region. The second part presents several methodological challenges of the research on the second homes in Slovenia, while the third part focuses on the Municipality of Kranjska Gora and analyses the contradictory estimates based on different data sources at the local level. Lessons learned from the studied cases led to consider possible methodological changes in the process of registration of second homes, which would contribute to reducing the possibility of inadequate monitoring of this phenomenon. 2 Methodology The method of analysis of relevant literature and sources, as well as administrative regulations in the field of second homes were used in the article. By obtaining information from data providers on the used definitions of second home and the methods of data collection, we assessed their quality by focusing on second home categories, as well as temporal and spatial uncertainties in their registration (Visser et al. 2006; Brennen et al. 2017). We have performed a spatial analysis of the statistical data by using a geographic information system (software QGIS 3.16). Some of the analysed databases on sec­ond homes were obtained on request from the Statistical office of the Republic of Slovenia (statistical data on second homes on the settlement level and explanations about the methodology of registration of second homes) and the Municipality of Kranjska Gora (database of second home owners and co-owners). 3 Selected challenges in the research on second homes WehaveencounteredseveralchallengesregardingtheresearchonsecondhomesintheAlpineareas; they are discussed on transnational, national and local level. 3.1 Definition of a second home in the light of the transnational comparative analysis in the area of the Alpine region Thetermsecondhomecoversawiderangeofmeanings(Ghorbanpour,KheyroddinandDaneshpour 2023). In different academic fields,second homeis commonly used to refer to leisure residences,recre­ationalhomes,holidayshomes,familyproperties,summerhomes,seasonalhomes(Coppock1977;Roca 2013; Sonderegger and Bätzing 2013), as well as weekend homes or multilocal residences (Stock 2006; Duchęne-Lacroix, Hilti and Schad 2013). Consequently, second home can be characterized by at least three aspects: • by a diversity of morphology: a flat in a tourist condominium complex, a luxurious chalet, a family house,asubdivisionhouse,acottage,anapartmentinholidayvillageclub(NorrisandWinston2010); • by different legal status: a freehold, a joint property, a usufruct in property, a real estate investment shareholding, a time-sharing property, a long-term lease (Paris 2011); • by various types of dwelling uses: for personal leisure time, for family reunion, for rental of tourist furnished accommodation, for rental to seasonal workers, for friends and relatives visiting tourism, as an unoccupied or abandoned home. This dwelling use can be changing in the life course of the owners, for example, people can retire and would then mainly stay at their previous vacation resi-dence(»secondhome«)andonlyusetheirpreviousmainresidenceinthecityforvisitsbytheiradult children (Müller and Hoogendoorn 2013; Roca 2013; Elmi and Perlik 2014). Severalresearchershaveidentifiedafragmentationofresearchcurrentsonthedebatedtopic,which canbedividedintotwoconcepts:secondhomesandresidentialtourism,whichareneverthelessattrib­utedtoapartiallyortotallyoverlappingphenomenon(Perles-Ribes,Ramon-RodriguezandSuch-Devesa 2018; Müller and Hall 2018). Some results of empirical studies on the emerging mobile society even argue that it is difficult to dissociate the main residence from the second home (Müller 2020). A sys­tematic review of the research suggests that a more flexible concept of the definition of a second home is worth considering, where categories or sub-categories of these homes should be defined and over-broad definitions should be avoided (Ghorbanpour, Kheyroddin and Daneshpour 2023). Researchers ofsecondhomeshavenotedthatwhenapersonlivesinmultipleareas,multiplelivingspacesareformed, thereby establishing what is known as a multilocal lifestyle (Stock 2006; Duchęne-Lacroix, Hilti and Schad2013;WeichhartandRumpolt2015).Inpractice,anindividual’smultilocallivingconsistsofliv­ing in several dwelling locations, which are perceived as a cumulative living space. The second home can be perceived as one form of multilocal dwelling (Borsdorf 2014). However, multilocal dwelling is not necessarily related with multiple ownership of several residential units since it describes the cyclic residential lifestyle more than ownership (Duchęne-Lacroix, Hilti and Schad 2013). Owner that puts hissecondaryresidentialpropertyunderlong-termrentalisnotamultilocaldweller. Thisphenomenon mayconcerntheownersofsecondhomesaswellastheinhabitants. Suchmultilocallifestyleisexpect-ed in the future to strengthen among residents as the clear separation between the workplace and leisureintermsofhousinglocationcanbeblurred,andthetwofunctionscanalsobemergednowa­dayswithremoteworkingpossibilities(Perlik2011;Duchęne-Lacroix,HiltiandSchad2013;Müller and Hoogendoorn 2013; Roca 2013; Weichhart and Rumpolt 2015). Duetothecomplexityofforms,legalstatusesandusesofsecondhomes,researchersoftenfacealack of harmonized and accurate statistical data. Several studies also expose the limitations of census and taxdataonsecondhomes(SondereggerandBätzing2013;Borsdorf2014;Blondy,VacherandVye2016; CarrosioMagnaniandOsti2019;Back2020).Thediscrepancybetweendeclarativestatisticalcategories andactualuseofsecondhomesisdifficulttodeterminebystatisticaldatacollection,andevenlesslike­lytoberegularizedbystatisticaladjustmentmethods.Variationsinindividualresidentialchoices,practices, lifestyles from the time a building permit is issued and to building’s subsequent use can affect the reli­abilityofinformationprovidedbyhomeownerstotherelevantinstitutions,asadministrativeresidential declarations might also be driven in view of tax benefits (Sonderegger and Bätzing 2013; Perles-Ribes, Ramon-Rodriguez and Such-Devesa 2018). If we look at the definitions of second homes used by statistical offices and administrative bodies in the area of the Alps, whether for property taxation or land-use planning purposes, we can observe several differences (Czarnecki and Frenkel 2015). In some cases, second homes are defined indirect­ly by public authorities, focusing on any dwelling that is not an individual’s principal residence, while such differences in definitions significantly affect the way data is collected. The list of the existing def­initions of a second home in the Alpine region is presented in the Table 1. ThesediscrepanciesdonotenableaharmonisedquantitativecomparativeanalysisacrosstheAlpine region.EvenwithinoneAlpinecountry,differentdefinitionsco-existdependingonregionalstateauthor­ities (for example in Austria) or between tax administration and statistic national offices (for example in France, Germany, and Slovenia). Sonderegger and Bätzing (2013) attempted to quantify second homes in the Alpine region and havedevelopedacomprehensiveoverviewofthephenomenon. Intheirresearch,theyestimatedthat a total of 1,850,000 second homes were officially recorded in 2012 (26% of the total housing stock). The published figures are estimated by own calculations (for Italy), by rounding up past dwelling stock (for Germany and Austria), or by applying the percentage growth of macro-regional trends for second homes between 2000 and 2011 (for France and Slovenia). The updated estimates in the Table 3 below ware calculated by compiling the number of second homes registered per munici­pality within the Alpine Convention perimeter on the basis of available national censuses between 2011 and 2022 (except Liechtenstein, Monaco and Germany, where the data are not available for the debated period). The data for Italy remains an estimate based on the subtraction of unoccu­pied conventionalhousingfromthetotalnumberofdwellings. TheGermanandSloveniancensuses identify vacation homes, but do not include private tourist rentals, which are not operated by pro-fessionalcompanies. Thecompilationofcensusdatapermunicipalities availablefrom 2011to2017 providesanestimate of 2.6million secondhomes(excluding Lichtenstein), comparedwith1.8 mil­lion in 2012, according to estimates by Sonderegger and Bätzing (2013) for the same area covered by the Alpine Convention. Table 1: Various definitions of a second home according to statistical offices or public administra­tions in the Alpine countries (except Liechtenstein and Monaco) (sources: Federal Office…2010; Statistisches…2011;FederalDepartment…2012;German…2013;Swiss…2015;Landesrecht…2016;Zakon…2018; Statistik…2021; Institut…2021; Istituto…2021; Žnidaršic and Miklic 2022; Code…2023; Agenzia…2023; Federal Statistical…2023; Statisticni…2023b). p pages 38–39 Country Definition of a second home Austria Statistical definition: A residence that is not a main residence domicile. A person may establish any number of additional residences establish. Regional definition (example of the Tyrolean Planning Act): Recreational residences are buildings, flats or other parts of buildings which are not used to satisfy a living need related to the centre of living relations throughout the year, but which are used to stay during holidays, weekends or otherwise temporarily for rest purposes. France Statistical definition: A second home is a dwelling used for short stays (weekends, leisure or holidays). Furnished accommodation rented for tourist stays is also classified as a second home. Definition for the purpose of taxation: A secondary residence is a furnished premise used for accommodation and not permanently occupied. Germany Statistical definition: Holiday and leisure accommodation in which people spend their free time (e.g., at weekends, on a holiday). It can be used by a private owner himself or be permanently rented to a third party for leisure use (or made available to him free of charge). Holiday dwellings that are permanently rented on a commercial basis are excluded. Definition for the purpose of residency registration and second home tax (the so called: Zweitwohnungsteuer): If a resident has multiple residences in Germany, one of these residences shall be his or her principal residence. The principal residence shall be the residence used most by the resident. All other residences of the resident shall be considered as secondary residences. Italy No statistical definition. No definition for the purpose of taxation. Slovenia Statistical definition: An apartment that is used occasionally or for several months of the year for rest and recreation or is used only occasionally. For the purposes of the Act on promoting the development of tourism of Slovenia, which enables municipality to adopt tourist tax: A holiday home or holiday apartment is a residential building or apartment used for seasonal or occasional residence and not occupied by registered permanent residents or rented out, where such rental is properly reported to the competent tax authority. Switzerland No statistical definition. Definition for the purpose of Federal law on secondary residences (in force since 1 January 2016): Any property that is not considered as a principal residence is de facto a second home. Additional information This definition refers to the Building and Housing Census of Austria. However, the terms Zweitwohnsitz or Nebenwohnsitz are commonly used. Federal states of Austria can legislate and specify the definition of a second home, to which they then apply their spatial planning regulatory policies. It is sometimes difficult to distinguish between occasional accommodation and second homes, which is why the two categories are often grouped together by the French statistical office. Second homes are identified on the basis of their liability to council tax. Furnished tourist accommodation is not taken into account for council tax if it is registered as a business holding. The German Statistical Office defines holiday or leisure homes, but not second homes. Municipalities may levy a second home tax. In accordance with the case law of the Federal Constitutional Court, second homes of married couples who do not live permanently separately are exempted from the second home tax under certain conditions. The Population and Housing Census does not survey second homes but only occupied and unoccupied conventional dwellings. The tax administration defines the main residence which benefit of tax advantages to additional homes. Principal dwelling is defined as the real estate unit in which the taxpayer and members of his or her household habitually reside. Additional accommodations can be entitled to Real Estate Tax exemption if it is the registered main residence of one of the spouses. Instead of second homes, the statistical office uses the following terminology: vacation, seasonal or secondary accommodation. Furnished accommodation rentals are not included in this definition. The term second home is not used in the official Swiss statistics. In the 2000 population census, the Swiss Federal Statistical Office distinguished between permanently occupied, temporarily inhabited and empty dwellings. The second homes includes: • short-term rental accommodation, with or without hotel services; • accommodation temporarily occupied by the owner or tenant; • unoccupied holiday homes; • habitable accommodation that has not been permanently occupied for more than two years. An observation over relative similar data sources (the censuses of each country of the Alpine Convention) on a more recent period highlights a significant increase in the total number of second homesoverthan3.7millionif weassume thatthenumberinnextcensusesofGermanyandMonaco willnotdecrease.ThisriseinthetotalnumberofsecondhomesintheAlpineregionisfuelledbygrowths ineveryAlpinecountry,exceptforSlovenia(thereasonsforthedeclineinthenumberofthesedwellings in Slovenia are explained in the following section of the paper). Austria is facing the biggest increase in the number of second homes, followed by Italy when France and Switzerland have more modest increase.IfwewouldconsidertheestimatenumberspercountriespreviouslypublishedbySonderegger andBätzing(2013)for2012,wecouldinterpretadrastictwo-foldincreaseinapproximatelyadecade. Adoubling in thenumberofsecond homesinthelastdecadeseemsunlikely,given thespikesinsec­ond-home construction periods reported in the literature in different Alpine Area (Gosar 1989; Macchiavelli 2011; Delorme 2014; Koderman 2017; Gerber and Tanner 2018). This discrepancy in assessment between two estimations methods is nonetheless very significant, and calls into question our ability to accurately estimate the number of second homes, based on the availability of data and given definitions. Another dilemma in comparisons of data on second homes is the time lag in data collection and publication between statistical offices of the Alpine nation, as shown in the Table 2. This fact does not allow a simultaneous comparative approach in the same year. Finally, we can highlight another methodological challenge that prevents a comprehensive com­parison of second home data at international level. Although second homes may be subject to strict regulation and their development is closely monitored by public institutions, the possibilities of con-trolremaininsufficientduetoprivateuse(Borsdorf2014).Theexistingpublicstatisticaldataonsecond homesdonotprovideinformationontheiruseasit’sdifficulttodetectusageonprivateproperty.Several Table 2: Number of second homes in the Alpine Convention countries from 2011 to the most recent census available (* excluding the data from Lichtenstein;** excluding the data from Germany, LichtensteinandMonaco)(sources:Censimento…2011;2021;Registrski…2011;Wohnungen…2011; Nebenwohnsitzfälle…2013; 2022; Recensement…2015; 2018; 2022; Inventaire…2017; 2023; Statisticni…2023b). Municipalities within Number of second homes Number of second homes Index the Alpine Convention perimeter Data The year of the census Data The year of the census Austria 410,409 2013 966,842 2022 235.6 France 566,332 2012 612,222 2019 108.1 Germany 22,605 2011 No data To be published / available in 2024 Italy 1,226,289 2011 1,708,203 2021 139.3 Slovenia 8,862 2011 8,043 2018 90.8 Switzerland 375,763 2017 387,060 2023 103.0 Monaco 788 2016 No data To be published / available in 2026 TOTAL for the 2,611,048* 3,682,370** 141 Alpine Convention researchershavethereforemadetheirownestimatedcalculationsandconcludethatqualitativeempir­ical research remains crucial to better understand second homes as a multilocal lifestyle (Sonderegger and Bätzing 2013; Borsdorf 2014). Researchers can also estimate second home numbers by deducting the known permanent dwelling from the dataset (Carrosio, Magnani and Osti 2019). TheFigure1showstrendsinthechangesofsecondhomesbymunicipalityintheAlpineConvention perimeter. As the observed periods vary between countries, the percentage of change has been annu­alizedbasedoncensusdatacollectedbetween2011and2023.Agreengradientindicatesgrowingannual number of second homes while red shows their stagnation or decline. From Figure 1 we can see that there are some differences between the Alpine Convention’s coun­tries,withageneraldeclineinthenumberofsecondhomesinSlovenianmunicipalities,andanincrease in Austria and Italy, which seems to be most pronounced in the southern Tyrol. The spatial distribu­tion of increases in France is much more contrasted. Increases tend to be concentrated in the heart of the mountain ranges and decreases in the western plains. A comparative approach to the changes in the number of second homes in the Alpine region has proven to be a difficult task as we had to ignore some differences in the data. However, a similar com­parison of their shares in the total housing stock of municipalities would not be feasible since they do notincorporatethesametypesofrealestate,whilemultiplicationofdatasourcescouldincreasethebias andunreliability of results. However, shares can be observed on a country-wide scale, based on a com­mon methodological framework for collecting statistical data, as also shown below for Slovenia. 3.2 Changes in the registration methods of second homes in Slovenia According to Jeršic (1968, 54), second homes first appeared in the alpine region of Slovenia, par­ticularly in the picturesque mountainous areas of Bled and Bohinj, while in other parts of the country such objects were virtually unknown before the Second World War. They have become more common since the 1950s, when this phenomenon started spreading to many other holiday, health and tourist resorts,suchasJezersko,TrškaGora,Piran,Rakitna,Gorenjavas,KamniškaBistrica(Gosar1987,184). Second homes were for the first time officially registered in the data collecting category in the Census of 1971, when there was a total of 4,281 second homes recorded on the territory of Slovenia, what rep­resented a modest 0.9% of the total housing stock of the country (Opacic and Koderman 2016). The secondhomephenomenonslowlygainedmomentumduringthe1960s,whentheconstructionofsuch dwellings spread from the popular resorts to other areas of the Slovene countryside, while the distance betweenthefirstandsecondhometypicallyremainedsmallenoughtoallowdailymigration.The1970s werecharacterizedbyanincreasingnumberofindividualswhowantedtospendtheirfreetimeintheir secondhomesandusedthemtocultivategardens,vineyardsandorchardsintheirsurroundings.During the1970s and 1980s, second homes have become an integral part of the Slovene cultural landscape as they represented 3.2% of the total housing stock in 1981 (a total of 18,965 such dwelling were record­ed this year) (Opacic and Koderman 2016) and could be found also in the wine-producing regions in the Pannonian and Dinaric regions (Gosar 1987, 188). After the disintegration of Yugoslavia in 1991, the newly formed independent state of the Republic ofSloveniaenteredaperiodoftransitionfromacentrallyplannedtoafreemarketeconomy(Bole2008; Nared et al. 2020). During the 1990s, the beginning of the process of privatization and increased for­eign investment started and tourism became one of the main pillars of the national economy (Opacic and Koderman 2018). In 1991, the number ofsecond homes in Slovenia reached 26,374 units and rep­resented 3.9% of the total housing stock. Figure 1: Average annual percentage in changes of second homes in the municipalities within the Alpine Convention perimeter based on the available census periods from 2011 to 2023 (as the observed periods vary between countries (Table 2), the change was calculated on a yearly average basis). p page 42 DEUTSCHLAND ÖSTERREICH SCHWEIZ LIECHTENSTEIN FRANCE SLOVENIJA Main cities / pomembnejša mestaAlpine Convention Perimeter / ITALIA obseg Alpske konvencijeCountry borders / državne mejeMunicipal boundaries / obcinske meje Average annual variations in the number of second homes /povprecne letne spremembe v številu pocitniških bivališc = 0% > 5%No data available / > 0%–5% podatki niso na voljo MONACO Author of the content / Avtor vsebine: Quentin B. G. DrouetCartographer / Kartograf: Quentin B. G. Drouet0 75 150Base layer / Podlaga: Eurostat NUTS3 2013; ESRI Shaded Relief 2019;km Alpine Convention 2020 A decade later in 2002, there were a total of 31,681 second homes in Slovenia, which accounted 4.1% of the total housing stock. This was the last terrain census of buildings, dwellings and popula­tion; in 2011 the Statistical Office of the Republic of Slovenia conducted a register-based census by using the Register of Real Estate, maintained by the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, as well as the Central Register of Population and the Register of Households, which are both maintained by the Ministry of Interior Affairs. In the 2011 census, the share of sec-ondhomesdroppedtoonly2.5%(only20,740dwellingswereregisteredassecondhomes).Thisdecline canmostlybeattributedtothedifferentmethodologyusedbytheStatisticalOffice,accordingtowhich almost4,000buildingsthatwerecategorizedassecondhomesintheRegisterofRealEstate,werelater declaredaspermanentresidencesofatleastoneperson. Consequently,thesedwellingshavebeencat­egorized as primary residences, not as second homes. Moreover, the analysis by the Statistical Office also shows that many of the objects that were categorized as second homes in 2002, have had their categorization changed to vineyard cottages (especially in the regions of Pomurje and Southeastern Slovenia)(Koderman2017).Similarcensusofbuildingsanddwellingswasalsoconductedintheyears 2015 and 2018, were a decreasing trend of the number of second homes and the share of them in the totalhousingstockisvisible:in2018,only2.3%ofthehousingstockwasofficiallyregisteredforsec­ond home use on the national level. This fact may come as a surprise, especially if we have a closer look at the growing trend of population and number of dwellings in general (Table 3), not to men-tionthegrowthofSlovenia’sGrossDomesticProduct,whichhasalmostdoubledinthedebatedperiod from 2002 and 2018 (Statisticni…2023a). AsFigure2shows,themunicipalitieswiththehighestshareofsecondhomesintheirhousingstock in 2018 where partly located in the Triglav National Park in northwestern Alpine region of Slovenia (Kranjska Gora, Bohinj and Bovec). Second homes were, however, also present in the housing stock of some of the municipalities in eastern and southeastern Slovenia, which are known for their health (Podcetrtek,Zrece)orseasideresorts(PiranandAnkaran).Other,smallermunicipalities(Kostel,Jezersko, Ribnica na Pohorju) also show a significant proportion of holiday units, however, it should be noted that these municipalities have a low number of residential units (less than 1000) in general. Table 3: Number of dwellings and second homes and share of second homes in the total housing stock in Slovenia between 1971 and 2018 (sources: Popis stanovništva…1972; 1984; Popis prebivalstva…1993; 2003; Registrski…2011; Statisticni…2023b). Census Population Base Number Base Number Base Share (%) Base year index of dwellings index of second homes index of second homes in index total housing stock 1971 1,727,137 100.0 471,076 100.0 4,281 100.0 0.9 100.0 1981 1,891,864 109.5 585,780 124.3 18,965 443.0 3.2 356.3 1991 1,913,355 110.8 683,137 145.0 26,374 616.1 3.9 424.8 2002 1,964,036 113.7 777,772 165.1 31,681 740.0 4.1 448.2 2011 2,050,186 118.7 844,656 179.3 20,740 484.5 2.5 270.2 2018 2,066,880 119.7 852,181 180.9 19,896 464.7 2.3 255.5 Figure 2: Municipalities in Slovenia with the highest share of second homes in the total housing stock in 2018. p page 44 Share of second homes inthe total housing stock (%) /delež pocitniških bivališcv stavbnem fondu (%) 0.05–2.00 2.01–5.00 5.01–10.00 10.01–20.00 20.01–25.69 0 2550km Author of the content / Avtor vsebine: Miha KodermanCartographer / Kartograf: Quentin B. G. DrouetBase layer / Podlaga: GURS 2022 When analysing data on the number of second homes, presented in Table 3, the year 2018 repre­sentsanimportantturningpoint,asthisisthelastyear,whenthedataonthesecondhomephenomenon werestillavailabletopotentialresearchers.In2021,whentheStatisticalOfficeoftheRepublicofSlovenia conducted the register Census of Population, Households and Dwellings again, data on second homes were no longer recorded. The main reason for this decision of the Statistical Office was the abolition ofthesecondhomecategoryintheRealEstateRegister,inwhichthisdatahadbeenpoorlymaintainedfor several years (Žnidaršic and Miklic 2022). The term poor maintenance refers to non-existence of concrete mechanism or regulation on national level to persuade the owners of the second homes to formally register their dwelling for holiday purposes. The owners of second homes could have done suchregistrationvoluntarily,thusmanyofthemavoidedtodotheregistrationforspeculativemotives, especially after the announcement of the real estate tax in 2008 (which otherwise did not materialize) (Pahor 2008). After a decade of observation, the official manager of the register, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, decided not to keep the record of this data any longer, and as a result, the Statistical Office also cancelled the registration of this data (Miklic 2023). Until 2018, the Statistical Office extracted data on the potential second home use of the dwellings from the Real Estate Register and analysed it together with data from the Central Population Register, since according to the methodology for the Census of Population, Households and Dwellings, inhabit­ed dwellings (for at least one year) are considered as ordinary inhabited apartments and not second homes. However, as already mentioned, in the 2021 census, these data, which are otherwise optional for the census, are no longer collected due to the abolition of this category in the Real Estate Register (Miklic 2023). Slovenia thus became one of the countries in the European Union where data on the number, size and distribution of second homes are no longer recorded. 3.3 Discrepancies between municipal and national data on second homes – the case of Municipality of Kranjska Gora In Slovenia, the municipal tourist tax system is divided into two categories between owner-occu­piers and owner-renters of tourist rentals. Apart from the data of the Statistical Office of the Republic of Slovenia, this municipal tax system provides another important data source, which is based only on owner-occupiers,whoaresubjecttoannualtaxation.However,therearesomeexceptionsfromthetourist tax for those owners of vacation homes, who have their permanent residence in the Municipality of Kranjska Gora, as well as for vacation apartments, which are unfit for habitation, and also for owners with disabilities (Zakon…2018). Therefore, the figures in a municipal database cannot be considered for observation directly, as some second home owners are not affected by the tax and are consequent­ly excluded from the database. One dwelling can also be the subject ofseveral independent tax payers, if the property is shared among multiple owners or when the owner is changing during a year. The use ofmunicipaldatabasethereforerequiresreprocessingtoeliminateduplicates,butitstillrepresentsareli­ableandupdateddatasource,whichwasusedinseveralstudiesonsecondhomephenomena(forexample: Koderman and Salmic 2013; Salmic and Koderman 2013; Koderman 2014). For the purpose of this study, the process of pre-screening of the data valid as of December 31, 2022 was done to avoid dou­blecountingofdwellings,whentransactionsoccurredduringtheyearandwhenonedwellingisshared by several owners. The processed data of the municipal database are presented together with the data of the Statistical office of the Republic of Slovenia in the Table 4. According to public data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia, the Municipality ofKranjskaGoraexperiencedaslightdecreaseinthenumberofsecondhomesin2018with961dwellings, compared to 983 registered in 2011. From 2002 to 2018, most settlements in the municipality record­ed a moderate increase in the number of second homes, with the exception of Belca, Srednji vrh and Zgornja Radovna, where there was a slight increase in the number of dwellings, while their number was generally low (Table 4). Table 4: Changes in number of second home per settlement in the Municipality of Kranjska Gora (sources: Popis prebivalstva…2003;Registrski…2011; Obcinski…2023; Statisticni…2023c). Settlement Number of second homes Statistical Office of the Republic of Slovenia Database of second home ownersof the Municipality of Kranjska Gora 2002 Index 2011 Index 2018 Index 2022 2002–2011 2011–2018 Belca 2 100.0 2 100.00 1 50.00 2 Dovje 8 100.0 13 162.50 8 61.54 11 Gozd Martuljek 93 100.0 120 129.03 113 94.17 142 Kranjska Gora 581 100.0 694 119.45 688 99.14 1,033 Log 7 100.0 15 214.29 12 80.00 31 Mojstrana 23 100.0 29 126.09 25 86.21 39 Podkoren 26 100.0 64 246.15 72 112.50 89 Ratece 15 100.0 14 93.33 17 121.43 47 Srednji Vrh 9 100.0 8 88.89 6 75.00 6 Zgornja Radovna 24 100.0 24 100.00 19 79.17 16 Total number of second 788 100.0 983 124.75 961 97.76 1,426 homesinthe Municipalityof Kranjska Gora Population 5,247 100.0 5,302 101.04 5,212 98.30 Unsuitable comparison dueto different data sources Total number of dwellings 3,023 100.0 3,764 124.51 3,912 103.93 Unsuitable comparison duein the Municipality of to different data sourcesKranjska Gora Share of second homes (%) 26.07 100.0 26.10 100.12 24.60 94.25 Unsuitable comparison dueto different data sources If we compare the number of second homes in 2018 (961), provided by the Statistical Office of the RepublicofSlovenia,withthedatabaseofthetouristtaxpayers(ownersandco-ownersofsecondhomes) of the Municipality of Kranjska Gora in 2022 (1416) (Table 4), we can observe a difference of 455 sec-ondhomes.Althoughthenumbercannotbedirectlycomparedduetothedifferentyearofregistration, it can be assumed that the number of second homes in the database of Statistical Office from 2018 is underestimated. Reasons for this anomaly can be found in the same facts that were described in the previous chapter from the national level. The consideration of this paradox can be reinforced by the growing number of dwellings for permanent users (their number has increased for almost 4% in the same period), while the population slightly decreased over the same period. This comparison of figures from two different databases puts into perspective the methodological approaches of registration of second homes in the same area. Both databases present official and rep­resentative estimate, collected with a valid methodology. Each database has its limitations, which do not appear to be marginal, since the observed results are significantly different. 4 Discussion Several methodological challenges have been identified in this research on second homes depend-ingonthegeographicallevelofcasestudies.Thesechallengesdonotonlyconcernresearch,sincepublic statistics provides several baseline indicators to support decision-making for administrative manage­ment of second homes, particularlyfor town planning, tax policy and tourism (Roca 2013; Czarnecki and Frenkel 2015). However, the reliability of the existing data for potential transnational, national or evenlocalmanagementisquestionablefromseveralaspects. Definitionsframethemethodofdatacol­lectionandcancreatevariousestimationsofthenumberofsecondhomesforasamestudyarea,depending ontheadoptedresearchapproachandrelateddatasources,asshownbythecasesobservedinthispaper. Moreover,thecomplexandheterogeneousresidentialbehaviourofsecondhomeownersandusersrevealed by empirical studies has proven that one needs to be cautious when observing quantitative statistical data (Coppock 1977; Hall and Müller 2004; Paris 2009; Blondy, Vacher and Vye 2016; Bausch 2017; Cretton,BoscoboinikandFriedli2020).Thetermsecondhomeisnotsuitabletoaddresspotentialowner of three or more »homes« and indicates the ranking of different homes when they might have all spe­cific functions or ties from the owner’s perspective. The term multiple homes was already claimed by Chris Paris (2011) to make up for the linguistic shortcomings of the notion of secondary residence. Multi-property ownership does not presume residential use to be distributed among all properties as a multilocal dwelling. Some of the properties may be used rarely or even be vacant, and their order (first,second,third,etc.)makesitimpossibletoknowtheowners’locationsforpermanentorsecondary use. The versatility of the choice of multilocal dwellers in their declarations and practices is also to be perceivedaspossiblebiasofinterpretations,andenhancestheneedofrenewedempiricalapproach(Stock 2006;Duchęnes-Lacroix,HiltiandSchad2013).Finally,acasestudyonthemountainousareasofFriuli­VeneziaGiuliatemperstheassessmentofsecondhomesownerswhomaybeconsideredasequalseasonal residents (Jelen et al. 2022). The second home may also represent a temporary residential status in the residential migration process of new highlanders (Norris and Winston 2010). In addition to the pre­viousfindings,MüllerandHall(2018)havewarnedaboutthelimitationsoftheprojectedsecondhomes development, when important societal change occurs (such as the rise of teleworking, climate change and increased mobility). It therefore seems essential to discuss the prospects for approaching second homes in the research field but also public management, starting by matching definitions with the corresponding methods and observation capacities. In 2005, Guizzardi (2005) explored the accuracy of a new methodology to monitor second homes occupancy. He analysed the electricity consumption of second homes in a case studyoftheregionofEmiliaRomagna(Italy).Bycalculationsbasedonthedataofelectricityconsumption, heobtainedanumberofsecondhomevisitorsclosetotheofficialstatisticsfrommunicipalassessments. In 2022, the Municipality of les Deux Alpes in the French Alps designed a similar method for identi­fication of second homes by scanning the water consumption data. These data sourcing protocols state the real estate occupancy but they do not inform on the user’s motivesandtypesofuseofsecondhomescomprehensively.Motivesandtypeofusemightbeconnected with a diverse range of activities, such as leisure, remote work, seasonal work, family gathering, rent-ing,afinancialinvestment,seasonaldwellingornouseatall.TheFrenchnationalstatisticalofficeobserved temporarypopulationgainsintheFrenchAlpineareaswithahighrateofsecondhomes,basedonesti-mates linked to mobile phone data during the first lockdown of the COVID-19 crisis in 2020 (INSEE 2020). Thisdatasourceprovidedaninsightofoccupancyofthesedwellings,butretainsalargemargin of error due to numerous variables, such as the mobility of the permanent population and differences inpersonalphoneuse,whichcanmodifythevolumeofoverallphoneactivity(Ziliangetal.2016).Steinicke, CedeandLöffer(2012)useddiversifiedtechniquesfordataacquisitiontoobservemigrationanddemo-graphicchangeintheItalianAlpsthroughaerialphotographs,remote-sensingimages,landusemapping andempiricalstudiestoverifytheresultsofstatisticalinterpretation.Methodswithmonitoringofelec­tricityconsumption,drinkingwater,mobilephoneactivity,remotesensingimages,andlandusemapping have certain potential for estimation of overall occupancy of users in their second homes. However, realtimeknowledgeoftheoccupancyratedoesnotallowustoconfirmiftherealestateissecondhome Figure 3: Theoretical approach to residential ownership monitoring in different municipalities. or not. Moreover, the quality of data sourcing differs from one municipality to another depending on the capacities and reliability of public service organization. Based on the lessons learned from the discussed cases in this paper and the state of the art of new approaches, we designed a theoretical approach, which incorporates the identified patterns in theownershipofsecondhomesfromthemunicipal,national,andeventransnationallevel(Figure 3). This approach assumes that some individuals own multiple dwellings, which they use as first, sec-ondoreventhird home,andmight practicecommuting betweenseveral dwellings. Forthisreason, themunicipalitycannothaveanoverallviewoftheindividual’spotentialmulti-propertyownership situation. IfasecondhomeownerdeclaresthathismainresidenceisinthemunicipalityA,themunic­ipal authorities cannot identify if this owner has a second home outside of this municipality. The diagram in the Figure 3 shows the need for coordination at national level, where spatial distribu­tion ofindividual’s housingstock would be moreefficientlyvisible. Such monitoringof individual’s propertyonanationallevelalreadyexistsinseveralcountriesincludingSlovenia,however,itisonly usedtokeeparecordofperson’staxrecords. Distinguishingbetweenone’ssingleandmultipledwellings or properties on a local level would give municipalities a better understanding of the presence of second home users throughout the year and enable them more adequate estimation of public ser­vices in relation to the population’s presence or absence. Improvement of these estimations would beverybeneficialespeciallyformunicipalitiesinpopulartouristdestinationswithhighshareofsec­ond homes. Weproposetoidentifytheextentoffamily’sorindividual’spropertiesthroughabottom-upapproach, based on cross-referencing of the data at national level. Such database could be established by com­piling of the data collected by the municipalities, when they gather information to collect local tourist taxes,andcombiningandconnectingthemwithnationalRealEstateRegister. Thisproposedapproach could then serve as a monitoring tool for the public authorities. Concerning the transnational level of second homes, temporal, categorical, and spatial method­ologicallimitationsofthedatacouldbereducedwithcoordinatedapproachesandmethodsofthedata providers. Data quality in this field could be drastically improved through harmonization of the meta-data frame among the Alpine countries (or the European Union) and their statistical offices. 5 Conclusion Inthearticle,weidentifiedthreemethodologicalchallengesattheinternational,nationalandlocal level that have an impact on the study of the phenomenon of second homes: • Inconsistent definitions of second homes between national authorities and statistical offices in the case of countries in the Alpine region: Sonderegger and Bätzing (2013) study identified the charac­teristics and trends of the development of second homes in the Alpine area, and when carrying out acomparativeanalysistenyearslater,wewereconfrontedwithproblemsarisingfromvariousincon­sistencies in data collection. • Changes in the methods for monitoring data on second homes: in contrast to other countries in the Alpine region, Slovenia has been experiencing a decline in the number of second homes for almost two decades, even though the number of inhabitants, the number of dwellings and the value of GDP percapitahavebeenincreasingoverthesameperiod.Changesinmethodologyandpoordatamain­tenanceinthecategoryofsecondhomeshaveledtheSurveyingandMappingAuthorityoftheRepublic ofSloveniatoabolishthiscategoryintheRealEstateRegisterin2018,andconsequentlytheStatistical Office of the Republic of Slovenia has also abandoned the recording of this data. • Discrepanciesbetweenmunicipalandnationaldataonsecondhomes:theexampleoftheMunicipality ofKranjskaGorashoweddiscrepanciesinthedataonthenumberofsecondhomes,whicharederived from two public data registers. Basedonthefindingsofpreviousresearchandthemethodologicalchallengespresented,thepaper formulates a theoretical approach that would allow obtaining more accurate estimates of the number of secondary dwellings. Combining the datasets from the tax and property registers at municipal and national level could help to distinguish between single and multiple property ownership. At the same time, it was proposed to harmonise definitions and synchronise the data framework at international level, which would improve the possibilities for further research in the field of second homes. Acknowledgment: This work has been supported by the LABEX ITEM-ANR-10-LABX-50-01 (InnovationsetTransitionsTerritorialesEnMontagne)andtheFrenchMinistryforEcologicalTransition and Territorial Cohesion (FondsNational d’Aménagement et de Développement du Territoire) under the framework of the PhD research of the co-author Quentin Drouet and the Municipality of Kranjska Gora, which has agreed to collaborate on the transmission of data used in this research. 6 References Agenzia delle Entrate: Guida per l’acquisto della casa: le imposte e le agevolazioni fiscali. Roma, 2023. Internet:https://www.agenziaentrate.gov.it/portale/documents/20143/233439/Guida_acquisto_Casa_ imposte_e_agevolazioni.pdf/de1df915-6e49-35cf-7168-c09da6ba0db5 (27. 9. 2023). Alpine Convention 2020: Perimeter of the Alpine Convention 2020. Internet: https://www.atlas.alp­conv.org/layers/geonode_data:geonode:Alpine_Convention_Perimeter_2018_v2 (27. 9. 2023). Back,A.2020:Footprintsofaninvisiblepopulation:second-hometourismanditsheterogeneousimpacts on municipal planning and housing markets in Sweden. Ph.D. Thesis, Umeĺ University. Umeä. Bausch, T. 2017: Why demography forecasts fail in tourism areas: A spatial demographic mapping of a small alpine village. Sustainable Development of Mountain Territories 9-1. DOI: https://doi.org/ 10.21177/1998-4502-2017-9-1-45-54 Blondy, C., Vacher L., Vye D. 2016: Les résidents secondaires, des acteurs essentiels dessystčmes tou­ristiqueslittorauxfrançais?TerritoireenmouvementRevuedegéographieetaménagement30.DOI: https://doi.org/10.4000/tem.3344 Bole, D. 2008: Ekonomska preobrazba slovenskih mest. Geografija Slovenije 19. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545444 Borsdorf,A. 2014:SecondhomesinTyrol:Growthdespiteregulation. JournalofAlpineResearch102-3. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.2262 Brennen, A., Miller, N., Pappu, R., Pernika, K., Porter, L. 2017: Visualizing Uncertainty in Human GeographyData:IQTMissionChallenge.Internet:https://www.iqt.org/wp-content/uploads/2017/09/ Uncertainty-Report_PUBLIC.pdf (27. 9. 2023). Carrosio,G.,Magnani,N.,Osti,G.2019:Amildruralgentrificationdrivenbytourismandsecondhomes: Cases from Italy. Sociologia urbana e rurale 119. DOI: https://doi.org/10.3280/SUR2019-119003 Casado-Diaz,M.A.1999:Socio-demographicimpactsofresidentialtourism:AcasestudyofTorrevieja, Spain. International Journal of Tourism Research 1-4. DOI: https://doi.org/10.1002/(SICI)1522­1970(199907/08)1:4<223::AID-JTR153>3.0.CO;2-A Censimento Popolazione Abitazioni. Alloggi. Abitazioni occupate da persone residenti. Abitazioni non occupate da persone residenti 2011. Istituto Nazionale di Statistica. Roma, 2011. Internet: http://dati-censimentopopolazione.istat.it/Index.aspx?lang=it&SubSessionId=c3813463-9ff8-42f8­8c7a-0760862de603&themetreeid=16 (27. 9. 2023). CensimentoPopolazioneAbitazioni.Alloggi.Abitazionioccupatedapersoneresidenti.Abitazioninon occupatedapersoneresidenti2021.IstitutoNazionalediStatisticaRoma,2021.Internet:http://dati­censimentipermanenti.istat.it/?lang=it&SubSessionId=f0210256-9cff-4801-948a-a3b0bc2f27a6 (27. 9. 2023). Code général des impôts de la République Française 2023. Section III Taxe d’habitation. Locaux imposables.Article1407. ModifiéparLoin°2019-1479du28décembre2019-art. 16(M). Internet: https://www.legifrance.gouv.fr/codes/article_lc/LEGIARTI000041464837 (10. 10. 2023). Coppock, J. T. 1977: Second Homes: Curse or Blessing. Oxford. Cretton, V., Boscoboinik, A., Friedli, A. 2020: Ŕ l’aise, ici et ailleurs. Mobilités multirésidentielles en zonedemontagne:lecasdeVerbierenSuisse.AnthropologieetSociétés44-2.DOI:https://doi.org/ 10.7202/1075681ar Czarnecki, A., Frenkel, I. 2015: Counting the invisible: Second homes in Polish statistical data collec­tions. Journal of Policy Research 7-1. DOI: https://doi.org/10.1080/19407963.2014.935784 Delorme, F. 2014: Du village-station ŕ la station-village. Un sičcle d’urbanisme en montagne. In Situ Revue des patrimoines 24. DOI: https://doi.org/10.4000/insitu.11243 Duchęne-Lacroix, C., Hilti, N., Schad, H. 2013: L’habiter multi-local: discussion d’un concept émer­gentetaperçudesatraductionempiriqueenSuisse.RevueQuetelet1-1.DOI:https://doi.org/10.14428/ rqj2013.01.01.05 Elmi, M., Perlik, M. 2014: From tourism to multilocal residence? Unequal transformation processes in the Dolomites area. Journal of Alpine Research 102-3. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.2608 ESRIShadedRelief2019.Internet:https://server.arcgisonline.com/ArcGIS/rest/services/World_Shaded_ Relief/MapServer/tile/%7Bz%7D/%7By%7D/%7Bx%7D (24. 10. 2023). Eurostat NUTS3 2013. European Commission. Internet: https://ec.europa.eu/eurostat/de/web/gisco/ geodata/reference-data/administrative-units-statistical-units/nuts (24. 10. 2023). FederalDepartmentoftheEnvironment,Transport,EnergyandCommunicationsDETEC2012:Fiche d’information sur l’initiative Populaire »Pour en finir avec les constructions envhaissantes de résidences secondaires.«. Internet: https://www.uvek.admin.ch/uvek/fr/home/detec/votations/ initiative-sur-les-residences-secondaires/documentation.html (10. 10. 2023). FederalOfficeforSpatialDevelopmentofSwitzerland:Résidencessecondaires.Guidepourlaplanification directrice cantonale. Ittigen, 2010. Internet: https://www.are.admin.ch/are/fr/home/developpe­ment-et-amenagement-du-territoire/droit-de-l_amenagement-du-territoire/residences-secondaires.ht ml (10. 10. 2023). Federal Statistical Office of Switzerland 2023: Dénombrement des logements vacants. Internet: https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/construction-logement/logements/logements­vacants.html (10. 10. 2023). Gallent, N., Tewdwr-Jones, M. 2000: Rural Second Homes in Europe: Examining Housing Supply and Planning Control. London. Gerber,J.D.,Tanner,M.B.2018:TheroleofAlpinedevelopmentregimesinthedevelopmentofsecond homes: Preliminary lessons from Switzerland. Land Use Policy 77. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.landusepol.2017.09.017 German Federal Act on Registration of 3 May 2013: »Bundesmeldegesetz vom 3. Mai 2013 (BGBl. I S. 1084),daszuletztdurchArtikel22desGesetzesvom19. Dezember2022(BGBl. IS. 2606)geän­dert worden ist« § 21 Mehrere Wohnungen. Internet: https://www.gesetze-im-internet.de/bmg/ BJNR108410013.html (10. 10. 2023). Ghorbanpour,M.,Kheyroddin,R.,Daneshpour,S.A.2023:Providingaflexibleconceptualframework to define »second home«: A systematic review. Journal of Research and Rural Planning. DOI: https://doi.org/10.22067/jrrp.2023.82591.1080 Gosar, A. 1987: Ucinki pocitniških bivališc na preobrazbo slovenske kulturne pokrajine. Geographica Slovenica 18. Ljubljana. Gosar,A.1989:Secondhomesinthealpineregionof Yugoslavia.MountainResearchandDevelopment 9-2. DOI: https://doi.org/10.2307/3673479 Guizzardi,A.2005:Amethodologyforthemeasureofsecondaryhomestouristflowsatmunicipallevel. Statistica 65-2. DOI:10.6092/issn.1973-2201/86 GURS 2022: Obcinska meja. Internet: https://www.e-prostor.gov.si/ (1. 3. 2023). Hall, C. M., Müller, D. K. 2004: Tourism, Mobility and Second Homes: Between Elite Landscape and Common Ground. Clevedon. INSEE2020:Retourpartieldesmouvementsdepopulationavecledéconfinement.INSEEAnalyses54. InstitutNationaldelaStatistiqueetdesEtudesEconomiques2021:Définitions.Internet:https://www.insee.fr/ fr/metadonnees/definition/c1634 (10. 10. 2023). Inventairedeslogementsetproportionderésidencessecondaires2017.OfficeFédéralduDéveloppement Territorial. Ittigen, 2017. Internet: https://www.are.admin.ch/inventaire-logements#381345584 (10. 10. 2023). Inventairedeslogementsetproportionderésidencessecondaires2023.OfficeFédéralduDéveloppement Territorial. Ittigen, 2023. Internet: https://www.are.admin.ch/inventaire-logements#381345584 (10. 10. 2023). Istituto Nazionale di Statistica: Glossario. Roma, 2021. Internet: https://www.istat.it/it/metodi-e-stru­menti/glossario (10. 10. 2023). Jelen,I.,DžajicUršic,E.,Beismann,M.,Cede,P.,Steinicke,E.2022:Zapušcenanaseljavgorskihobmoc­jih Furlanije – Julijske krajine: možnosti okrevanja Železne doline. Geografski vestnik 94-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94206 Jeršic, M. 1968: Sekundarna pocitniška bivališca v Sloveniji in Zahodni Istri. Geografski vestnik 40. Koderman,M.2014:SpatialanalysisofsecondhomesinthemunicipalityofPiran.Academicaturistica7-2. Koderman,M.2017:SecondhomesinprotectedareasofSlovenia:ThecaseoftheTriglavNationalPark. Tourism in Protected Areas of Nature in Serbia and Slovenia. Belgrade. Koderman,M.,Salmic,S.2013:Prebivatiob»jezerubliz’Triglava«:prostorskaanalizapocitniškihbiva­lišc v obcini Bohinj. Gorenjska v obdobju glokalizacije. Ljubljana. Landesrecht konsolidiert Tirol: Raumordnungsgesetz 2016: TROG 2016, Tiroler § 13a, Fassung vom 22.7.2021.§13aStrafbestimmungenbezüglichFreizeitwohnsitze.Internet:https://www.ris.bka.gv.at/ NormDokument.wxe?Abfrage=LrT&Gesetzesnummer=20000647&FassungVom=2021-07­22&Artikel=&Paragraf=13a&Anlage=&Uebergangsrecht= (10. 10. 2023). Larsson, L., Müller, D. K. 2019: Coping with second home tourism: responses and strategies of private andpublicserviceprovidersinwesternSweden.CurrentIssuesinTourism22-16.DOI:https://doi.org/ 10.1080/13683500.2017.1411339 Macchiaveli,A.2011:Leabitazionidivacanzanellafunzioneturisticaterritoriale.Diffusione,problematiche ed esperienze di gestione. Milano. Miklic, E. 2023: Pojasnila glede stanovanj za sezonsko insekundarno rabo(electronic correspondence from August 11, 2023). Ljubljana. Müller, D. K. 2020: 20 Years of Nordic second-home tourism research: A review and future research agenda. Scandinavian Journal of Hospitality and Tourism 21-1. DOI: https://doi.org/10.1080/ 15022250.2020.1823244 Müller, D. K., Hall, C. M. 2018: Second home tourism: An introduction. The Routledge Handbook of Second Home Tourism and Mobilities. London. Müller,D.K.,Hoogendoorn,G.2013:Secondhomes:curseorblessing?Areview36yearslater.Scandinavian JournalofHospitalityandTourism13-4. DOI:https://doi.org/10.1080/15022250.2013.860306 Nared,J.,Bole,D.,RazpotnikViskovic,N.,Tiran,J.2020:Slovenianeconomy.TheGeographyofSlovenia: Small But Diverse. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-14066-3_12 Nebenwohnsitzfälle am 31.10.2013 nach Geschlecht und Gemeinden. Statistik Austria. Wien, 2013. Internet: https://www.statistik.at/statistiken/bevoelkerung-und-soziales/bevoelkerung/bevoelke­rungsstand/nebenwohnsitze (10. 10. 2023). Nebenwohnsitzfälle am 31.10.2022 nach Geschlecht und Gemeinden. Statistik Austria. Wien, 2022. Internet: https://www.statistik.at/statistiken/bevoelkerung-und-soziales/bevoelkerung/bevoelke­rungsstand/nebenwohnsitze (10. 10. 2023). Norris, M., Winston, N. 2010: Second-home owners: Escaping, investing or retiring? Tourism Geographies 12-4. DOI: https://doi.org/10.1080/14616688.2010.516401 Obcinskiseznamdavcnihzavezancevzaturizemnadan31.12.2022.ObcinaKranjskaGora. Kranjska Gora, 2023. Opacic,V.T.,Koderman,M.2016:Changesinpatternofsecondhomedevelopmentincountriesarising from Socialist Federal Republic of Yugoslavia. Book of proceedings of International Tourism and Hospitality Management Conference. Sarajevo. Opacic,V.T.,Koderman,M.2018:FromsocialistYugoslaviatotheEuropeanUnion:Secondhomedeve­lopmentinCroatiaandSlovenia.TheRoutledgeHandbookofSecondHomeTourismandMobilities. London. Pacione, M. 1984: Rural Geography. London. Pahor,P.2008:Cakanasdaveknanepremicnine:Naministrstvuzafinancesošeskrivnostni.Dnevnik, 31. 12. 2028. Internet: https://www.dnevnik.si/1042233392 (21. 2. 2023). Paris, C. 2009: Re-positioning second homes within housing studies: Household investment, gentrifi­cation, multiple residence, mobility and hyper-consumption. Housing, Theory and Society 26-4. DOI: https://doi.org/10.1080/14036090802300392 Paris,C.2011:Affluence,MobilityandSecondHomeOwnership.London.DOI:https://doi.org/10.4324/ 9780203846506 Perles-Ribes, J. F., Ramon-Rodriguez, A. B., Such-Devesa, M. J. 2018: Second homes vs. residential tourism: A research gap. Tourism 66-1. Perlik,M.2011:Alpinegentrification:Themountainvillageasametropolitanneighbourhood.Journal of Alpine Research 99-1. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.1370 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 2002. Statisticni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2003. Popisprebivalstva,gospodinjstev,stanovanjinkmeckihgospodarstevvRepublikiSloveniji1991 –koncni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993. PopisstanovništvaistanovauSocijalistickojFederativnojRepubliciJugoslaviji1971:Knjiga1. Savezni zavod za statistiku. Beograd, 1972. Popisstanovništva i stanova u Socijalistickoj Federativnoj Republici Jugoslaviji 1981. Savezni zavod za statistiku. Beograd, 1984. RecensementdelapopulationdelaprincipautédeMonaco2016. Institutmonégasquedelastatistique etdesétudeséconomiques.Monaco,2018.Internet:https://www.imsee.mc/Publications/Recensement-de-la-population (10. 10. 2023). Recensement de la population: Logement en 2012. Institut National de la Statistique et des Etudes Economiques. Paris, 2015. Internet: https://www.insee.fr/fr/statistiques/2044713 (10. 10. 2023). Recensement de la population: Logement et résidences principales en 2019. Institut National de la Statistique et des Etudes Economiques. Paris, 2022. Internet: https://www.insee.fr/fr/statistiques/ 6454268 (10. 10. 2023). Registrski popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2011. Statisticni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2011. Roca, Z. (ed.) 2013: Second Home Tourism in Europe: Lifestyle Issues and Policy Responses. London. Salmic,S.,Koderman,M.2013:ProstorskaanalizapocitniškihbivališcvObciniKranjskaGora.Geografski vestnik 85-1. Sarman I., Czarnecki, A. 2020: Swiss second-home owners’ intentions of changing housing patterns. Moravian Geographical Reports 28-3. DOI: https://doi.org/10.2478/mgr-2020-0015 Sonderegger, R., Bätzing, W. 2013: Second homes in the Alpine Region. Journal of Alpine Research. DOI: https://doi.org/10.4000/rga.2511 Statisticni urad Republike Slovenije: Bruto domaci proizvod, Slovenija, letno. Ljubljana, 2023a. Internet: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0301910S.px (13. 5. 2023). Statisticni urad Republike Slovenije: Stanovanja, Slovenija, 1. januar 2018 – koncni podatki. Ljubljana, 2023b. Internet: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/0861150S.px/ (4. 12. 2023). Statisticni urad Republike Slovenije: Stanovanja za pocitniški namen ali sekundarno rabo po naseljih v Obcini Kranjska Gora (electronic correspondence from August 11, 2023). Ljubljana, 2023c. StatistikAustria:ZensusGebäude-undWohnungszählung.ErgebnissezuGebäudenundWohnungen ausderRegisterzählung.Wien,2021.Internet:https://www.statistik.at/fileadmin/user_upload/Zensus­GWZ-2021.pdf (10. 10. 2023). Statistisches Bundesamt: Zensus 2011. Gebäude und Wohnungen. Übersicht über Merkmale und Merkmalsausprägungen, Definitionen. Wiesbaden, 2011. Internet: https://www.zensus2011.de/ SharedDocs/Downloads/DE/Merkmale/Merkmale_GWZ.pdf?__blob=publicationFile&v=2 (10. 10. 2023). Steinicke, E., Cede, P., Löffer, R. 2012: In-migration as a new process in demographic problem areas oftheAlps:Ghosttownsvs.amenitysettlementsintheAlpineborderareabetweenItalyandSlovenia. Erdkunde 66-4. DOI: https://doi.org/10.3112/erdkunde.2012.04.04 Stock,M.2006:L’hypothčsedel’habiterpoly-topique:pratiquerleslieuxgéographiquesdanslessociétés ŕindividusmobiles.EspacesTemps.net. Internet:https://www.espacestemps.net/en/articles/hypot­hese-habiter-polytopique/ (10. 10. 2023). SwissFederalStatisticalOfficeFederalRegisterofBuildingsandDwellings:Commentestgérélecaractčre «affectation du logement». Neuchâtel, 2015. Internet: https://www.housing-stat.ch/fr/help/faq/ wnart.html (10. 10. 2023). Visser, H., Petersen, A. C., Beusen, A. H. W., Heuberger, P. S. C., Janssen. P. H. M. 2006: Guidance for Uncertainty Assessment and Communication. Check-list for Uncertainty in Spatial Information and Visualising Spatial Uncertainty. The Hague. Weichhart, P., Rumpolt, P. A. (ed.) 2015: Mobil und doppelt sesshaft: Studien zur residenziellen Multilokalität. Abhandlungen zur Geographie und Regionalforschung 18. Wien. Wohnungen in Wohngebäuden nach Art der Wohnungsnutzung – Stichtag 9. 5. 2011 regionale Ebenen2011Gebäude-undWohnungszählung2011(Zensus).StatistischesBundesamt.Wiesbaden, 2011. Internet: https://www.govdata.de/web/guest/daten/-/details/wohnungen-in-gebauden-mit­wohnraum-nach-art-derwohnungsnutzung-stichtag-09-05-2011regionale-ebe (10. 10. 2023). Zakon o spodbujanju razvoja turizma. Uradni list Republike Slovenije 86/2018. Ljubljana. Ziliang, Z., Shih-Lung, S., Yang, X., Feng, L., Jie C., Ling., Y. 2016: Understanding the bias of call detail records in human mobility research. International Journal of Geographical Information Science 30-9. DOI: https://doi.org/10.1080/ 13658816.2015.1137298 Žnidaršic,M.,Miklic,E.2022:Registrskipopisprebivalstva,gospodinjstevinstanovanj.Ljubljana.Internet: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8211 (27. 2. 2023). METODOLOŠKIIZZIVIPRIPREUCEVANJUSEKUNDARNIH POCITNIŠKIH BIVALIŠC: IZKUŠNJE IZ ALPSKE REGIJE, SLOVENIJE IN OBCINE KRANJSKA GORA 1 Uvod Sekundarnapocitniškabivališcasopredmetpreucevanjaštevilnihznanstvenihdisciplin,kotsoštu­dijeturizmainprostocasnihdejavnosti(HallinMüller2004),antropologije,prostorskegainregionalnega nacrtovanja,zemljiškepolitike(GallentinTewdwr-Jones2000),stanovanjskihštudij(Paris2009),geo­grafijepodeželja(Pacione1984),demografijeinmigracij(Casado-Diaz1999)terekonomijeinokoljskih študij. Raziskave preucujejo razlicne cilje, vkljucno z natancnejšim razumevanjem prostorske razpo­reditve sekundarnih pocitniških bivališc, njihovega razvoja (Sonderegger in Bätzing 2013) in izvora, motiveinspreminjajocesepraksenjihovihlastnikovaliuporabnikov(SarmaninCzarnecki2020),vloge sekundarnih pocitniških bivališc v turizmu (Machiavelli 2011; Blondy, Vacher in Vye 2016), njihovo dojemanje in zanimanje za lokalne deležnike (Gerber in Tanner 2018) ter tudi njihove razlicne ucin­kevprostoruvgospodarskem,okoljskemindružbenemsmislu(Coppock1977;Gosar1989;Roca2013; Cretton, Boscoboinik in Friedli 2020). Polemike v povezavi z vplivi, ki jih imajo sekundarna pocitni­ška bivališca na okolje (Koderman 2017), izvajalce javnih storitev (Larsson in Müller 2019) in število nepremicnin, ki so na voljo za stalno bivanje, spodbujajo razlicne raziskave z namenom spremljanja njihovihposledicskozicas(Paris2009;MüllerinHoogendoorn2013;Carrosio,MagnaniinOsti2019). Znacilnosti vplivov je sicer mogoce opredeliti, vendar jih je pogosto težavno izmeriti na oprijemljiv nacin, prav tako pa je težko oceniti natancno število sekundarnih pocitniških bivališc na dolocenem obmocju. Eden od glavnih razlogov za to je pomanjkljiva opredelitev, kaj izraz sekundarno pocitniško bivališce v vseh svojih razsežnostih in oblikah uporabe sploh zajema. Kljub številnim raziskavam o pojavu sekundarnih pocitniških bivališc še vedno ni znanstvenega soglasjaonjihovidefiniciji(HallinMüller2004;Stock2006;ElmiinPerlik2014;Perles-Ribes,Ramon-Rodriguez in Such-Devesa 2018). Zaradi morfoloških raznolikosti, razlicnih zakonskih opredelitev in stanovanjskihoblikrabesekundarnihpocitniškihbivališcsoraziskovalcineenotniprioblikovanjuuni­verzalneopredelitve,kompleksnostpojavapasezrcalitudivheterogenostiupravnihindavcnihopredelitev (Ghorbanpour, Kheyroddin in Daneshpour 2023). Terminološka razhajanja za opredelitev sekundar­nega pocitniškega bivališca v statisticnih uradih razlicnih držav so nedvomno izrazita in zahtevajo poglobljeno preucitev pred nadaljnjo analizo. Glede na navedena dejstva v nadaljevanju predstavljamo razpravo o metodoloških izzivih in mož­nostih opazovanja obravnavanega pojava, pri cemer izhajamo iz preteklih raziskav in razpoložljivih podatkov na mednarodni, državni in lokalni ravni. Kakšni so torej metodološki izzivi pri spremljanju sekundarnih pocitniških bivališc? Ali lahko na lokalni ravni natancneje opazujemo razvoj sekundar­nih pocitniških bivališc kot na državni ali mednarodni ravni? Dabiosvetlilimetodološkeizziveodmednarodnedodržavneinlokalneravnismosevprispevku osredotocilinatriposebejzanimivavsebinskaizhodišcainraziskavousmerilinaobmocjeAlp,Slovenijo in Obcino Kranjska Gora. V prvem delu prispevka so predstavljene kvalitativne omejitve razpolo­žljivih podatkov o sekundarnih pocitniških bivališcih na mednarodni ravni v okviru alpskega obmocja. Vdrugemdelujepredstavljenihnekajmetodološkihizzivovpreucevanjasekundarnihpoci­tniških bivališc v Sloveniji, tretji del pa se osredotoca na Obcino Kranjska Gora in na lokalni ravni analiziranasprotujocesiocenetehbivališcnapodlagirazlicnihvirovpodatkov. Pridobljenaspoznanja sonasvodilakrazmislekuomorebitnihmetodološkihspremembahvpostopkuevidentiranjasekun­darnihpocitniškihbivališc,kibiprispeval k zmanjšanju možnostiza pomanjkljivospremljanjetega pojava. 2 Metode V prispevku je bila uporabljena metoda analize relevantne literature in virov ter predpisov spodrocjasekundarnihpocitniškihbivališc.Spridobivanjeminformacijodupravljavcevpodatkov,pre­gledomuporabljenihdefinicijsekundarnegapocitniškegabivališca,metodahzbiranjapodatkovotem pojavu in ocenjevanjem njihove kakovosti smo opredelili vec nedoslednosti v klasifikaciji sekundar­nih pocitniških bivališc ter casovnih in prostorskih vidikih njihovega evidentiranja (Visser s sodelavci 2006; Brennen s sodelavci 2017). Prostorsko analizo statisticnih podatkov smo izvedli z uporabo geo­grafskega informacijskega sistema (programska oprema QGIS 3.16). Nekatere analizirane zbirke podatkovosekundarnihpocitniškihbivališcihsmopridobiliodStatisticnegauradaRepublikeSlovenije (statisticni podatki o sekundarnih pocitniških stanovanjih na ravni naselij in pojasnila o metodologi­jievidentiranjasekundarnihpocitniškihbivališc)inObcineKranjskaGora(zbirkapodatkovolastnikih in solastnikih pocitniških bivališc). 3 Izbrani izzivi pri preucevanju sekundarnih pocitniških bivališc Pri preucevanju sekundarnih pocitniških bivališc na obmocju Alp smo naleteli na vec izzivov, ki jih obravnavamo na mednarodni, državni in lokalni ravni. 3.1 Opredelitev sekundarnih pocitniških bivališc v sklopu mednarodne primerjalne analize na obmocju Alp Izraz sekundarnopocitniškobivališcezajemaširokrazponpomenov(Ghorbanpour,Kheyroddinin Daneshpour 2023). Na razlicnih znanstvenih podrocjih se izraz pocitniško bivališce obicajno upora­blja za prebivališce za prosti cas oziroma rekreacijo, pocitniško prebivališce, družinsko posest, poletno oziromasezonskoprebivališce(Coppock1977;Roca2013;SondereggerinBätzing2013),patudivikend ali stanovanje na vec lokacijah (Stock 2006; Duchęne-Lacroix, Hilti in Schad 2013). Posledicno lahko sekundarna pocitniška bivališca razlikujemo na najmanj treh ravneh: • po morfološki raznolikosti: pocitniška bivališca v obliki stanovanja v turisticnih apartmajskih kom­pleksih, razkošne brunarice, družinske hiše, stanovanjske podenote, koce za letovanje, apartmaji v podeželskem pocitniškem centru (Norris in Winston 2010); • porazlicnempravnemstatusu:pocitniškobivališcekotetažnaoziromaskupnalastnina,posestzlas­tninskopravicooziromapravicodouporabealiuživanja,nepremicninskiinvesticijskisklad,bivališce s casovno souporabo nepremicnine, bivališce v dolgorocnem najemu (Paris 2011); • porazlicnihvrstahuporabestanovanj:zaosebnopreživljanjeprostegacasa,zadružinskasrecanja,za turisticni najem oziroma nastanitev, za najem sezonskim delavcem, za obiske prijateljev in sorodni­kov,kotnenaseljenoalizapušcenostanovanje.Rabastanovanjaselahkovživljenjskemobdobjulastnikov spreminja,kosedenimoljudjeupokojijoinpotemvecinomaprebivajovsvojemsekundarnempoci­tniškembivališcu,svojanekdanjastalnabivališcavmestupauporabljajonaprimerobobiskihotrok (Müller in Hoogendoorn 2013; Roca 2013; Elmi in Perlik 2014). Vec raziskovalcev je v povezavi z obravnavano tematiko izpostavilo delitev raziskovalnih usmeri­tev na dva sklopa, in sicer na koncept sekundarnih pocitniških bivališc in koncept tako imenovanega bivanjskegaturizma,kipasedelnoalivcelotiprekrivata(Perles-Ribes,Ramon-RodriguezinSuch-Devesa 2018; Müller inHall 2018). Nekaterirezultatiempiricnih študijonastajajocimobilnidružbikažejo,da je težko lociti glavno prebivališce od sekundarnega (Müller 2020). Ob sistematicnem pregledu raziskav lahkougotovimo,dajenamesturazmislekoprožnejšemkonceptudefinicijesekundarnegapocitniškega bivališca, v katerem bi bilo treba opredeliti kategorije ali podkategorije teh bivališc in se izogniti preši­rokiopredelitvi(Ghorbanpour,KheyroddininDaneshpour2023).Raziskovalcisekundarnihpocitniških bivališcugotavljajo,daposameznikobbivanjunavecrazlicnihobmocjihoblikujevecživljenjskihpro­storov,scimersevzpostavitakoimenovani»veclokalni«življenjskislog(Stock2006;Duchęne-Lacroix, Hilti in Schad 2013; Weichhart in Rumpolt 2015). V praksi je posameznikovo »veclokalno« življenje sestavljeno iz bivanja na vec lokacijah, ki se dojemajo kot enoten življenjski prostor. Bivanje v sekun-darnempocitniškembivališcujetakomogocerazumetikotenoodoblik»veclokalnega«bivanja(Borsdorf 2014). Vendar pa »veclokalno« bivanje posameznika ni vedno povezano z lastništvom vec nepremi-cnin,sajizrazneopisujelastništva,temvecnacinživljenjasciklicnoporazdelitvijobivanjamedrazlicnimi bivališci(Duchęne-Lacroix,HiltiinSchad2013).Lastnik,kidolgorocnooddajasvojosekundarnonepre-micnino, ni »veclokalni« prebivalec. Ta življenjski slog lahko zadeva tako lastnike kot tudi prebivalce sekundarnih pocitniških bivališc. Pricakovati je, da se bo ta »veclokalni« življenjskislogmedprebival­civprihodnostišeokrepil,sajsejasnalocnicameddelovnimmestominprostimcasomgledenalokacijo prebivališcapostopomarazblinja,vlogiobehbivališcpaselahkozmožnostjodelanadaljavotudizdru­žita(Coppock1977;GallentinTewdwr-Jones2000;Perlik2011;Duchęne-Lacroix,HiltiinSchad2013; Müller in Hoogendoorn2013;Roca2013;Weichhart in Rumpolt 2015). Zaradi zapletenosti oblik, pravnih statusov in nacinov uporabe sekundarnih pocitniških bivališc se raziskovalci pogosto srecujejo s pomanjkanjem usklajenih in natancnih statisticnih podatkov. Šte­vilne študije izpostavljajo tudi kakovost in omejitve popisnih in davcnih podatkov o sekundarnih pocitniškihbivališcih(SondereggerinBätzing2013;Borsdorf2014;Blondy,VacherinVye2016;Carrosio Magnani in Osti 2019; Back 2020). Neskladja med formalnimi statisticnimi kategorijami in dejansko uporabo teh bivališc je z zbiranjem statisticnih podatkov težko opredeliti, še težje pa jih je odpraviti z metodami statisticnega preracunavanja. Razlike v posameznikovih stanovanjskih možnostih, prak­sahinživljenjskihslogihodpridobitvedovoljenjazagradnjostavbedopoznejšeuporabebivališcalahko vplivajonazanesljivostinformacij,kijihlastnikibivališcposredujejopristojnimustanovam,sajseadmi­nistrativne prijave prebivališca lahko izvajajo tudi zaradi davcnih ugodnosti (Sonderegger in Bätzing 2013; Perles-Ribes, Ramon-Rodriguez in Such-Devesa 2018). Cesiogledamoopredelitveizrazasekundarnopocitniškobivališce,kijihuporabljajostatisticniuradi inadministrativneustanovenaobmocjuAlpzanameneobdavcitvenepremicninaliprostorskeganacr­tovanja, lahko opazimo številne razlike (Czarnecki in Frenkel 2015). V nekaterih primerih ustanove sekundarna pocitniška bivališca opredelijo tudi posredno, pri cemer se osredotocijo na vsako enoto, ki ni posameznikovo primarno bivališce, razlike v definicij pa pomembno vplivajo na nacin zbiranja podatkov. Pregled obstojecih definicij sekundarnega pocitniškega bivališca na obmocju Alp je pred­stavljen v preglednici 1. Prikazanerazlikevdefinicijahsekundarnihpocitniškihbivališctorejneomogocajousklajenekvan­titativneprimerjalneanalizenaobmocjuAlp.Tudiznotrajenealpskedržaveselahkopojavljajorazlicne opredelitve, ki so odvisne od regionalnih državnih ustanov (na primer v Avstriji) ali od državnih dav-cnih in statisticnih uradov (na primer v Franciji, Nemciji in Sloveniji). Sonderegger in Bätzing (2013) sta poskušala številcno opredeliti sekundarna pocitniška bivališca na obmocju Alp in sta pripravila izcrpen pregled tega pojava. V svoji raziskavi sta ocenila, da je bilo leta2012uradnoevidentiranih1.850.000sekundarnihpocitniškihbivališc(26%celotnegastanovanjskega fonda). Predstavljena številcna ocena je bila izracunana na podlagi lastnih preracunov (za Italijo), zaokroženih ocen stanovanjskega fonda v preteklosti (za Nemcijo in Avstrijo) ali uporabe odstotkov rastimakroregionalnihtrendovzasekundarnapocitniškabivališcamedletoma2000in2011(zaFrancijo in Slovenijo). V okviru pricujoce raziskave smo izdelali posodobljeno oceno števila teh bivališc Preglednica 1: Razlicne opredelitve sekundarnega pocitniškega bivališca po statisticnih uradih ali javnih ustanovah v državah na obmocju Alp (z izjemo Lihtenštajna in Monaka) (viri: Federal Office…2010; Statistisches…2011; Federal Department…2012; German…2013; Swiss…2015;Landesrecht…2016;Zakon…2018;Statistik…2021;Institut…2021;Istituto…2021;ŽnidaršicinMiklic2022;Code…2023; Agenzia…2023; Federal Statistical…2023; Statisticni…2023b). p str. 58–59 država definicija sekundarnega pocitniškega bivališca Avstrija Statisticna definicija: Bivališce, ki ni posameznikovo primarno prebivališce. Posameznik ima lahko v lasti poljubno število sekundarnih pocitniških bivališc. Regionalna opredelitev (primer Zakona o prostorskem nacrtovanju na Tirolskem): Bivališca za namen rekreacije so stavbe, stanovanja ali drugi deli stavb, ki se ne uporabljajo za celoletno zadovoljevanje življenjskih bivalnih potreb, temvec sonamenjena bivanju med obdobji pocitnic, praznikov, koncev tedna ali drugim zacasnim namenom pocitka. Francija Statisticna definicija: Sekundarno bivališce je stanovanje, ki se uporablja za kratkotrajno prebivanje (ob koncu tedna, v prostem casu ali med pocitnicami). Opremljena stanovanja, ki se oddajajo za turisticno bivanje, se prav tako uvršcajo med sekundarna bivališca. Definicija za namen obdavcitve: Sekundarno bivališce je opremljeno stanovanje, ki se uporablja za bivanje in ni stalno naseljeno. Nemcija Statisticna definicija: Pocitniške in rekreativne bivalne enote, v katerih ljudje preživljajo prosti cas (na primer ob koncih tedna, na pocitnicah). Lastnik ga lahko uporablja sam ali pa ga odda v trajni najem tretji osebi za uporabo v prostem casu (lahko mu je na voljo tudi brezplacno). Pocitniška stanovanja, ki se trajno oddajajo v najem na tržni osnovi, so izkljucena. Opredelitev za namen prijave prebivališca in davka na sekundarno bivališce (Zweitwohnungsteuer): CeimarezidentvNemcijivecprebivališc,jeenoodtehprebivališcnjegovoprimarnoprebivališce. Primarno prebivališce je bivališce, ki ga prebivalec uporablja najbolj pogosto. Vsa druga prebivališca v lastništvuistega posameznikaseobravnavajokot sekundarnapocitniškaprebivališca. Italija Statisticna definicija ne obstaja. Definicija za namen obdavcevanja ne obstaja. Slovenija Statisticna definicija: Stanovanje za sezonsko ali sekundarno rabo je po definiciji stanovanje, ki se obcasno ali vec mesecev v letu uporablja za pocitek in rekreacijo ali se uporablja samo obcasno. Definicija iz Zakona o spodbujanju razvoja turizma: Pocitniška hiša ali pocitniško stanovanje je stanovanjska stavba ali stanovanje, ki se uporablja za sezonsko ali obcasno prebivanje in v njem ni prijavljenih oseb s stalnim prebivališcem ali se ne daje v najem, kjer je tak najem ustrezno prijavljen pristojnemu davcnemu organu Švica Statisticna definicija ne obstaja. Opredelitev za namene zveznega zakona o sekundarnih prebivališcih (velja od 1. januarja 2016): Vsaka nepremicnina, ki se ne šteje za primarno bivališce, se pojmuje kot sekundarno bivališce. dodatna pojasnila Ta definicija se nanaša na popis stavb in stanovanj v Avstriji, pogosto se uporabljata tudi izraza Zweitwohnsitz ali Nebenwohnsitz. Avstrijske zvezne dežele lahko zakonsko opredelijo definicijo sekundarnega bivališca, za katero nato uporabljajo svoje regulativne politike prostorskega nacrtovanja. Pogosto je težko razlikovati med obcasnim bivališcem in sekundarnim bivališcem, zato francoski statisticni urad obe kategoriji obcasno združuje. Sekundarna bivališca so opredeljena na podlagi zavezanosti k placilu obcinskega davka. Opremljeno bivališce, ki se oddaja v tržni najem turistom, se ne upošteva pri placilu obcinskih dajatev, ce je registrirano kot poslovni objekt. Nemški statisticni urad opredeljuje pocitniška stanovanja ali stanovanja za prosti cas, ne pa tudi drugih oblik sekundarnih pocitniških bivališc. Obcine lahko obracunajo davek na sekundarno bivališce. V skladu s sodno prakso zveznega ustavnega sodišca so bivališca zakoncev, ki obcasno živijo loceno, pod dolocenimi pogoji oprošcena placila davka na sekundarno bivališce. Pripopisuprebivalstvainstanovanjsepocitniškabivališca nebeležijo,evidentirajoselezasedenainnezasedena stanovanja. Davcna uprava opredeljuje primarno prebivališce, ki je deležno davcnih ugodnosti v primerjavi z drugimi bivališci istegalastnika. Primarno bivališce je opredeljenokot nepremicninska enota,v kateri davcnizavezanec in clani njegovega gospodinjstva obicajno prebivajo. Drugo bivališce je lahko upraviceno do oprostitve davka na nepremicnine, ce je v njem prijavljeno primarno prebivališce enega od zakoncev. Statisticni urad namesto izraza sekundarno bivališce uporablja izraz stanovanje za sezonsko ali sekundarno rabo. V definicijo niso vkljuceni dolgorocni najemi opremljenih nepremicnin. Izraz sekundarno bivališce se v švicarski statistiki ne uporablja. Švicarski zvezni statisticni urad je pri popisu prebivalstva leta 2000 razlikoval med stalno naseljenimi, zacasno naseljenimi in praznimi stanovanji. Sekundarna bivališca zajemajo: • stanovanja, oddana v kratkotrajni najem, s hotelskimi storitvami ali brez njih; • stanovanja, ki jih zacasno zaseda lastnik ali najemnik; • nezasedena pocitniška bivališca; • bivalne enote, ki niso stalno naseljene vec kot dve leti. (preglednica 2) na podlagi števila registriranih sekundarnih pocitniških bivališc po obcinah na obmocju Alpske konvencije in na podlagi razpoložljivih podatkov državnih popisov prebivalstva med letoma 2011 in 2022 (razen za Lihtenštajn, Monako in Nemcijo, kjer podatki za obravnavano obdob­jenisonavoljo).PodatkizaItalijopredstavljajozgoljokvirnooceno,kitemeljinarazlikiskupnegaštevila registriranih bivališc in števila nezasedenih bivališc. Podatki nemškega in slovenskega popisa zajema­jo sekundarna pocitniška bivališca, vendar ne vkljucujejo zasebnih najemnih stanovanj, ki se oddajajo v tržni najem turistom in jih upravljajo zasebniki. Na podlagi zbranih popisnih podatkov po obcinah, ki so bili na voljo med letoma 2011 in 2017, je bilo na obmocju, ki ga zajema Alpska konvencija (brez Lihtenštajna), evidentiranih 2,6 milijona sekundarnih pocitniških bivališc, medtem ko jih je bilo leta 2012 po ocenah Sondereggerja in Bätzinga (2013) registriranih 1,8 milijona. Opazovanje relativno podobnih virov podatkov (popisi v državah na obmocju Alpske konven­cije) v novejšem obdobju kaže znatno povecanje skupnega števila sekundarnih pocitniških bivališc, ki znaša prek 3,7 milijona, ob predpostavki, da se število teh bivališc v naslednjih popisih v Nemciji in Monaku ne bo zmanjšalo. K povecanju skupnega števila tovrstnih bivališc na obmocju Alp je prispevala rast v vecini držav, izjema je Slovenija (vzroke za upad števila omenjenih bivališc vSlovenijipojasnjujemovnadaljevanjuprispevka). Najboljseještevilosekundarnihpocitniškihbiva­lišcpovecalovAvstriji,sledijiItalija,vFrancijiinŠvicipajebilopovecanjenekolikonižje.Ceupoštevamo oceno števila sekundarnih pocitniških bivališc v obravnavanih državah, ki sta jo za leto 2012 objavila Sonderegger in Bätzing (2013), lahko ugotovimo, da se je število v približno desetih letih podvojilo. Takšnarastštevilatovrstnihbivališcvzadnjemdesetletjusezdimaloverjetnagledenapovecanjavpre­teklihobdobjihgradnjesekundarnihpocitniškihbivališc,okaterihporocajoraziskavevrazlicnihalpskih državah (Gosar 1989; Macchiavelli 2011; Delorme 2014; Koderman 2017; Gerber in Tanner 2018). Torazhajanjevocenahmeddvemametodamaocenjevanjajekljubtemupomembno,sajvzbujadvom Preglednica 2: Število sekundarnih pocitniških bivališc v državah Alpske konvencije od leta 2011 do zadnjega razpoložljivega popisa (* brez podatkov iz Lihtenštajna; ** brez podatkov iz Nemcije, Lihtenštajna in Monaka) (viri: Censimento…2011; 2021; Registrski…2011; Wohnungen…2011; Nebenwohnsitzfälle…2013; 2022; Recensement…2015; 2018; 2022; Inventaire…2017; 2023; Statisticni…2023b). obcine na obmocju Alpske konvencije število sekundarnih pocitniških bivališc število sekundarnih pocitniških bivališc indeks podatki leto izvedbe popisa podatki leto izvedbe popisa Avstrija 410.409 2013 966.842 2022 235,6 Francija 566.332 2012 612.222 2019 108,1 Nemcija 22.605 2011 ni razpoložljivih podatkov bo objavljeno leta 2024 / Italija 1.226.289 2011 1.708.203 2021 139,3 Slovenija Švica 8.862 375.763 2011 2017 8.043 387.060 2018 2023 90,8 103,0 Monako 788 2016 ni razpoložljivih podatkov bo objavljeno leta 2026 / SKUPAJ za obmocje Alpske konvencije 2.611.048* 3.682.370** 141,0 o možnostihnatancnegaocenjevanjaštevilatovrstnihbivališc,kiizhajaizdostopnostipodatkovinupo­rabljenih definicij. Drugo težavo pri primerjavah podatkov o sekundarnih pocitniških bivališcih predstavlja casovni razkorak pri zbiranju in objavljanju podatkov med posameznimi ustanovami držav na obmocju Alp, kotjeprikazanovpreglednici2.Todejstvoonemogocaprimerjavoštevilasekundarnihpocitniškihbiva­lišc v istem casovnem obdobju. Nakonculahkoizpostavimošeenmetodološkiizziv,kionemogocacelostnoprimerjavopodatkov o sekundarnih pocitniških bivališcih na mednarodni ravni. Ceprav za sekundarna pocitniška bivališ-ca veljajo strogi predpisi, javne ustanove pa budno spremljajo njihov razvoj, so možnosti nadzora na podrocju zasebne uporabe še vedno nezadostne (Borsdorf 2014). Obstojeci javni statisticni podatki osekundarnihpocitniškihbivališcihnezagotavljajoinformacijonjihoviuporabi,sajjeslednjonazaseb­nempremoženjutežkoopredeliti.Vecraziskovalcevjezatovsvojihštudijahugotovilo,dasokvalitativne empiricne raziskave še vedno kljucnega pomena za boljše razumevanje sekundarnih pocitniških biva­lišc kot »veclokalnega« življenjska sloga (Sonderegger in Bätzing 2013; Borsdorf 2014). Raziskovalci lahko za oceno števila teh bivališc uporabijo sklepanje na podlagi poznanega nabora podatkov o sta­novanjih za stalno prebivanje (Carrosio, Magnani in Osti 2019). Nasliki1jeprikazanogibanjesekundarnihpocitniškihbivališcvobcinahnaobmocjuAlpskekon­vencije. Glede na to, da se opazovana obdobja med državami razlikujejo, je bil odstotek spremembe preracunan na letni ravni na podlagi razpoložljivih podatkov popisov prebivalstva, zbranih med leto-ma 2011 in 2023. Zelena barva oznacuje letno rast sekundarnih pocitniških bivališc, rdeca pa predstavlja njihovo stagnacijo oziroma upadanje. Slika 1: Povprecni letni delež sprememb sekundarnih pocitniških bivališc v obcinah znotraj obmocja Alpske konvencije, na podlagi razpoložljivih popisnih obdobij med letoma 2011 in 2023 (zaradi razlik v opazovanih obdobjih po posameznih držav (preglednica 2), je bila sprememba izracunana na podlagi letnega povprecja). Glej angleški del prispevka. S slike 1 je razvidno, da obstajajo precejšnje razlike med državami Alpske konvencije: v slovenskih obcinah,kisodelomenjenegaobmocja,seještevilosekundarnihpocitniškihbivališcnasplošnozmanj­šalo,vAvstrijiinItalijipapovecalo,karjenajboljizrazitonaJužnemTirolskem.VFrancijijeprostorska porazdelitev spremembprecejbolj izrazita. Povecanjeje vecinoma osredotoceno na osrednjedele gor­skih obmocij, zmanjšanje pa se kaže na obmocju zahodnih ravninskih predelov. PrimerjalnaanalizaspremembvštevilusekundarnihpocitniškihbivališcnaobmocjuAlpsejeizka­zala za relativno težavno nalogo,sajsmo morali zanemariti nekatere razlike v podatkih, medtem ko bi bila primerjava gibanja njihovih deležev v celotnem stavbnem fondu obcin zaradi omejene kakovosti podatkov neizvedljiva. Ti deleži namrec ne bi bili primerljivi, saj ne vkljucujejo istih vrst nepremicnin, medtem ko bi zajem razlicnih virov podatkov lahko povecal pristranskost in nezanesljivost rezultatov. Deleže pa je vendarle mogoce spremljati na ravni države na podlagi skupnega metodološkega okvira za zbiranje statisticnih podatkov, kot je prikazano v nadaljevanju za Slovenijo. 3.2 Spreminjanje metod za spremljanje podatkov o sekundarnih pocitniških bivališcih v Sloveniji Jeršic (1968, 54) navaja, da so se sekundarna pocitniška bivališca v Sloveniji najprej pojavila v alp-skemsvetu,zlastinaobmocjihBledainBohinja,vdrugihdelihdržavepajihpreddrugosvetovnovojno skorajnibilozaslediti.Pogostejesosezacelagraditiodpetdesetihlet20.stoletja,kososepojavilavšte­vilnihpocitniških,zdraviliškihinturisticnihkrajih,kotsoJezersko,TrškaGora,Piran,Rakitna,Gorenja vas in Kamniška Bistrica (Gosar 1987, 184). Sekundarna pocitniška bivališca so bila med kategorijami zbiranjapodatkovvpopisuprebivalstvaprvicvkljucenaleta1971,kojebilonaozemljuSlovenijeskup-no evidentiranih 4281 sekundarnih pocitniških bivališc, kar je takrat predstavljalo skromnih 0,9% celotnegastanovanjskegafonda(OpacicinKoderman2016).Gradnjatovrstnihbivališcsejeintenzivneje razvila v šestdesetih letih 20. stoletja, ko so se sekundarna pocitniška bivališca razširila tudi na druga obmocja slovenskega podeželja, pri tem pa je oddaljenost med posameznikovim primarnim in sekun­darnim bivališcem obicajno ostala dovolj majhna, da je omogocala dnevno migracijo. Za sedemdeseta leta20.stoletjajebiloznacilnovsevecješteviloposameznikov,kisoželeliprosticaspreživljativsekun­darnih pocitniških bivališcih in so si v njihovi okolici uredili vrtove, vinograde in sadovnjake. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so ta bivališca postala sestavni del slovenske kultur­nepokrajine,sajsoleta1981predstavljala3,2%celotnegastanovanjskegafonda(vtemletujebiloskupno evidentiranih 18.965 takšnih stanovanj) (Opacic in Koderman 2016), najti pa jih je bilo mogoce tudi v vinorodnih deželah v panonski in dinarski regiji (Gosar 1987, 188). Po razpadu Jugoslavije leta 1991 je novonastala samostojna država Republika Slovenija vstopila v obdobje prehoda iz centralno planskega v tržno gospodarstvo (Bole 2008; Nared s sodelavci 2020). V devetdesetih letih preteklega stoletja se je zacel proces privatizacije in povecanja tujih naložb, turi­zem pa je postal eden glavnih stebrov gospodarstva (Opacic in Koderman 2018). Leta 1991 je bilo v Sloveniji 26.374 sekundarnih pocitniških bivališc, ki so predstavljala 3,9% celotnega stanovanjskega fonda.Desetletpozneje,leta2002,jebilopravljenzadnjiterenskipopisstanovanjinprebivalstvaintakrat je bilo v Sloveniji skupno evidentiranih 31.681 sekundarnih pocitniških bivališc, kar je predstavljalo 4,1% celotnega stanovanjskega fonda. Leta 2011 je Statisticni urad Republike Slovenije izvedel regi­strskipopiszuporabopodatkovizRegistranepremicnin,kigavodiGeodetskaupravaRepublikeSlovenije, terCentralnegaregistraprebivalstvainRegistragospodinjstev,kijuvodiMinistrstvoza notranje zade­ve.Vtempopisusejedeležsekundarnihpocitniškihbivališczmanjšalnazgolj2,5%(le20.740stanovanj je bilo registriranih kot sekundarna pocitniška bivališca). Ta upad je mogoce pripisati predvsem spre­menjeni metodologiji Statisticnega urada, po kateri je bilo skoraj 4000 stavb, ki so bile v registru nepremicninkategoriziranekotsekundarnabivališca,naknadnorazglašenihzastalnabivališcavsajene osebe, posledicno pa so bila ta prebivališca kategorizirana kot primarna bivališca. Poleg tega je anali­za Statisticnega urada pokazala, da se je mnogim objektom, ki so bili leta 2002 kategorizirani kot sekundarna bivališca, spremenila kategorizacija v vinogradniške zidanice (zlasti v Pomurju in Preglednica 3: Število stanovanj in sekundarnih pocitniških bivališc ter njihov delež v celotnem stanovanjskem fondu v Sloveniji med letoma 1971 in 2018 (viri: Popis stanovništva …1972; 1984; Popis prebivalstva…1993; 2003; Registrski…2011; Statisticni…2023b). leto popisa število prebivalcev izhodišcni indeks število stanovanj izhodišcni indeks število sekundarnih pocitniških bivališc izhodišcni indeks delež (%) sekundarnih pocitniških bivališc izhodišcni indeks v stavbnem fondu 1971 1.727.137 100,0 471.076 100,0 4.281 100,0 0,9 100,0 1981 1.891.864 109,5 585.780 124,3 18.965 443,0 3,2 356,3 1991 1.913.355 110,8 683.137 145,0 26.374 616,1 3,9 424,8 2002 1.964.036 113,7 777.772 165,1 31.681 740,0 4,1 448,2 2011 2.050.186 118,7 844.656 179,3 20.740 484,5 2,5 270,2 2018 2.066.880 119,7 852.181 180,9 19.896 464,7 2,3 255,5 JugovzhodniSloveniji)(Koderman2017).Podobnapopisastavbinstanovanjstabilaizvedenatudivletih 2015in2018,kojebilzabeležennadaljnjiupadštevilaindeležasekundarnihpocitniškihbivališcvcelot­nem stanovanjskem fondu – leta 2018 so omenjena bivališca na državni ravni uradno predstavljala le 2,3% stanovanjskega fonda. To dejstvo je nekoliko presenetljivo, zlasti ce si podrobneje ogledamo splošno gibanje rasti števila prebivalcev in števila stanovanj vdržavi (preglednica3),pa tudirast slo­venskega bruto domacega proizvoda, ki se je v obravnavanem obdobju 2002–2018 skoraj podvojil (Statisticni…2023a). Kotjerazvidnoizslike2,sosevletu2018obcineznajvišjimdeležemsekundarnihpocitniškihbiva­lišcvstanovanjskemfondunahajalepretežnovseverozahodnemgoratemdeluSlovenije,kizajematudi obmocje Triglavskega narodnega parka (Kranjska Gora, Bohinj in Bovec). Ta bivališca so bila inten­zivnejeprisotnatudivstavbnemfondunekaterihobcinvvzhodniinjugovzhodniSloveniji,kisopoznane kotzdraviliške(Podcetrtek,Zrece),terobmorskeobcine(PiraninAnkaran).Tudinekateredrugeobci­ne(Kostel,Jezersko,RibnicanaPohorju)izkazujejovelikdeležsekundarnihpocitniškihbivališc,vendar je treba poudariti, da imajo te obcine na splošno majhno število stanovanjskih enot (manj kot 1000). Pri podatkih o številu sekundarnih pocitniških bivališc, predstavljenih v preglednici 3, predstavlja leto 2018 pomembno prelomnico, saj je to zadnje leto, ko so bili podatki o teh bivališcih še na voljo zainteresiranim raziskovalcem. Leta 2021, ko je Statisticni uradRepublike Slovenije ponovno izvedel registrskipopisprebivalstva,gospodinjstevinstanovanj,podatkiotovrstnihobjektihnisobilivecpred-met popisnih kategorij. Glavni razlog je bila ukinitev kategorije o pocitniški rabi stanovanj v Registrunepremicnin,vkateremjebiltapodatekvecletslabovzdrževan(ŽnidaršicinMiklic2022).Izrazslabo vzdrževanje se nanaša na neobstoj konkretnega mehanizma ali predpisa na državni ravni, ki bi prisilil lastnikesekundarnihpocitniškihbivališc,dasvojaprebivališcaformalnoregistrirajo.Lastnikitovrstnih bivališcsolahkoomenjenoregistracijoopravilinaprostovoljniosnovi,vendarpasosemnogimednjimi registracijiizogibalizaradišpekulativnihrazlogov,zlastiponapovedidavkananepremicnineleta2008 (ki se kasneje sicer ni uvedel) (Pahor 2008). Po desetletju spremljanja je Geodetska uprava Republike Slovenije,kijeuradniupravljavecregistra,sprejelaodlocitev,daseomenjenipodatkinebodovecvodi­livevidenciregistra,posledicnopajebeleženjetehpodatkovukiniltudiStatisticniurad(Miklic2023). Do leta 2018 je Statisticni urad podatke o potencialni uporabi stanovanj v pocitniške namene torej pridobival iz Registra nepremicnin in jih skladno z metodologijo popisa prebivalstva analiziral skupaj s podatki iz Centralnega registra prebivalstva. Kot že omenjeno, pa se v zadnjem popisu iz leta 2021 ti podatki, ki so sicer neobvezna popisna enota, ne beležijo vec zaradi ukinitve te kategorije v Registru nepremicnin(Miklic2023).SlovenijajetakopostalaenaoddržavvEvropskiuniji,kjersepodatkiošte­vilu, velikosti in razporeditvi sekundarnih pocitniških bivališc ne spremljajo vec. Slika 2: Obcine z najvišjim deležem sekundarnih pocitniških bivališc v celotnem stanovanjskem fondu v letu 2018. Glej angleški del prispevka. 3.3 Neskladja med obcinskimi in državnimi podatki o sekundarnih pocitniških bivališcih – primer Obcine Kranjska Gora VSlovenijijeobcinskisistemturisticnetakserazdeljennadvekategoriji,insicernalastnikeinnajem­nike stanovanj, ki se uporabljajo v turisticne namene. Poleg podatkov Statisticnega urada Republike Slovenije tako obcinski sistem placnikov turisticne takse zagotavlja drugi pomembni vir podatkov, ki temeljinalastnikih,kisozavezancizaletnoobdavcitev.Obstajajotudiizjemepriplaciluturisticnetakse, kiveljajozatistelastnikesekundarnihpocitniškihbivališc,kiimajostalnoprebivališcevObciniKranjska Gora, in za pocitniška bivališca, ki so neprimerna za bivanje, ter za lastnike s posebnimi potrebami (Zakon…2018).Omenjeneskupineposameznikovsoizkljuceneizevidenceplacnikovturisticnetakse, zato je treba podatke iz obcinske evidence obravnavati z zadržkom. Poleg tega je posamezno bivališce lahko tudi predmet vec locenih davcnih placnikov, ce si nepremicnino deli vec lastnikov ali ce se last-nik slednje med letom zamenja. Pri uporabi obcinske podatkovne evidence placnikov turisticne takse je torej potrebna dodatna pozornost za odpravo podvajanj, kljub temu pa tovrstna podatkovna zbir­kapredstavljazanesljivinažurenvirpodatkov,kijebiluporabljenževvecraziskavahopojavusekundarnih pocitniškihbivališc(naprimerKodermaninSalmic2013;SalmicinKoderman2013;Koderman2014). Zanamenteraziskavejebilopravljenpredhodnipregledpodatkov,kisobiliaktualninadan31.decem­bra2022,znamenompreprecitvepodvajanjaštevilabivališc,kibisepojavilavprimerih,kosoobravnavane nepremicninetekomletaspremenilelastništvoalivprimeru,dasilastništvoposamezneenotedelivec solastnikov. Analizirani podatki obcinske evidence placnikov turisticne takse so skupaj s podatki Statisticnega urada Republike Slovenije predstavljeni v preglednici 4. Po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije se je v Obcini Kranjska Gora leta 2018 števi­losekundarnihpocitniškihbivališcnekolikozmanjšalo,insicerna961bivališc,vprimerjaviz983enotami, ki so bile evidentirane leta 2011. Med letoma 2002 in 2018 je vecina naselij v obcini zabeležila zmer-norastštevilasekundarnihpocitniškihbivališc,zizjemonaselijBelca,SrednjivrhinZgornjaRadovna, kjer je ob nizkem številu bivališc opazen manjši porast (preglednica 4). Ce primerjamo podatek o številu sekundarnih pocitniških bivališc leta 2018 (961), ki ga je podal StatisticniuradRepublikeSlovenije,spodatkomizzbirkeplacnikovturisticnetakse(lastnikiinsolast­niki pocitniških bivališc) Obcine Kranjska Gora leta 2022 (1416), lahko ugotovimo razliko v višini 455 bivalnih enot (preglednica 4). Ceprav podatkov zaradi razlicnega leta registracije ni mogoce neposred-no primerjati, lahko domnevamo, da je število sekundarnih pocitniških bivališc v podatkovni zbirki Statisticnegauradaiz leta 2018 relativno podcenjeno. Razloge zaodstopanjajemogocenajtiv istih dej­stvih,kisobilaopisanaževprejšnjempoglavju,kisenanašanadržavnoraven.Razmislekotemneskladju jemogoce podkrepiti tudi z narašcajocim številom vseh stanovanj v obcini (njihovo število se je v ena­kem obdobju povecalo za skoraj 4%), medtem ko se je število stalnih prebivalcev v enakem obdobju nekoliko zmanjšalo. Taprimerjavapodatkovizdvehrazlicnihpodatkovnihzbirkpostavljavospredjerazmislekozane­sljivostimetodološkihpristopovpriregistracijisekundarnihpocitniškihbivališcznotrajistegaobmocja. Obe podatkovni zbirki predstavljata uradne in reprezentativne ocene, zbrane po uveljavljeni metodo­logiji, vsaka zbirka pa ima tudi svoje omejitve, ki niso zanemarljive, saj se opazovani rezultatibistveno razlikujejo. 4 Razprava Pri preucevanju sekundarnih pocitniških bivališc se soocamo z vec metodološkimi izzivi, ki izha­jajoizadministrativneravništudijeprimerov.Tiizzivisenenanašajolenaraziskovalnodelo,sajzbiranje in obdelava podatkov o teh bivališcih zagotavljata vec osnovnih kazalnikov za podporo pri odlocanju inadministrativnemupravljanjusekundarnihpocitniškihbivališc,zlastizapotrebeprostorskeganacr­tovanja, davcne politike in turizma (Roca 2013; Czarnecki in Frenkel 2015). Vendar pa je zanesljivost podatkov za morebitno mednarodno, državno ali lokalno upravljanje vprašljiva z vec vidikov. Metode zbiranja podatkov izhajajo iz opredelitve izrazov, ki lahko ob razlicnih raziskovalnih pristopih in virih podatkov pripeljejo do razlicnih ocen števila sekundarnih pocitniških bivališc na istem preucevanem obmocju, kar prikazujemo tudi v primerih, predstavljenih v prispevku. Poleg tega so številne empiri-cneštudije,kisopreucevalekompleksnoinheterogenovedenjelastnikovinuporabnikovsekundarnih pocitniških bivališc, razkrile, da moramo biti pri opazovanju kvantitativnih statisticnih podatkov pre­vidni(Coppock1977;HallinMüller2004;Paris2009;Blondy,VacherinVye2016;Bausch2017;Cretton, Boscoboinik inFriedli 2020). Izraz sekundarnopocitniškobivališce ni primerenvprimerulastništva trehalivecprebivališcinkaženaneustreznorazvršcanje,pricemerimajozalastnikalahkovsa biva­lišca posebno funkcijo ali pomen brez kakršnekoli razvrstitve. Izraz veckratna bivališca je opredelilže Preglednica4:RazlikevštevilusekundarnihpocitniškihbivališcvnaseljihvObciniKranjskaGora(viri:Popisprebivalstva…2003;Registrski…2011;Obcinski…2023; Statisticni…2023c). naselje število sekundarnih pocitniških bivališc podatki Statisticnega urada Republike Slovenije podatki evidence placnikov turisticne takse v Obcini Kranjska Gora 2002 indeks 2011 indeks 2018 indeks 2022 2002-2011 2011-2018 Belca 2 100,0 2 100,00 1 50,00 2 Dovje 8 100,0 13 162,50 8 61,54 11 Gozd Martuljek 93 100,0 120 129,03 113 94,17 142 Kranjska Gora 581 100,0 694 119,45 688 99,14 1033 Log 7 100,0 15 214,29 12 80,00 31 Mojstrana 23 100,0 29 126,09 25 86,21 39 Podkoren 26 100,0 64 246,15 72 112,50 89 Ratece 15 100,0 14 93,33 17 121,43 47 Srednji Vrh 9 100,0 8 88,89 6 75,00 6 Zgornja Radovna 24 100,0 24 100,00 19 79,17 16 skupno število pocitniških 788 100,0 983 124,75 961 97,76 1426 bivališc v obcini število prebivalcev 5247 100,0 5302 101,04 5212 98,30 primerjava ni mogoca zaradirazlicnih virov podatkov skupno število stanovanj 3023 100,0 3764 124,51 3912 103,93 primerjava ni mogoca zaradiv obcini razlicnih virov podatkov delež (%) sekundarnih 26,07 100,0 26,10 100,12 24,60 94,25 primerjava ni mogoca zaradipocitniških bivališc razlicnih virov podatkovv stavbnem fondu obcine ChrisParis(2011),dabinadomestiljezikovnopomanjkljivorazumevanjepojmasekundarnopocitniško bivališce. Lastništvovecnepremicninnepredpostavlja,dajeposameznikovabivanjskarabaporazdeljenamed tenepremicninekot»veclokalno«bivanje.Nekaterabivališcaselahkouporabljajoredkoalisoceloneza­sedena,njihovvrstnired(prvo,drugo,tretjointakonaprej)panamnepove,kateroprebivališcelastniki uporabljajo za primarno ali sekundarno bivališce. Raznolikost posameznikov, ki imajo »veclokalni« življenjski slog pri svojih bivalnih navadah in prijavi bivališc, je prav tako razlog za delno izkrivljenost podatkov in prispeva k potrebi po vzpostavitvi novega empiricnega pristopa (Stock 2006; Duchęnes-Lacroix, Hilti in Schad 2013). Raziskava, izvedena v gorskih obmocjih Furlanije -Julijske krajine kaže, daselahkolastnikesekundarnihpocitniškihbivališcsmatrazaenakovrednesezonskeprebivalce(Jelen ssodelavci2022).Sekundarnopocitniškobivališcelahkopredstavljatudizacasnibivanjskistatusvpro­cesu stanovanjske migracije novih prebivalcev (Norris in Winston 2010). Poleg navedenih ugotovitev staMüllerinHall(2018)opozorilatudinaomejitvekvantitativnihraziskavorazvojusekundarnihpoci­tniških bivališc v casu pomembnih družbenih sprememb, kot so razširitev dela na daljavo, podnebne spremembe in povecana stopnja mobilnosti. Iznavedenihspoznanjizhajapotrebaporazmislekuoucinkovitejšihmožnostihpreucevanjainjav­nega upravljanja podrocja sekundarnih pocitniških bivališc, ki bi morala stremeti k usklajevanju opredelitev teh bivališc, kakor tudi metod in možnosti za njihovo spremljanje. Leta 2005 je Guizzardi (2005) preuceval zanesljivost nove metodologije za spremljanje zasedenosti sekundarnih pocitniških bivališc, pri cemer je analiziral porabo elektricne energije v študiji primera italijanske dežele Emilija -Romanja. Na podlagi podatkov o porabi elektricne energije je s preracuni ocenil število uporabnikov sekundarnih pocitniških bivališc, ki je bilo blizu uradnim statisticnim podatkom iz obcinskih ocen. ObcinaLesDeuxAlpesjeleta2022vfrancoskihAlpahzaidentifikacijosekundarnihpocitniškihbiva­lišc uporabila podobno metodo zbiranja podatkov o porabi vode. Ti protokoli za pridobivanje podatkov lahko razkrijejo realno zasedenost nepremicnin, vendar ne dajejo celovite informacije o motivih in vrstah uporabe sekundarnih pocitniškihbivališc s strani upo­rabnikov. Motivi in vrste uporabe so lahko povezani z razlicnimi dejavniki, kot so prosti cas, delo na daljavo, sezonsko delo, družinska srecanja, najem, financna naložba, sezonsko bivališce ali neupora­ba nepremicnine. Francoski državni statisticni urad je leta 2020 na podlagi ocen, povezanih s podatki omobilnihtelefonihmedprvozaporozaradipandemijeCOVID-19(INSEE2020)zaznalzacasenporast prebivalstvavalpskihobmocjihFrancijezvisokimdeležemsekundarnihpocitniškihbivališc.Tipodat­ki so omogocili vpogled v zasedenost bivališc, vendar imajo visoko stopnjo napake zaradi številnih spremenljivk, kot so mobilnost stalnega prebivalstva in razlike v uporabi osebnih telefonov, ki lahko vplivajonaobsegcelotnetelefonskedejavnosti(Ziliangssodelavci2016).Steinicke,CedeinLöffer(2012) so uporabili razlicne metode za opazovanje migracij in demografskih sprememb v italijanskih Alpah, kotsoletalskiposnetki,posnetkidaljinskegazaznavanja,kartiranjerabetalinempiricneštudijezapre­verjanje rezultatov statisticne analize. Metode s spremljanjem porabe elektricne energije, pitne vode, dejavnostimobilnihtelefonov,posnetkovdaljinskegazaznavanjainkartiranjarabezemljišcsicerpred­stavljajomožnost za oceno zasedenosti sekundarnih pocitniških bivališc s strani uporabnikov, vendar nampoznavanjestopnjezasedenostivrealnemcasuneomogocapotrditve,alijenepremicninasekun­darnopocitniškobivališcealine.Polegtegasekakovostpridobivanjapodatkovodobcinedoobcinerazlikuje glede na zmogljivost in zanesljivost organizacije javne službe. Na podlagi spoznanj, pridobljenih iz obravnavanih primerov v tem prispevku, in pregleda litera­ture smo oblikovali teoreticni pristop, ki upošteva vzorce lastništva sekundarnih pocitniških bivališc naobcinski,državniincelomednarodniravni(slika3).Tapristoppredpostavlja,daimajonekateriposa­meznikivlastivecnepremicnin,kijihuporabljajokotprvo,drugoalicelotretjebivališceinlahkomed njimi potujejo. Zaradi tega obcine ne morejo imeti celovitega vpogleda v posameznikovo lastništvo. V kolikor oseba izjavi, da je njegovo glavno prebivališce v obcini A, obcinski organi ne morejo ugoto­viti,aliimalastnikdodatnobivališcezunajteobcine.Shemanasliki3prikazujepotrebopospremljanju na državni ravni, z namenom ucinkovitejšega pregleda nad prostorsko porazdelitvijo stanovanjskega fondaposameznika.Takšnospremljanjeposameznikovegalastništvanadržavniravnisežeizvajavvec državah,vkljucnosSlovenijo,vendarseuporabljazgoljzaevidentiranjeposameznikovihdavcnihobvez­nosti.Razlikovanjemedosebamizenoalivecnepremicninaminalokalniravnibiobcinamomogocilo boljše razumevanje prisotnosti uporabnikov sekundarnih pocitniških bivališc skozi vse leto in ustrez­nejšoocenojavnihstoritevgledenaposameznikovoprisotnostoziromaodsotnost.Izboljšanjetovrstnih ocen bi bilo še posebej pomembno za obcine v priljubljenih turisticnih destinacijah z visokim dele­žem sekundarnih pocitniških bivališc. Slika 3: Teoreticni pristop k spremljanju lastništva bivališc v razlicnih obcinah. Glej angleški del prispevka. Ugotavljanjeobsegapremoženjadružinealiposameznikazahtevapristopodspodajnavzgor,kiteme­lji na navzkrižnem primerjanju podatkov na državni ravni. Takšno podatkovno zbirko bi bilo mogoce vzpostavitispomocjopodatkov,kijihzbirajoobcinezaopredelitevlokalneturisticnetakse,terjihzdru­žitiinpovezatizdržavnimregistromnepremicnin. Tapredlaganipristopbilahkoslužiltudikotorodje politicnim odlocevalcem. Metodološke omejitve in nedoslednosti v casovnih in prostorskih podatkih sekundarnih pocitni­ških bivališc ter njihovi klasifikaciji bi na mednarodni ravni lahko zmanjšali z usklajenimi pristopi in metodami upravljavcev podatkov. Kakovost podatkov na tem podrocju bi se lahko bistveno izboljša­lazuskladitvijometapodatkovnegaokvirameddržavaminaobmocjuAlp(alinaravniEvropskeunije) in njihovimi statisticnimi uradi. 5 Sklep V pricujocem clanku smo na mednarodni, državni in lokalni ravni opredelili tri metodološke izzi­ve, ki vplivajo na preucevanje pojava sekundarnih pocitniških bivališc: • Neusklajene definicije sekundarnega pocitniškega bivališca med državnimi organi in statisticni­miuradivprimerudržavnaobmocjuAlp:SondereggerinBätzing(2013)staopredelilaznacilnosti intrenderazvojasekundarnihpocitniškihbivališcvalpskemprostoru,priizvedbiprimerjalneana­lize deset let pozneje pa smo bili sooceni s težavami, ki izhajajo iz razlicnih neskladij pri zbiranju podatkov. • Spremembemetodzaspremljanjepodatkovosekundarnihpocitniškihbivališcih:vnasprotjuzdru­gimidržavaminaobmocjuAlpsevSlovenijižeskorajdvedesetletjisoocamozzmanjševanjemštevila sekundarnih potniških bivališc, ceprav se število prebivalcev, stanovanj in vrednost BDP na prebi­valca v istem obdobju povecujejo. Spremembe metodologije ter slabo vzdrževanje podatkov vkategorijisekundarnihpocitniškihbivališcsopovzrocile,dajeGeodetskaupravaRepublikeSlovenije leta 2018 to kategorijo v Registru nepremicnin ukinila, posledicno pa je tudi Statisticni urad Republike Slovenije opustil evidentiranje omenjenih podatkov. • Neskladja med obcinskimi in državnimi podatki o sekundarnih pocitniških bivališcih: na primeru ObcineKranjskaGorasobilaprikazananeskladjavpodatkihoštevilusekundarnihpocitniškihbiva­lišc, ki izhajajo iz dveh javnih evidenc podatkov. Na podlagi spoznanj prejšnjih raziskavin predstavljenih metodoloških izzivov smo v clanku obli­kovali teoreticni pristop, ki bi omogocil pridobitev natancnejših ocen števila sekundarnih pocitniških bivališc. Združevanje nabora podatkov iz davcnega in nepremicninskega registra na obcinski in drža­vniravnibilahkopomagalorazlikovatimedlastništvomeneinvecnepremicnin.Hkratijebilapredlagana uskladitevdefinicijinsinhronizacijapodatkovnegaokviranamednarodniravni,karbiizboljšalomož­nosti nadaljnjih raziskav na podrocju sekundarnih pocitniških bivališc. Zahvala:RaziskovalnodelojepotekaloobpodporiLABEXITEM-ANR-10-LABX-50-01(Innovations et Transitions Territoriales En Montagne) ter francoskega Ministrstva za ekološki prehod in teritorialno kohezijo (Fonds National d’Aménagement et de Développement du Territoire) v okviru doktorske razi­skavesoavtorjaQuentinaBenoîtaGuillaumaDroueta.ZahvaljujemoseObciniKranjskaGora,kijeprivolila v posredovanje podatkov, uporabljenih v tej raziskavi. 6 Viri in literatura Glej angleški del prispevka. INSEARCHOFINDIGENOUSSPEAKERSOFTHESLOVENIAN LANGUAGEINAUSTRIA:THEBADRADKERSBURGCORNER AND BURGENLAND ISKANJEAVTOHTONIHGOVORCEVSLOVENSKEGAJEZIKA V AVSTRIJI: RADGONSKI KOT IN GRADIŠCANSKA AUTHOR/AVTOR dr. Primož Pipan ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia primoz.pipan@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-2707-618X DOI: https://doi.org/10.3986/GV95203 UDC/UDK: 91:811.163.6’282(436.4+436.3) COBISS: 1.02 ABSTRACT In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: The Bad Radkersburg corner and Burgenland ThepaperexaminestwoAustrianborderareaswithSlovenia–theBadRadkersburgcornerintheAustrian federal province of Styria and the southernmost part of theAustrian federal province of Burgenland. It is dedicated to the search for indigenous speakers of the organic idioms of the Slovenian language. The aim of the research is to record local speech that was not researched when collecting dialect material for the Slovenian Linguistic Atlas. The paper sheds light on some of the lesser-known geographical and historical reasons for the disappearance of Slovene in the area and highlights the difficulties in finding speakers and outlines the attitudes towards Slovene in the area. KEY WORDS geography,linguistics,dialectology,Pannoniandialectgroup,Styriandialectgroup,Slovenianborderland, Slovenian Porabje, Slovenian Linguistic Atlas IZVLECEK Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot in Gradišcanska Prispevek preucuje dve avstrijski obmejni obmocji s Slovenijo – Radgonski kot v avstrijski zvezni deželiŠtajerski ter najjužnejši del avstrijske zvezne dežele Gradišcanske. Posveca se iskanju avtohtonih govor­cevorganskihidiomovslovenskegajezika.Ciljraziskavejezapisatikrajevnegovore,kisobilimedzbiranjem narecnega gradiva za Slovenski lingvisticni atlas neraziskani. Prispevek osvetli nekatere manj znane geo­grafskeinzgodovinskerazlogezaizginjanjeslovenšcinenatemobmocjuterizpostavljatežavepriiskanju govorcev in oriše odnos do slovenšcine na obravnavanem obmocju. KLJUCNE BESEDE geografija, jezikoslovje, dialektologija, panonska narecna skupina, štajerska narecna skupina, slovensko zamejstvo, Slovensko Porabje, Slovenski lingvisticni atlas The article was submitted for publication on November 16, 2023. Uredništvo je prispevek prejelo 16. novembra 2023. 1 Introduction Slovenian geography has a long tradition of researching the Slovenes in neighbouring countries. It has studied them from the perspective of the minorities living there (Klemencic 1960; 1973; 1976a; 1976b;1983;1986;KlemencicandKlemencic1986;Klemencicetal.1990;DomejandKlemencic1986; Gosar 1993; Zupancic 1993a; 1993b; 1997a; 1997b; 1999; 2002a; 2007; 2022a; 2022b; Bufon 1996) as well as with regard to the cross-border connections and interactions between Slovenia and the neigh-bouring countries (Klemencic 1993; Bufon 1995; 2001; Zupancic 2002b; 2002c; 2003; Pipan 2007; Gabrovec, Pipan and Zajc 2021). Very little research in this field has been devoted to the border area oftheBadRadkersburgcornerinStyria,Austria(Zupancic2022b),butSlovenesintheBadRadkersburg corner have been mentioned in various geographical monographs and textbooks (e.g., Melik 1957). Theonlypaperonthetopicofcross-bordernessinthisareadealswithSlovenianeducationalmigrants commutingtotheBadRadkersburginAustria(Bale2021). InthecontextofAustria,previousresearch on Slovenes has mainly focused on Carinthia, only recently including Styria and completely ignoring Burgenland. Zupancic (2022b) does not discuss Slovenes in Burgenland in his monograph Slovenian MinoritiesintheNeighbouringCountries,despitethefactthatSloveniabordersnotonlyontheAustrian federal provinces of Carinthia and Styria, but also on Burgenland. The state border between Slovenia andAustriais322.98kilometreslong–53.8%(173.8kilometres)withtheAustrianprovinceofCarinthia, 41.6% (134.2 kilometres) with the Austrian province of Styria and only 4.6% (14.98 kilometres) with the Austrian province of Burgenland. Thewhiteareaintheresearchofthisareaisalsopresentinlinguisticresearch.Amongthe47Slovene dialects with subdialects studied by Slovene dialectology, the peripheral dialects outside the borders of Sloveniareceived less research attention in the second half of the 20th century, either because of the difficultaccesstothisarea(Italy,Austria,Hungary)orbecauseoftherestrictionofresearchtotheinter­republican borders within the former Yugoslavia (Croatia). In these areas, detailed micro-research on thelocaldialectshaslargelynotbeencarriedout,andtheneedforsuchresearchisallthegreaterasthese are mostly endangered dialects with a dwindling number of speakers. SuchareasarealsotheBadRadkersburgcornerandsouthernBurgenlandinAustria,whosespeech is classified as part of the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group. In 1946, when the origi­nalnetworkofresearchpointsforthenascentSlovenianLinguisticAtlas(SLA)wasconceived,theSlovenianlinguistFranRamovšincludedthelocalŽenavci/JennersdorfspeechfromtheBurgenlandareainAustria as the data point 312 (in the current updated SLA network it is T406) (Figure 1), but on Logar-Rigler’s (1983) Map of Slovenian dialects (Figure 2) this area is no longer marked as a Slovene-speaking area. No dialect material has ever been collected for this data point. On the other hand, Ramovš’s network of research points for the Slovenian Linguistic Atlas did not include any places from the Bad Radkersburg corner of Austrian Styria, although this area is coloured asaPrekmurjedialectofthePannoniandialectgrouponLogar-Rigler’s(1983)MapofSloveniandialects. For a long time it was believed that there were no Slovene speakers in the Bad Radkersburg corner, but later sociolinguistic and dialectological studies have confirmed the existence of a Slovenian dialect in this area. Križman (1989; 1993; 1994; 1996; 1997a; 1997b; 2000; 2006; 2007; 2008), who researched the identityofSlovenespeakersinfivevillagesoftheBadRadkersburgcorner,isoftheopinionthatSlovene spokenintheBadRadkersburgcornerisaPrekmurjespeech,inwhichinterferencesoftheneighbouring Slovenske gorice dialect and the surrounding German language are present. This results in a loss and changeofvocabularyandthusthelinguisticcompetenceofthespeakers.Dialectologicalstudiesofthe Figure 1: The map of Data points of the SLA (Slovenian Linguistic Atlas): (A) the Bad Radkersburgcorner, (B) southern Burgenland (Škofic et al. 2011, 13). p page 72 Figure 2: The Map of Slovenian Dialects; version 2023: (A) the Bad Radkersburg corner, (B) southernBurgenland (Škofic et al. 2023). p page 73 Obervellach Turrach Friesach Bad Sankt LeonhardKalsdorf Paldau JennersdorfSzentgotthárd im Lavanttal(Ženavci) (Monošter) Gmünd Ziprein Straßburg FelsöszölnökAlthofen (Gornji Senik) Zalalövö Stainz Wildon B Ebene Reichenau Bad Gleichenberg Sachsenburg Klein Sankt Paul WOLFSBERG Kuzma SPITTAL AN DER DRAU Deutschlandsberg Hodoš Leibnitz Gornji Petrovci Greifenburg Döbriach SANKT VEITSankt AndräKlöch AN DER GLAN (Šent Andraž) Prosenjakovci Csesztreg Brückl (Lipnica) Brunn StraßFeistritz an der Drau Maria Saal(Mostic) Sankt Paul im LavanttalBad RadkersburgCankova A FeldkirchenEibiswald(Radgona) (Gospa Sveta) VölkermarktMURSKA SOBOTA (Šent Pavel) llach (Trg) (Ivnik)!! !!!!!!!! !!!!!! !!!! !! HermagorFörolachŠentilj v(Šmohor) (Borlje) Bleiberg-Kreuth VILLACHKLAGENFURTSlov. goricah Radgona Lenti (Velikovec) Gornja ! !! !!! !!!!!!!!!! ! !! !! !!Radenci !!!!!! ! !!!! ! ! (BELJAK) (CELOVEC) BleiburgMuta Radlje ob Dravi Zgornja Kungota Beltinci Dravograd (Pliberk) ! !!!!! !! !! ! ! !!!! !!! ! ! ! Lenart v Crenšovci ArnoldsteinFinkensteinSlov. goricah Veržej Lovászi EberndorfSelnica ob Dravi Paularo (Podklošter) (Bekštanj) FerlachPrevalje Ravne na Koroškem !! !!! !!! !! ! !!!!!!! !!! !!!!! Lendava Pontebba(Borovlje) (Dobrla vas) MARIBOR (Tablja) !!! !!!!!!!! !!!!!!! !!! Lovrenc na PohorjuRuše TarvisioLjutomer (Trbiž) Kranjska Gora Feistritz im RosentalSlovenj Gradec Mursko Središce EisenkappelMežica Miklavž na (Železna Kapla) Spodnje Hoce Dravskem polju ! ! !!! ! !! !!!!!!!!! (Bistrica v Rožu)Lahonci Kog Mojstrana Crna na Koroškem Mislinja Móggio UdineseRace (Mužac) PTUJ Mackovec Log pod Mangartom ! !!! !JESENICE Podljubelj Zgornje Jezersko Slovenska Bistrica Ormož Solcava Topolšica Bled Kidricevo Zavrc Šoštanj Zrece Lesce Majšperk Tržic !! ! !!!!! !!! Središce ob Dravi CAKOVEC VELENJE Bovec Bohinjska Bela Ljubno ob Savinji Mozirje Slovenske Konjice Podlehnik Radovljica Petrijanec Žaga Preddvor GEMONA DEL FRIULI (GUMIN) Kropa Gornji Grad Polzela Vojnik Žice Poljcane Žetale VARAŽDIN Breginj Naklo Dolnje Ladanje Tužno Ludbreg Kobarid Cerklje na Gorenjskem Žalec Bohinjska Bistrica CELJE Beretinec Vransko TarcentoŽelezniki ZgornjiRogaška Slatina(Centa) Podbrdo KRANJ !!! ! Tuhinj Prebold Štore KAMNIK Lepoglava Varaždinske no ! !!!!! ! !! !!! Tolmin Trojane Šmarje pri Jelšah Beletinec Toplice Vodice Blagovica Hum na Sutli Púlfero(Podbonesec) Most na Soci ! TRBOVLJE !! !Laško ! Novi Marof Faédis!! ŠKOFJA LOKA Mengeš ! !!!!!! !!! !!!!! !! !!!!! Izlake !! ! !! !!!!! !! Podcetrtek Radoboj imo (Fojda) Cerkno Medvode ! ! !!!! !!! !!! Loka pri Žusmu Krapina Mihovljan Zagorje ob Savi Hrastnik DINE (Cedad) Dolenja Trebuša Zidani most Kumrovec KrapinskeZlatar Orehovec Cividale del Friuli!! !! !!! Gorenja vas DOMŽALE !! !! !!! !! ! ! ! !!!!! ! !!!Planina pri Sevnici Podkum DEM) Litija Jurklošter Kanal Kresnice !! ! !! ! !!! ! !! !!! !! !!! ! Toplice Breznica Polhov Gradec Orzano ! ! ! Cepovan !! ! ! !!! !!!! !! !!!! !!!! ! !!! !!! !!!!!!! !!! !!! !!! !!!!!!!!!!!! !! !!!!! !!!!!!Kozje Žiri Radece Manzano Šmartno pri Litiji Sevnica Podsreda Veliko Trgovišce Plave LJUBLJANASenovoBistrica ob Sotli Zlatar Bistrica Gorenja Trebuša Horjul mpofórmido Idrija Notranje Gorice ! !! ! ! ! !! !! !! ! ! ! Podgorje Bistricko KRIŽEVCI Dobrovo Solkan Temenica ! ! Šentrupert ! Bizeljsko ! Brestanica CormonsGodovic Ig Grosuplje Stubicke Toplice Sveti Ivan Zelina Hruševec NOVA GORICA ! !! !!! ! ! ! !! !!!! ! Mirna Leskovec pri Krškem Krško ortegliano (GORICA)Šempeter pri Gorici Borovnica Brežice Kašina (Krmin) GORIZIACrni VrhVrhnika Ivancna Gorica !! ! !!!! !! ! Globoko Gradec Želimlje Škocjan Gonars Prvacina Ajdovšcina Logatec Vrbovec Trebnje ! ! ! ! !!! !! ! !! Gornja Bistra ! !!! !!!! ! ! !!!!!!!!! ! !! ! !! !! !!!!! Miren RonchiPodkrajMirna Pec (Ronke) Branik Rašica Šentjernej Kostanjevica na Krki ZAPREŠIC ERVIGNANOMONFALCONEVipava Planina Ambrus ! ! ! !!!!!! ! !!!! ! !! !!!!! SESVETE Štanjel Žužemberk Otocec Bregana Dugo Selo DEL FRIULI (TRŽIC) Velike Lašce Cerknica Komen ! !! !! !!!!!!! Podnanos Straža NOVO MESTO ZAGREB Lupoglav Nova vas !! !!!!!!!!! !! !! ! !! ! !!!! ! !! !!!!! SAMOBOR AurisinaTomaj Razdrto Postojna Sodražica !! !!Dolenjske Toplice Gornja Vas StupnikCazma Aquiléia(Nabrežina) Velika Mlaka Lignano(Oglej) Sežana Senožece Lož Ribnica !!!!! !!! !!!!!!Ivanic-Grad Sabbiadoro Villa OpicinaVELIKA GORICA Uršna sela Horvati ! ! ! ! ! (Opcine) Divaca Pivka Stari trg pri Ložu Hrib-Loški potok Radovica 0 10 20 30 40 50 GradoCrmošnjice JastrebarskoOborovo Semic Metlika Križ (Gradež) Škoje Babno Polje ! !!!! !!!!! ! ! !!!Krašic km TRIESTEKocevje Kupinec Buševec Knežak Source: National general maps of the Geodesy Oce of the (TRST) ! !!!!!!! ! Kozina Ozalj Prem Lekenik !!!!! ! !! ! Republic of Slovenia, the Surveying and Mapping Authority of the Gotenica !Pisarovina Ankaran Ilirska Bistrica Cabar Crnomelj Lijeva Martinska ves Kravarsko Rajndol Republic of Slovenia, the Geodetic Institute of Slovenia; ! ! !!Obrov IZOLA Dekani !! !! MahicnoDonja Kupcina Piran Kuteževo Osilnica e map by Tine Logar and Jakob Rigler (1983) Hrastovlje Podgrad Greda Šišljavic !!!! ! ! Gerovo Odra ! ! !!!!!!!!! !! !!!!! KOPER !!!AdlešiciKARLOVACHrastelnica Savudrija Lucija Stari trg ob Kolpi was supplemented by the collaborators of the Dialectological section !!! ! Jelšane !! (KARLOVEC) Pokupsko Nebojan Fara SISAK !!!! ! ! !!!! ! !!!! !!!!! ! !!!!!!!! !! !! !!!! !!!of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language. Secovlje Vinica Pregara Rupa Klana Topolovac © ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, Umag !!! !! !!! !!!! !!! !!!!! ! !! !!!!!!!!!!! !!! !!!!!!!! !!!!! !!! !Brod na Kupi Sinji Vrh Racja Vas Gornji Sjenicak PETRINJA Buzet Duga Resa Stankovac ZRC SAZU Anton Melik Geographical Institute and Buje Delnice Dražice ZRC SAZU Institute of Anthropological and Spatial Studies, 2023 Vrginmost Blinja Ravna Gora Sunja Hum RIJEKA Grabrk M O tij Glina localspeechofŽetinci/SicheldorfshowthatitisasingleNorthStyrianandPannonianlanguagearea– thePrekmurjedialect(Zorko1989;1994;Gostencnik,KendaJežandKuminHorvat2022;KuminHorvat 2022). Haberl-Zemljic (2004) argues that the inhabitants of the five villages of the Bad Radkersburg corner exclusively used a certain version of Slovene as the language of the environment until the end oftheFirstWorldWar,butthischangedovertimeasSlovenebecamestigmatisedandunusable(Haberl­Zemljic 2012). UntilthefirstvolumeofSlovenianLinguisticAtlas(SLA1)(Škoficetal.2011),whichwaspublishedin2011afterseveraldecadesofcollectingdialectmaterial,Ženavci/Jennersdorfwasthelastdatapoint in the SLA network, marked with the number 406 (SLA T406). With the publication of the first vol­ume of the Slovenian Linguistic Atlas (Škofic et al. 2011), the number of data points increased to 413. The second volume of the Slovenian Linguistic Atlas (SLA 2) (Škofic et al. 2016), published in 2016,already contained 417 data points.The village Žetinci/Sichelsdorf in the BadRadkersburgcorner was added as the SLA data point 414 (SLA T414). The third volume of the SLA (Škofic et al. 2023), pub­lished in 2023, also has a network with 417 data points. The aim of the research was to carry out new field research on the extent and development of the Slovenian language on the edge of the Slovenian linguistic area, on its change and to obtain informa­tiononthepossiblepreservationornon-preservationofSlovenianspeechintheBadRadkersburgcorner and Burgenland. The objective was to find indigenous speakers of the Slovenian language in the Bad RadkersburgcornerandinsouthernBurgenlandinAustriaandtorecordtheirlanguagepatterns.Such apreciseandmethodologicallyuniforminventoryhasneverbeencarriedoutonbothsidesoftheSlovenian stateborderintheareasoftheBadRadkersburgcornerandsouthernBurgenland.Thisisthefirstdialec­tologicalfieldstudyinBurgenland,asthereisnoinformationonsurveysoflocaldialectsinBurgenland intheSloveniandialectologicalliterature(Gostencnik,KendaJežandKuminHorvat2022).Inthisstudy, Burgenlandisconsideredwithinitspresentborders,astodayitisperceivedonlyasanAustrianprovince, although historically it was part of a larger area. Atthesametimeassearchingforthespeakers,westudiedtheliteraturefromthegeographicalarea in question, on the basis of which we have prepared a historical-geographical overview of this neglect­ed former Slovenian ethnic territory. 2 Methodology In order to find potential informants – speakers of the Slovenian dialect in southern Burgenland and in the wider area of the Bad Radkersburg corner in Styria, Austria – we focused on two areas: 1)southern Burgenland in the quadrant: Modinci/Mogersdorf, Ženavci/Jennersdorf, Bonisdorf, Strgarjevo/Kalch, and 2) the wider area of the Bad Radkersburg corner in Styria, namely the settle­ments: Žetinci/Sicheldorf, Dedonci/Dedenitz, Zenkovci/Zelting, Potrna/Laafeld, Gornja Potrna/ Oberlaafeld, Slovenska Gorica/Goritz bei Radkersburg, Radgona/Bad Radkersburg, Ledumerje/ Hummersdorf, Lahndörfl, Pridova/Pridahof, Polajnci/Pölten. BetweenFebruaryandNovember2022,weusedasnowballmethodtocontactscientists,researchers and other people known to us who work in the Bad Radkersburg corner and southern Burgenland by phoneandemail.Wealsocontactedmunicipalities,mayorsandformermayorsinthePrekmurjeregion and southern Burgenland in Austria, the Murska Sobota Regional Museum, the Goricko Landscape Park, the Rába Nature Park, tourism professionals and caterers in Slovenia and Austria, and organi­sations of Slovenes from the Rába Valley (Slovenian: Porabje) in Hungary, associations, teachers, ethnologists,historians,culturalworkers,farmers,journalists,healthcareworkersinSlovenia,Austriaand Hungary,educationalinstitutionsinSloveniaandAustriaandretirementhomesintheBadRadkersburg cornerinAustria.ThemediawerealsocontactedtofindpotentialinformantsinsouthernBurgenland, Austria. In the Burgenland edition of the Austrian national newspaper Kurier(Figure 3), we published Figure 3: An article about the search for potential informants – indigenous speakers of Slovene lan­guage in southern Burgenland (Marousek 2022). an article about the search for potential informants, with an appeal for help in obtaining information about potential informants (Marousek 2022). Afterthoroughpreparation,wehad4moredaysoffieldworkinthearea.Wewenttothefieldtwice for two days, on November 14 and 15, 2022 and on November 21 and 22, 2022. Oncepotentialinformantswerefound,dialectologistsfromtheFranRamovšInstituteoftheSlovenian LanguageattheResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArtscheckedwhetherthey were suitable or selected the most suitable ones. 3 Slovenians in Burgenland Until the end of the First World War, the inhabitants of today’s southern Burgenland in Austria, the Porabje region in Hungary and the Prekmurje region in Slovenia shared a common history in the Hungarian part of the Austro-Hungarian Monarchy. The term »Hungarian Slovenes« was gradually established in history for the Slovenes who lived in this area. The Hungarian provincial names for the area are Tótság, Tótföld and Tótvidé, derived from the word ‘tót’. ‘Tót’ comes from an Indo-European languageinwhichpeoplereferredtothemselvesortheirneighbourswiththeword‘taut’(Kozar-Mukic 1996,163).ThenameTótságappearsasearlyasthe12thcenturyasthenameofadeanery.TheSlovenian versions of these provincial names are Szlovenszka okroglina (also Slovenska okroglina, Slovenska kra­jina,Szlovénkrajina)(Geršicetal.2024).Fromthebeginningofthe18thcentury,thisgroupofSlovenes (theycalledthemselvesSlovens)wasconsideredtospeak ‘ourSlovenelanguage’(FrancTemlin). Inthe mid-19th century Jožef Košic referred to the inhabitants of Prekmurje as ‘Sloven’ and ‘Slovenk’ (male and female form), and Josip Valentin Gruden used the term »Hungarian Slovenes« when publishing Košic’s essay ‘Antiquities of the Slovens in Vas and Zala Counties’. In addition to the name Hungarian Slovenes, Hungarians also adapted the name Vends or Vandals, andthe term tot was used for all Slavs (Grafenauer 1994). Thename ‘vend’originatesfromtheGermanwordwind,windisch,whichoriginallyreferredtothe SlavslivingintheGerman-speakingarea(Kozar-Mukic1997).After1919,othernameswereabandoned in the Prekmurje region, the name Slovenes prevailed, while the name Vends was partially preserved among the Porabian Slovenes (Grafenauer 1994). Bellosics (2016, 83) writes that the neighbouring Hungarians also called the Vends (more correctly: Slovenes) living in the southwestern corner of Vas County (Vas Megye) and in the western corner of Zala County Böhmécs and Tóts (after the province of Tot/Tótság); the Croats along the Mura river called them Böhnjecs. Historically,theSlovenesinHungarylivedinthreecounties.Theseare:theVasCounty(VasMegye), the Zala County (Zala Megye) and the Somogy County (Somogy Megye). To the west, it also extend-edtotheareaofpresent-dayBurgenlandinAustria.Inthe13thcentury,theSlovenesmadeupaquarter of the population in today’s settlements in theSlovenian Porabje region and in 18 settlements in Orség (Hirnök 1998). After the foundation of the Austro-Hungarian Monarchy in 1867, the other peoples in Hungary were denied the right to their own development due to the new Hungarian nationalism; the situation oftheHungarianSlovenesalsodeterioratedconsiderably.TheMinoritiesActof1868emphasisedonly one Hungarian nation, the official languagewas Hungarian, and the public use of other languages was left to the local administration. Slovenes in Hungary spoke Slovene in public only in church, and in1898 all Slovene names were Magyarized, as were many Slovenian surnames (Šebjanic 1992). UntilthecollapseoftheAustro-HungarianMonarchy,theCroatian,GermanandSlovenian-speak­ing inhabitants of the whole area of present-day Burgenland, which the Hungarians called Western Hungary,wereinaclearlysubordinatepositiontotheHungarian-speakinginhabitants.Thecomplexity of the perception of linguistic and national identity and the associated assimilation in Burgenland is illustratedinadocumentarybytheAustrianstatebroadcasterORFentitledDasBurgenland–EinGrenzfall (Burgenland – A Border Case) (Kalteis 2018). Based on the memoirs of historians and family mem­bers living today, the film depicts the fate of the Träger family in Pinkafeld (Hungarian: Pinkafo), the background to the border settlement, its consequences and the work of Erno Traeger. Erno Traeger (German: Ernest Träger) was born in 1887 into a German family that is still active in the bakery and confectionery trade today. Unlike his brother, who took over thebakery, Ernest devoted himself to his studies and completed his doctorate in Budapest. When the Austro-Hungarian Monarchy collapsed and Austria and Hungary were founded, he declared himself Hungarian, unlike most of his family and relatives, and campaigned for the annexation of his homeland to Hungary. Local historians of Sopron describe him as an important figure in the history of the town and credit him with his commitment in the fateful referendum of 1921, which returned the town of Sopron and its surroundings to Hungary, contrary to the Treaty of Saint Germain. After 1945, he fell out of favour with the Hungarian communist authorities and never returned to his hometown. AfterthenewborderdemarcationbetweenAustriaandHungaryin1920,theadministrativecentreof southern Austrian Burgenland became the town of Ženavci/Jennersdorf, while Monošter/ Szentgotthárd remained in Hungary. The »administrative link« that had once connected the Porabian Slovenes was thus lost. With the Treaty of Trianon (1920), the unity of the former Hungarian district of the Slovene areas (Tótság)wasabolished,andtheseparatehistorical,cultural,nationalandlinguisticdevelopmentofthe Slovenes in southern Burgenland, Porabje and Prekmurje began. The development of the Slovene lan­guage in southern Burgenland and Porabje was different from that in Prekmurje, and its use has been severely restricted in the last century, as it was not promoted either legally or institutionally until recently. After the border was drawn, the Slovenes in the Monošter/Szentgotthárd area were initially referredtointheSlovenepressasthe»Raba«Slovenes,laterthenames»SlovenesofthePorabjeregion« and»SlovenesoftheSlovenePorabjeregion«(Szlovénvidek)wereadopted,whichbecamefullyaccept-ed after the Second World War. InHungary,thename VendvidékwasusedinsteadofSzlovénvidékuntil1981.UntiltheFirstWorld War, the name also referred to Prekmurje in addition to Porabje and at its core it used the term ‘vend’ (Kozar-Mukic 1984). This term was also used by the Hungarians to refer to the Slovene population in theirstatistics,andisbasedontheVendtheory(Zupancic2022b),whicharguesthattheSlavsbetween therivers Muraand Rabaare notSlovenes,butofCelticorigin(Maucecand Novak 1945). Asthisthe­oryisoffensivetotheSlovenes,theVasCounty(VasMegye)Councilpassedadecreein1981abolishing theuseofthetermvendandadvocatingtheuseofszlovéninstead,whichmeansSloveneinHungarian (Kozar-Mukic1984).Zupancic(2022b)suspectsthatthisdecisionwasaconsequenceofthenewpolit­ical atmosphere in Europe, in particular the Alps-Adriatic Working Group. Slovenian Porabje, which today refers to the Slovenian ethnic territory between the watershed of the Mura-Raba rivers in the south and the Raba river in the north, was annexed to Hungary after the First World War. FollowingthePeaceTreatiesofSaintGermain(1919)andTrianon(1920),theSlovenianethnicter­ritory between the Mura and Raba rivers was divided into 3 parts: the Prekmurje region was incorporatedintotheSlovenianmotherland,andthetwo-partSlovenianregionofPorabjewasformed between the Mura-Raba watershed and the Raba River. In Hungary today, the Porabian Slovenes live on an area of 94km2. The settlements of Andovci/Orfalu, Gornji Senik/Felsoszölnök, Števanovci/ Apátistvánfalva and Verica-Ritkarovci/Kétvölgy are in the hilly Goricko region, and Dolnji Senik/Alsószölnök, Sakalovci/Szakonyfalu and Monošter/Szentgotthárd in the flat part. Monošter/ Szentgotthárd was the seat of the county until 1969, but was given the status of a town in 1983 and the neighbouringsettlementofSlovenskaves/Rábatótfaluwasannexed(Hirnök1998),whichisstillmarked bytheformerlocalsigns.Intheruralsettlements,thepopulationwithSlovenianastheirmothertongue formed the majority, while in Monošter/Szentgotthárd it was only a minority (Olas 1995). In Austria, Burgenland, unlike other provinces with centuries of tradition, was created from for­merHungarianterritoriesthatdidnotbecomepartofHungaryaftertheFirstWorldWarbutwereannexed to Austria, just as Prekmurje was annexed to Slovenia. Germans and Slovenes in this area had previ­ously had no national rights compared to the Hungarians, but then the Germans became the leading power in the country. This western part of the Slovenian Porabje in Burgenland, in the valley of the Figure 4: The Map of Slovenian Porabje in the Encyclopaedia of Slovenia (Hirnök and Kozar-Mukic 1998, 73). river Dobra/Doiberbach, is now completely Germanized. Personal, place and fallow names are reminders of the former Slovenian ethnic territory. The two-partedness of Slovenian Porabje is illustrated by a map in the Encyclopaedia of Slovenia, whichexplainsthekeyword»SlovenianPorabje«(Hirnök1998)(Figure4),wherethegeographicalname Slovenian Porabje extends roughly evenly over the area of southern Burgenland in Austria to the west Figure 5: The Map of Prekmurje and Porabje from 1945 (Maucec and Novak 1945, 31). and Hungary to the east. This is the last example in the literature that considers the area of southern Burgenland in Austria as part of Slovenian Porabje. Today, the area of southern Burgenland in Austria is no longer considered as the Slovene Porabje, as it is no longer inhabited by Slovenes. It can only be referredtoasPorabjeasahydrologicalconcept,sincethewatercoursesfromthisareaflowintotheRaba river. In 1945, Jože Maucec and Vilko Novak published a work entitled Slovenian Porabje (Maucec and Novak 1945), which, in addition to the introduction, also contains the following chapters: Land and People, The Past of Porabje, Language, Folk Life, Nationality in the Light of Hungarian Science and Statistics, The Slovenes of Porabje Demand Annexation to Slovenia, The Surroundings of Slovenian RadgonaandConclusions.ThemapofPrekmurjeandPorabje(Figure5)isinterestingbecauseitshows thatPorabjewasunderstoodmorebroadlyatthattimethanitistoday.Italsoincludestheareaofsouth­ernBurgenlandinAustria.ThemapshowstheSlovenianstateborder,whichcoincideswiththeprovincial border between the Austrian provinces of Styria and Burgenland in the west and runsacross the Raba river in the north. A state border between Austria and Hungary in the area of Slovenian Porabje is not shown on the map. The former Hungarian district of Slovenska krajina (Tótság) also included the parishes of Dobra/NeuhausamKlausenbachandSvetiMartinobRabi/St.MartinanderRaabintheDobrariver basin. In 1910, Slovenes could also be found in the settlement of Gric/Gritsch andon the left bank ofthe Raba river in Ženavci/Jennersdorf and Modinci/Mogersdorf. In the area of the western part of SlovenianPorabjeinAustria,themap»PrekmurjeandPorabje«(MaucecandNovak1945,31)liststhesettlements of »Dobra, Toka, Suhi mlin, Straža, Velika, Gric, Sveti Martin, Stankovci, Ženavci, Svetica and Modinci«. During the Second World War, when Prekmurje was annexed by Hungary onDecember 16, 1941, with minor border changes in favour of Germany at Serdica (Zorn, Ciglic and Gašperic 2022, 226), the Porabian Slovenes were once again in the same country as the Slovenes from Prekmurje. This was not the case for the Slovenes in Burgenland, as the border between Germany, which was annexed by Austria in 1938, and Hungary did not change. After the Second World War, the Iron Curtain made theborder between Austria and Hungary dif­ficulttocrossatfirstandlatercompletelyimpassable.Contactwasdifficultorevenimpossible.In1950, Hungary erected technical barriers made of barbed wire, and a 10-metre long minefield and a buffer zone were set up between the wire fences. This belt was first ploughed and then harrowed very finely. This created a wide belt on which every trace of possible defectors could be seen. The buffer zone was used to determine the frequency of border crossing attempts (Muzejska…2021). All border farmers in Hungary were obliged to maintain the border zone themselves by ploughing and harrowing, which made it difficult for defectors to escape across the border. After Stalin’s death on March 5, 1953, the emergency situation on the Hungarian borders began to ease,astheHungarianStalinistregimeunderMátyásRákosialsofell. Underthereformistgovernment of Imre Nagy, who took office as Prime Minister on April 4, 1953, there was a «thaw« in the border regime at the Hungarian borders. On April 18, 1955, Imre Nagy was ousted from the office of Prime Ministerbythethepro-SovietlineoftheHungarianCommunistParty(Rainer2009;Internet1;Internet 2; Internet 3). Although András Hegedüs became prime minister, the liberalisation of Hungarian bor­der security planned under Nagy’s government continued uninterrupted for another year and a half – until the Hungarian uprising. In April 1956, Hungary began clearing the minefields on the Austrian and Yugoslavian borders, which was completed on September 15. After the suppression of the anti-SovietHungarianuprisingonNovember4,1956,thesituationontheHungarianborderescalatedagain. In view of the large number of refugees leaving Hungary, minefields were again erected on the border with Austria at the beginning of 1957 (Muzejska…2021). Bythattime,someofthePorabianSlovenesfromHungary,likemanyotherHungarians,hadtaken the last opportunity to flee across the border to neighbouring Austria. Some settled with relatives in southernBurgenland,othersmovedon.Forthenext30years,therewasnocontactbetweentheSlovenes in southern Burgenland and the Slovenes in Porabje in Hungary. Most of the already few indigenous speakersoftheSlovenelanguageinsouthernBurgenlanddisappeared,andwiththemthelanguagethey spoke, as it was »drowned« in the German-speaking area. 4 Slovenes in the Bad Radkersburg corner Zupancic (2022b) writes that the Slovenian minority in Styria is a lesser-known and neglected eth­nic group. For years, the Austrian side has deliberately distanced itself from this issue. Austria did not recognise the Slovenes in Styria as a national minority and did not allow any form of organisation or languageuse(Gombocz1994).Thealreadysmallcommunitydidnotevenhavetheopportunitytomain­tainitselfasacommunity,asthelanguagewasnotevenpermittedinthetraditionallyimportantrefuge– thechurch. The diocese of Seckau made sure that the ethnically mixed places were staffed with priests whowerenotwell-disposedtowardstheSlovenes(Trstenjak1994,279).AustrianStyriaishardlyknownfromtheSlovenesideeither,andscholarlyinterestintheSlovenequestionwasratherlimitedthere(Žunec 1994). Moresignificantshiftsintheknowledgeaboutthecommunityandthesituationtookplaceinthe last decade of the 20th century (Vratuša 1994). The discovery of their presence inhistory, their linguis­tic characteristics, their cultural heritage (Trummer 1997) and the peculiarities of ethnic survival, especiallythefragmentarypresenceofintangibleheritage(Križman1994),providedthehithertoignored minority with a framework of recognition and opportunities of development (Zemljic 1995). A kind of rehabilitationofthecommunityfollowed,andthankstotheeffortsofasmallnumberofauthorsandabove all the Article 7 Cultural Association for Austrian Styria, the minority gradually gained visibility, infra-structure(Haberl-Zemljic1994)and,givenitsnumbersandprevioussituation,aconsiderabledegreeof activity. Paul’sHouse inPotrna/LaafeldintheBad Radkersburgcornerbecame the meetingpoint. The geographical name the Bad Radgerburg corner today refers to the area with the town Radgona/Bad Radkersburg and five surrounding villages:Slovenska Gorica/Goritz bei Radkersburg,Potrna/Laafeld, Žetinci/Sicheldorf, Dedonci/Dedenitz and Zenkovci/Zelting (Zupancic 2022b). In 1945, the same term, the Bad Radkersburg corner, covered a much larger area than the one we under­stand today. The area was located further north and west than today (Figure 6) and is described in the Figure6:Excerptfromthe1945mapoftheBad Radkersburgcorner(MaucecandNovak1945,31). chapter »The Surroundings of Slovenian Radgona« in the publication Slovensko Porabje (Slovenian Porabje) (Maucec and Novak 1945, 26–27). »After the Peace of St. Germain in 1920, the area around the Slovenian Radgona – the Styrian Prekmurje –wascededtotheRepublicofAustria. Thisdrewaveryunfavourableborder,becausethearea ofRadgona,inthecornerbetweentheMurariveranditstributary,theKucnica,extendsintotheYugoslavian territory like a sharp dagger. Radgona is an old Slovenian settlement named after the Slovenian prince Radigoj.ThetownwasanimportantfortressduringtheTurkishandHungarianinvasions.Thewallsand moat are still well preserved today. Radgona lies on the left bank of the Mura opposite Gornja Radgona, which is within the borders of Yugoslavia. The town has around3000 inhabitants, over 80% of whom are certainlynativeSlovenes,astheirnamestestify.Withafewexceptions,almostallRadgoniansspeakSlovenian. The economic and transport gravity of Radgona and its surroundings is southwards. Most of the trade from the Radgona area has always been with towns in Prekmurje. A large part of the vineyards in the SlovenskegoriceregionfromGornjaRadgonatoKapelewereinthehandsofthepeopleofRadgona.Cultural contacts with the Slovenes on the other side of the Mura river have also always been strong. Potrna, Žet-inci,Dedonci,SlovenskaGoricaandZenkovciarethelargestSlovenianvillagesintheRadgonaarea.Stara and Nova vasica, Farovci and Pridova are more Germanized. Today, around 2500 Slovenes still live in all nine villages of Radgona« (Maucec and Novak 1945, 27). The geographical names Stara and Nova vasica are misspelled here. The correct spelling is Stara Nova vas/Altneudörfl; northwestern suburb ofRadgona.The1945mapshowstwoseparatesettlements,StaraVasicaandNovaVasica.TheGerman name for Farovci, northwest of Radgona, is Pfarrsdorf. »The names of places, fields, streams, hills and surnames prove that in earlier decadesthe Slovenian people reached far into the north of Radgona, where there are still old people who speak Slovenian« (Maucec and Novak 1945, 27). Radgona/Bad Radkersburg is now heavily involved in cross-border cooperation between Austria andSlovenia.Thenationalborderisnoobstacletoexcellentcooperationbetweenmunicipalities,asso­ciations, including the fire brigade, many choirs and others. In2007, the Federal Upper-Level Secondary School Bad Radkersburg BORG (Bundes-Oberstufen­realgymnasium Bad Radkersburg BORG) started a unique project in the Austrian school system – the teaching of the Slovenian language as a school-leaving certificate subject for Slovenes from Slovenia who attend this Austrian grammar school. It enables Slovenian students to choose Slovenian instead of the compulsory elective subjects Latin or French. The latter is only offered as a subject to Slovenes and is a school-leaving certificate subject. Every year, the Board of Education of Styria enables 15 to 17 Slovenes to enrol in a grammar school where German is the official language and the language of instruction. Slovenian is taught three hours a week according to a programme adapted for Slovenian grammar schoolsin Austria, but without world literature. The Slovenian pupils come from the neigh-bourhood and from various Slovenian regions. Many are day migrants, some live in student accommodation.Themainreasonsforenrollingatthisschoolarebettercareeropportunities,continuing their studies abroad and the respectful and pleasant school atmosphere. Most Slovenian students con-tinuetheirstudiesin AustriaoranotherEuropeancountryaftergraduation(Bale2020).Fromafiction perspective, the life of Slovenians in the Bad Radkersburg corner is the subject of a book, a collection of short stories entitled Ptice Dronovke (Drone Birds) (Bale 2021). 5 Results IntheareaofsouthernBurgenland,wefoundafewpotentialinformantswhoturnedouttobeimmi­grants from Slovenia and had been living there for several decades. In most cases, these were women whohadmovedtoBurgenlandfromPrekmurje,inaminorityofcasestheyweremenwhohadalsomoved there from Prekmurje. In all cases, therefore, they were not indigenous speakers of the Slovenian lan­guage in southern Burgenland, but immigrant speakers of Slovene. In the course of our enquiries, we alsocameacrossapotentialinformant,aformermayorofamunicipalityinsouthernBurgenland,whom we were unable tocontact due tohis age andpoor health. This isprobablythelastindigenous speaker. We are at least ten years too late for all other indigenous speakers who have already passed away. In the Bad Radkersburg corner, we found and recorded informants for the settlements of Žetinci/ Sicheldorf (one person), Dedonci/Dedenitz (two people), Zenkovci/Zelting (two people), Slovenska Gorica/Goritz bei Radkersburg (two people) and Potrna/Laafeld (two people). Preliminary research confirmedthatthelocalspeechbelongstothePrekmurjedialectofthePannoniandialectgroupofthe Slovene language, but is characterised on the consonantal and morphological level by the presence of elements of the contiguous Slovenska Gorica dialect of the Pannonian dialect group. We did not find informantsforthesettlementsofGornjaPotrna/Oberlaafeld,Radgona/BadRadkersburg,Ledumerje/ Hummersdorf,Polajnci/Pölten,Pridova/Pridahof.The hamletof Lahndörflhas noSlovenianname and is part of the settlement of Pridova/Pridahof. Forexample,wefoundoneandthesameperson–theinformant–indifferentways,buthisneigh-bour,aSlovenian-speakingimmigrantwhomwehadpreviouslyaskedifanyoneinthesettlementspoke Slovene,knewnothingabouthim. Thedegreeofindividualisationinsocietyisobviouslyhigh,because even in the same village people no longer know if anyone still speaks Slovene. Potential indigenous speakers of Slovene are elderly people, so we tried to reach them in the nurs­ing homes (German: Pflegeheim) in the Bad Radkersburg corner area. In many municipalities there are nursing homes for the elderly that are run by private individuals. The largest public nursing home in the Bad Radkersburg corner is located in Bad Radkersburg. With the help of a former employee of several retirement homes in the Bad Radkersburg corner, we obtained the contact details of potential informants. We sent them letters in German by e-mail and also contacted them by telephone. We found the same answer in two private nursing homes. The answers were: a) »there are no such persons in our care«, b) »I do not believe that there are such persons in our care«, and c) »even if there weresuchpersonsinourcare,weareunfortunatelynotallowedtoprovideyouwiththisinformationwith­out the consent of their guardians or children«. There are a large number of private nursing homes in Austriaandwecanassumethatthereisfiercecompetitionbetweenthem.Whyshouldthenursinghome managementmakelifedifficultforthemselvesandasktheguardiansorchildrenoftheirclientsforper­mission to let their residents participate in a survey of indigenous speakers of the Slovenian language? Inthiscase,wewouldhavetopresentoursurvey tothem,whichthestaffinprivatehomesdonothave time for. That is not their main task. The private nursing homes only do what they are there for – car-ingfortheelderlywhoareaccommodatedinthehome.Thewebsitesofprivateretirementhomespublish listsofemployeeswiththeirphotos,namesandsurnames.Thisisprobablytotelltheirclientsthatthey haveapersonalapproach,thattheyareuser-friendlyandthattheirclientswillbewelllookedafter.Most of the photos of employees have Germanized Slovenian surnames, but there are also many Slovenian first and last names. Names and surnames that appear to originate from Croatia and Bosnia and Herzegovinaarealsocommon.AccordingtoaformeremployeeofanursinghomeintheBadRadkersburg corner, most of the care workers in the nursing homes in Styria are from Slovenia (from Prekmurjeand Štajerska) and commute daily to work in Austria, as far as Graz, the provincial capital. The care staff probably know whether any of their users ever speak »the local language«. They could have been eligible for the survey, but the path to them was blocked. In the case of the nursing homeBad Radkersburg, the path to an answer was somewhat longer. As itisalargepublicinstitution,itsemployeesarenotlistedonthewebsitewithapersonalphotoandtheir first and last name. After a formal request in German by e-mail, we received the contact details of the person responsible for this area from the administration. By e-mail this person suggested a short tele­phone phone call. It was clear from the first and last name that this person comes from Slovenia and therefore probably commutes from Slovenia to Bad Radkersburg on a daily basis. When we spoke the first sentence on the phone in Slovenian, the reply in German was that we could only speak German, as this was the official language of the company and this was required by the employer – »Ich bin nicht inderLage,slowenischzusprechen«.Sowearrangedaface-to-facemeetinginGermanoverthephone. AfterwearrivedattheverynicelyfurnishedofthepublicnursinghomeinBadRadkersburg,wespoke in German to some of the employees we met on the way to the meeting point inside the building in German, but when they were alone, they answered in Slovene after hearing that we were speaking to eachotherinSlovene.TheywereobviouslySlovenesfromSloveniawhocommutetoBadRadkersburg everyday.AttherequestofthepersoninchargethemeetingwasinGerman,becausethatistheemploy-er’spolicy.Wewerepromisedthattheywouldinquireaboutpossibleinformants,butthisdidnothappen. Thefollowingexampleillustratesevenmoreclearlytheatmosphereinthesearchforpotentialinfor­mants–indigenousspeakersoftheSlovenianlanguage–inBadRadkersburgcorner.Anelderlyinformant from a settlement near Bad Radkersburg visited a hairdressing salon in Bad Radkersburg. The hair­dresser who cut his hair was a Slovenian woman from Slovenia who commutes to Bad Radkersburg in Austria. During the haircut, they realised that they both spoke Slovenian and therefore they spoke to each other in Slovenian. After the haircut, the informant paid the bill. As he was leaving, the owner of the hairdressing salon – an Austrian woman – approached him. She told him that he would no longer bewelcomeinherhairdressingsalonifhespokeSlovenianagain.Theinformantwas,naturally,shocked. Excuse me? And that in 2022 in the European Union? It is difficult to look for older people, potential informants – native speakers of Slovene – in such an atmosphere. 6 Conclusion The search for indigenous speakers of Slovene in the Bad Radkersburg corner and in southern BurgenlandinAustriain2022waslikelookingforaneedleinahaystack.Wecanassumethatthespeak­ers we did find who were suitable were not the only ones. We may have overlooked some speakers. It is possible that there is stilla Slovene speaker somewhere who could contribute to the development of Slovenedialectsintheborderareaunderconsiderationandthusenableacomparisonbetweenthedevel­opment of the present-day Prekmurje speech, the Porabje speech, the speech in southern Burgenland andthespeechintheBadRadkersburgcorner.Thiscontributioncouldencouragesomeonewhoknows such a speaker to contact a linguist who will interview, record and transcribe the speech and save this linguistic knowledge from eternal oblivion. Acknowledgments: This article was written as part of the research project Research on Endangered Dialects in the Slovenian Language Area (Bad Radkersburg corner, Burgenland, Hum na Sutli and sur­roundings, Dubravica and surroundings) (V6-2109), funded by the Slovenian Research and Innovation AgencyandtheGovernmentOfficeforSlovenesAbroad.Italsocontainssomefieldfindingsfromtheresearch project Microtoponyms in Porabje (V6-2110) as well as some field findings from the research programme Heritage on the Margins: New Perspectives on Heritage and Identity within and Beyond the National (P5-0408),bothfundedbytheSlovenianResearchandInnovationAgency.Theauthorwouldliketothank Saša Požek for the English translation. 7 References Bale, N. 2020: Slovenci – izobraževalni migranti [Slovenes – educational migrants]. Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru. Slovenski slavisticni kongres. Ljubljana. Bale,N.2021:Pticedronovke/Fticedronovke[TheDroneBirds].MurskaSobota,Monošter/Szentgothárd. Bellosics,V.2016:OnstranDonave:VendivZalskiinŽeleznižupaniji[OntheothersideoftheDanube: Vends in the Zala and Vas Counties]. Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi: Slovenci. 1, Štajerska, Porabje in Prekmurje, Koroška. Ljubljana. Bufon, M. 1995: Oris položaja avtohtonih etnicnih in narodnih manjšin v Italiji [Outline of the situa­tion of indigenous ethnic and national minorities in Italy]. Geografski vestnik 67. Bufon, M. 1996: Naravne, kulturne in družbene meje [Natural, cultural and social borders]. Annales 6-8. Bufon,M.2001:OblikovanjecezmejnihvezinatromejimedSlovenijo,HrvaškoinItalijovIstri[Creating cross-border connections on the triple border between Slovenia, Croatia and Italy in Istria]. Dela 16. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.16.39-60 Domej, T., Klemencic, V. 1986: Statisticni prikaz dvojezicnega šolstva, mreže in strukture šol za pri­padnikeslovenskenarodneskupnostinaKoroškem[Statisticaloverviewofbilingualeducation,the network and structure of schools for members of the Slovenian ethnic community in Carinthia]. Geografski obzornik 33, 2-3. Gabrovec, M., Pipan, P., Zajc, P. 2021: Borders as a hidden obstacle to the organization of public tran­sport. Hidden Geographies. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-74590-5_21 Geršic, M., Kumin Horvat, M., Logar, E., Perko, D., Pipan, P. 2024: Zemljepisnoimenska podoba Porabja[TheRábaValleythroughtheLensofGeographicalNames]. Georitem33.Ljubljana.DOI: https://doi.org/10.3986/9789610508144 Gombocz, W. 1994: Clen 7 in Štajerska ali »Tukaj smo vsi Avstrijci, ni nobenih Slovencev« [Article 7 and Styria or »We are all Austrians here, there are no Slovenes«]. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana. Gosar,A.1993:Sodobnipoglednaprekomejnosodelovanjenaobmocjuitalijansko-avstrijsko-slovenske tromeje[Contemporarystudiesonthethree-borderareaofSlovenia,ItalyandAustria].Dela10.DOI: https://doi.org/10.4312/dela.10.83-97 Gostencnik, J., Kenda Jež, K., Kumin Horvat, M. 2022: Ogrožena narecja v slovenskem jezikovnem prostoru [Endangered dialects in the Slovenian linguistic environment]. Jezikoslovni zapiski 28-2. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.04 Grafenauer, B. 1994: Ogrski Slovenci [Hungarian Slovenes]. Enciklopedija Slovenije 8. Ljubljana. Haberl-Zemljic,A.1994:StrategiendesethnischenDiskursesinRaumRadkersburg.SteirischeSlowenen: Zweisprächigkeit zwischen Graz und Maribor. Graz. Haberl-Zemljic,A.2004:DieSpracheimDorflassen:FesthaltenundAufgebenderslowenischenSprache in Radkersburg Umgebung. Graz, Laafeld/Potrna. Haberl-Zemljic,A.2012:Pustitijezikvvasi:ohranjanjeinopušcanjeslovenskegajezikavRadgonskem kotu [Leaving the Language in the Village: Preserving and Abandoning the Slovenian Language in the Bad Radkersburg Corner]. Ljubljana, Tišina. Hirnök, J. 1998: Slovensko Porabje [Slovenian Porabje]. Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana. Hirnök,J.,Kozar-Mukic,M.1998:KartaSlovenskoPorabje[MapofSlovenianPorabje].Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana. Internet 1: https://www.britannica.com/biography/Imre-Nagy (14. 8. 2023). Internet 2: https://www.nagyimreemlekhaz.hu/en/imre-nagy.html (14. 8. 2023). Internet 3: https://www.britannica.com/biography/Matyas-Rakosi (14. 8. 2023). Kalteis, F. 2018: Das Burgenland – Ein Grenzfall. TV-Dokumentarfilm. ORF. Wien. Internet: https://tvthek.orf.at/history/Geschichte/9236870/Das-Burgenland-Ein-Grenzfall/13993159(12.10.2023). Klemencic, V. 1960: Kriticni pretres avstrijskega popisa 1951 z ozirom na jezikovno strukturo prebi­valstva na Koroškem [A critical review of the 1951 Austrian census with regard to the linguistic structure of the population in Carinthia]. Razprave in gradivo 2. Klemencic,V.1973:SodobnisocialnogeografskiproblemiSlovencevnaKoroškem[Contemporarysocio-geographical problems of Slovenes in Carinthia]. Geografski obzornik 20, 3-4. Klemencic, V. 1976a: Slovenska manjšina v Avstriji: ob popisu prebivalstva posebne vrste leta 1976 [TheSlovenianminorityinAustria:ontheoccasionofthespecialcensusof1976]. Teorijainpraksa 13-11. Klemencic, V. 1976b: Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivalstva v letih 1951, 1961 in 1971 glede naslovenskomanjšinoinslovenšcinokotobcevalnijezik[AcritiqueoftheofficialAustriancensuses of 1951, 1961 and 1971 with regard to the Slovenian minority and Slovene as the language of com­munication]. Razprave in gradivo 7-8. Klemencic, V. 1983: Regionalno in socialno poreklo dijakov Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu v šolskem letu 1982/1983 [Regional and social origins of the pupils of the Federal Gymnasium for Slovenes in Klagenfurt in the school year 1982/1983]. Letno porocilo Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu 26. Celovec. Klemencic,V. 1986:KoroškiSlovencidanes[CarinthianSlovenesToday]. Geografskiobzornik33,2-3. Klemencic, V. 1993: Geopoliticni položaj ter teoretski in metodološki poizkus opredelitve tipov obmejnih obmocij na primeru Slovenije [A geopolitical discourse on the location of Slovenia and anattemptatasocio-geographictypologyoftheSlovenianborderregions].Dela10.DOI:https://doi.org/ 10.4312/dela.10.9-20 Klemencic, V., Klemencic, M. 1986: Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v luci histo­ricnih in socialnogeografskih procesov [The situation of the Slovenian minority in Austrian Carinthia in thelightofhistorical andsocio-geographicalprocesses]. Geografski obzornik 33, 2-3. Klemencic,V.,Gosar,A.,Backé,B.,Zimmermann,F.,Valussi,G.,BellencinMeneghel,G.,Pak,M.,Plut, D.1990:Tromeja-obmejnaregijaJugoslavije,AvstrijeinItalije:mednarodnimeduniverzitetnigeo­grafskiraziskovalniprojekt[Thethree-borderareaofAustria,ItaliaandYugoslavia–aninternational research project of geographers from the Universities of Ljubljana, Klagenfurt, Udine and Trieste]. Dela 7. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.7.1-184 Kozar-Mukic,M.1984:SlovenskoPorabje/Szlovénvidék[SlovenianPorabje/Szlovénvidék].Etnološka topografija slovenskega etnicnega ozemlja – 20. stoletje. Ljubljana, Szombathely. Kozar-Mukic,M.1996:EtnološkislovarSlovencevnaMadžarskem=AMagyarországiSzlovéneknépraj­zi szótára [Ethnological Dictionary of Slovenes in Hungary]. Monošter, Szombathely. Kozar-Mukic, M. 1997: Kdo smo? (o identiteti Slovencev med Muro in Rabo) [Who are we? (On the identity of Slovenes between the Mura and Raba)]. Traditiones 26. Križman,M.1989:Jezikkotsocialniinnacionalnipojav:primerjalnozjezikovnimiodnosivRadgonskem kotu[LanguageasaSocialandNationalPhenomenon:AComparativeStudyofLinguisticRelations in the Bad Radkersburg Corner]. Maribor. Križman, M. 1993: Slovenski kodi z intra- in interlingvalnimi interferencami in vrstami preklapljanj v nemšcino pri slovenski manjšini v Radgonskem kotu [Slovene codes with intra- and interlingual interferenceandtypesofswitchestoGermanamongtheSlovenianminorityintheBadRadkersburg corner]. Jezik tako in drugace. Ljubljana. Križman, M. 1994: Jezikovne variante z intereferencami, etnološko-kulturne posebnosti pri slovenski manjšinivavstrijskiRadgoniinokolici[Linguisticvariantswithintereferents,ethnologicalandcul­turalpeculiaritiesoftheSlovenianminorityinandaroundAustrianRadgona].Slovencivavstrijski zvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana. Križman, M. 1996: Die slowenische Minderheit in der österreichischen Steiermark (Radkersburger Winkel). Handbuch der mitteleuropäischen Sprachminderheiten. Tübingen. Križman, M. 1997a: Jezikovna razmerja: jezik pragmatike in estetike v obmejnih predelih ob Muri [LinguisticRelations:TheLanguageofPragmaticsandAestheticsintheBorderRegionsAlongthe Mura River]. Maribor. Križman, M. 1997b: Interferiran jezik kot identiteta neke manjšine: Jezik raznovrstnih interferenc kot arhaicnainsodobnakulturaSlovencevvRadgonskemkotu[Interferedlanguageasaminorityiden­tity: The language of various interferences as archaic and contemporary culture of Slovenians in the Bad Radkersburg corner]. Traditiones 26. Križman, M. 2000: Razlike med generacijami v rabi slovenšcine pri manjšini v Radgonskem kotu [Generational differences in the use of Slovenian by the minority in the Bad Radkersburg corner]. Živetiz mejo.Materinšcina,dejavnikosebnostneinskupnostnenarodnostneidentitete.Ljubljana, Monošter/Szentgotthárd. Križman, M. 2006: O narecni podobi in dvojezicnosti pri ljudeh v Radgonskem kotu [On the dialect imageandbilingualismofthepeopleinBadRadkersburgcorner].Jezikovnapredanost:akademiku prof. dr. Jožetu Toporišicu ob 80-letnici. Maribor. Križman, M. 2007: Znacilno besedje Radgonskega kota [Typical vocabulary of the Bad Radkersburg Ccrner]. Besedje slovenskega jezika. Maribor. Križman, M. 2008: Jezikovni pojavi med Cankovo in Radgono: Radgonski kot s prekmurskim, slove­njegoriško-prleškim in južnobavarskim narecjem ter interferencami [Linguistic phenomena between Cankova and Radgona: The Bad Radkersburg corner with Prekmurje, Slovenske goriceand Prlekija, and South Bavarian dialects and interferences]. Življenje in delo Jožefa Borovnjaka. Maribor. KuminHorvat,M. 2022:FonološkiopisgovorakrajaŽetinci –Sicheldorf(SLAT414)[Aphonological descriptionoftheLocalDialectofŽetinci –Sicheldorf(SLADataPointT414)]. Jezikoslovnizapiski 28-2. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.08 Logar, T., Rigler. J. 1983: Karta slovenskih narecij [Map of Slovenian Dialects]. Ljubljana. Marousek, D. 2022: Auf der Suche nach alten slowenischen Dialekten. Kurier (21. 11. 2022). Internet: https://kurier.at/chronik/burgenland/auf-der-suche-nach-alten-slowenischen-dialekten/402231156 (12. 10. 2023). Maucec, J., Novak, V. 1945: Slovensko Porabje [Slovenian Porabje]. Ljubljana. Muzejskazbirkamadžarskegadržavnegamuzejamejnestraže.Stražarjiobmeji-muzejskazbirkaoŽele­zni zavesi: Határor Emlékhely [Guards at the Border – Museum Collection on the Iron Curtain]. Števanovci/Apátistvánfalva, 2021. Olas, L. 1995: Porabski Slovenci [Porabian Slovenes]. Enciklopedija Slovenije 9. Ljubljana.Melik,A.1957:ŠtajerskasPrekmurjeminMežiškodolino[SlovenianStyriawithPerekmurjeandMežica Valley]. Ljubljana. Pipan, P. 2007: Cross-border cooperation between Slovenia and Croatia in Istria after 1991. Acta geographica Slovenica 47-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS47204 Rainer, J. M. 2009: Imre Nagy: A Biography (Communist Lives). London, New York. Šebjanic, F. 1992: Madžarsko-slovenski odnosi. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana. Škofic,J.,Gostencnik,J.,Horvat,M.,Jakop,T.,Kenda-Jež,K.,Kostelec,P.,Nartnik,V.,Petek,U.,Smole,V., Šekli, M., Zuljan Kumar, D. 2011: Slovenski lingvisticni atlas 1: Clovek (telo, bolezni, družina) [SlovenianLinguisticAtlas1:Human(body,diseases,family)].Ljubljana.DOI:https://doi.org/10.3986/ 9789612543570 Škofic,J.,Gostencnik,J.,Hazler,V.,Horvat,M.,Jakob,T.,Ježovnik,J.,Kenda-Jež,K.,Nartnik,V.,Smole,V., Šekli, M., Zuljan Kumar, D. 2016: Slovenski lingvisticni atlas 2: Kmetija [Slovenian Linguistic Atlas 2: Farm]. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548797 Škofic, J., Gostencnik, J., Hazler, V., Jakop, T., Kenda-Jež, K., Kumin Horvat, M., Nartnik, V., Pahor, N.,Smole,V.,Šekli,M.,ZuljanKumar,D.2023:Kartaslovenskihnarecij(razlicica2023)[MapofSlovenian Dialects(version2023)].Slovenskilingvisticniatlas3:Kmetovanje(orodje,opravila),1:atlas.Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610507499 Trstenjak,A. 1994:Pozabljenaslovenskamanjšinavsekovskiškofiji [TheforgottenSlovenianmino­rity in the Diocese of Seckau]. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana. Trummer, M. 1997: Slawische Steiermark. Slowenische Steiermark. Verdrängte Minderheit in Öster­reichischs Südosten. Wien. Vratuša,A. 1994:DružbenozgodovinskipoglednaSlovencevavstrijskizveznideželiŠtajerski[Asocio-historical perspective on Slovenes in the Austrian federal province of Styria]. Slovenci v avstrijskizvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana. Zemljic, A. 1995: Strategije etnicne razprave na obmocju Radgone od iztekajocega se 19. stoletja do 1920[StrategiesoftheethnicdebateintheBadRadkersburgareafromtheendofthe19thcentury to 1920]. Razprave in gradivo 29-30. Zorko, Z. 1989: Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu [Speech of the villageof Žetinci (Sicheldorf) in the Austrian Bad Radkersburg corner]. Slavisticna revija 37, 1-3.Zorko,Z.1994:RezultatidialektološkihraziskavvŽetincih(Sicheldorf)[Resultsofdialectologicalresearchin Žetinci (Sicheldorf)]. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Ljubljana. Zorn, M., Ciglic, R., Gašperic, P. 2022: State borders in the territory of Slovenia during World War II on cartographic materials produced by the occupying forces. Occupation Borders in Slovenia 1941–1945. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789612970062 Zupancic,J. 1993a:Socialnogeografska transformacija innarodna identiteta –primerslovenskemanj­šine na Koroškem (Avstrija) [Socio-geographic transformation and national identity – the case of the Slovene minority in Carinthia (Austria)]. Geografija in narodnosti. Geographica Slovenica 24. Ljubljana. Zupancic,J.1993b:NovejšespremembevsocialnistrukturikoroškihSlovencev[Recentchangesinthe social structure of Carinthian Slovenes]. Razprave in gradivo 28. Zupancic, J. 1997a: Razsežnosti regionalne identitete na primeru Istre in Koroške [Dimensions of regional identity in Istria and Carinthia]. Annales 7-10. Zupancic, J. 1997b: V štiridesetih letih svojega delovanja je Slovenska gimnazija pomembno vplivala na socialno preobrazbo koroških Slovencev [During its forty years of operation, the Slovenian Gymnasium has had a significant impact on the social transformation of Carinthian Slovenes]. Jubilejni zbornik ‘97: 40 let Slovenske gimnazije v Celovcu. Celovec. Zupancic, J. 1999: Slovenci v Avstriji [Slovenes in Austria]. Geographica Slovenica 32. Ljubljana. Zupancic, J. 2002a: Številcni razvoj koroških Slovencev v luci rezultatov ljudskega štetja leta 2001 [Numerical development of the Carinthian Slovenes in the light of the results of the 2001 census]. Razprave in gradivo 40. Zupancic, J. 2002b: Prekogranicne dnevne radne migracije iz Slovenije u Austriju i Italiju [Daily cross-border commuting from Slovenia to Austria and Italy]. Migracijske i etnicke teme 18, 2-3. Zupancic, J. 2002c: Grenzüberschreitende Pendelwanderung aus Slowenien nach Österreich undItalien. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 144. Zupancic,J.2003:Cezmejnednevnedelovnemigracijevslovenskemobmejnemprostoru[Cross-border daily labour migration in the Slovenian border area]. Razprave in gradivo 43. Zupancic, J. 2007: Sodobni socialni in etnicni procesi med koroškimi Slovenci [Contemporary social and ethnic processes among Corinthian Slovenes]. Razprave in gradivo 53-54. Zupancic, J. 2021: Sodobne spremembe med koroškimi Slovenci [Contemporary changes among CarinthianSlovenes].Koroška:odpreteklostidoperspektiv.Ljubljana.DOI:https://doi.org/10.3986/ zborovanje.016 Zupancic,J.2022a:PoložajslovenskemanjšinenaavstrijskemKoroškemvpostmodernemdružbenem utripu [The position of the Slovenian minority in the Austrian land Carinthia in the post-modern social stage]. Dela 58. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.58.49-75 Zupancic,J.2022b:Slovenskemanjšinevsosednjihdržavah[SlovenianMinoritiesintheNeighbouring Countries]. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789617128819 Žunec,B.1994:ProblematikaSlovencevvavstrijskizveznideželiŠtajerskivjavnihinformacijahinobci­lih [Issues of Slovenes in the Austrian federal province of Styria in public information and media].Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Narodne manjšine 3. Ljubljana. ISKANJEAVTOHTONIHGOVORCEVSLOVENSKEGAJEZIKA V AVSTRIJI: RADGONSKI KOT IN GRADIŠCANSKA 1 Uvod SlovenskageografijaimadolgoletnotradicijopreucevanjaSlovencevvsosednjihdržavah.Preucujejih zvidikamanjšin,kitamživijo(Klemencic1960;1973;1976a;1976b;1983;1986;KlemencicinKlemencic 1986;Klemencicssodelavci1990;DomejinKlemencic1986;Gosar1993;Zupancic1993a;1993b;1997a; 1997b;1999;2002a;2007;2022a;2022b;Bufon1996),kottudizvidikacezmejnihveziininterakcijmed Slovenijo in sosednjimi državami (Klemencic 1993; Bufon 1995; 2001; Zupancic 2002b; 2002c; 2003; Pipan 2007; Gabrovec, Pipan in Zajc 2021). Zelo malo raziskav s tega podrocja je bilo namenjenihobmejnemu obmocju Radgonskega kota na Štajerskem v Avstriji (Zupancic 2022b), so pa bili Slovenci vRadgonskemkotuomenjenivraznihgeografskihmonografijahinucbenikih(naprimerMelik1957). Edini prispevek na temo cezmejnosti na tem obmocju obravnava slovenske dnevne izobraževalne migrante v avstrijsko Radgono (Bale 2021). V kontekstu Avstrije so se dosedanje raziskave, povezanesSlovencivglavnemosredinjalenaKoroško,šelevzadnjemobdobjusovkljuciletudiŠtajersko,povsem pa so prezrle Gradišcansko. Zupancic (2022b) v monografiji Slovenske manjšine v sosednjih državah, SlovencevnaGradišcanskemneobravnava,kljubtemu,daSlovenijanemejilenaavstrijskizveznideže­li Koroško in Štajersko, temvec tudi na Gradišcansko. Državna meja med Slovenijo in Avstrijo je dolga 322,98km – 53,8% (173,8km) z avstrijsko zvezno deželo Koroško, 41,6% (134,2km) z avstrijsko zve­zno deželo Štajersko in le 4,6% (14,98km) z avstrijsko zvezno deželo Gradišcansko. Bela lisa v preucevanju tega obmocja je prisotna tudi v jezikoslovnih raziskavah. Med 47 sloven-skimi narecji s podnarecji, ki jih preucuje slovenska dialektologija, so bila obrobna narecja zunaj meja Slovenijevdrugipolovici20.stoletjadeležnamanjšeraziskovalnepozornosti,insicerbodisizaradiote­ženega dostopa do terena (Italija, Avstrija, Madžarska) bodisi zaradi omejitve raziskav v okviru medrepubliških meja znotraj nekdanje Jugoslavije (Hrvaška). Na teh obmocjih vecinoma še niso bile opravljenepodrobnemikroraziskavekrajevnihgovorov,potrebapotakšnihraziskavahpajetolikovecja, ker gre vecinoma za ogrožena narecja z vedno manjšim številom govorcev. Takšni obmocji sta tudi Radgonski kot in južna Gradišcanska v Avstriji, katerih govore uvršcamo v prekmursko narecje panonske narecne skupine. Slovenski jezikoslovec Fran Ramovš je leta 1946, ko jebilazasnovanaprvotnamrežaraziskovalnihtockzanastajajociSlovenskilingvisticniatlas(SLA),vanjuvrstil krajevni govor Ženavci/Jennersdorf z obmocja Gradišcanske v Avstriji kot tocko številka 312 (v aktualni posodobljeni mreži SLA je to T406) (slika 1), vendar na Logar-Riglerjevi (1983) Karti slo­venskihnarecij(slika2)toobmocjenivecoznacenokotslovenskogovoreceobmocje.Zatotockonikoli ni bilo zbrano narecno gradivo. Po drugi strani pa v Ramovševo mrežo raziskovalnih tock za SLA niso bili vkljuceni kraji izRadgonskegakotanaavstrijskemŠtajerskem,cepravjenaLogar-Riglerjevi(1983)Kartislovenskihnare-cijtoobmocjeobarvanokotprekmurskonarecjepanonskenarecneskupine.ZaRadgonskikotjedolgo veljaloprepricanje,daslovenskihgovorcevtamnivec,poznejšesociolingvisticneindialektološkerazi­skave pa so obstoj narecne slovenšcine v tem prostoru vendarle potrdile. Križman (1989; 1993; 1994; 1996;1997a;1997b;2000;2006;2007;2008),kijepreucevalidentitetoslovenskihgovorcevvpetihvaseh Radgonskegakota,ocenjuje,daje slovenšcinavRadgonskemkotuprekmurskigovor,vkateremsopri­sotneinterferencesticnegaslovenskogoriškeganarecjaterokoliškeganemškegajezika.Opaznojeizgubljanje in spreminjanje besedišca, s tem pa tudi jezikovne kompetence govorcev. Dialektološke raziskave kra­jevnega govora naselja Žetinci/Sicheldorf kažejo, da gre za enotno severnoštajersko in panonsko jezikovnoobmocje–zaprekmurskonarecje(Zorko1989;1994;Gostencnik,KendaJežinKuminHorvat 2022; Kumin Horvat 2022). Haberl-Zemljic (2004) dokazuje, da so prebivalci petih vasi Radgonskega kota do konca prve svetovne vojne kot jezik okolja uporabljali izkljucno t. i. doloceno razlicico slo­venšcine, scasoma pa se je to spremenilo, kajti slovenšcina je postala stigmatizirana in neuporabna (Haberl-Zemljic 2012). DozacetkapripravprvegazvezkaSlovenskegalingvisticnegaatlasa(SLA1)(Škoficssodelavci2011),ki je po vec desetletjih zbiranja narecnega gradiva izšel leta 2011, so bili Ženavci/Jennersdorf zadnja tocka v mreži SLA oznacena s številko 406 (SLA T406). Z izidom prvega zvezka Slovenskega lingvisti-cnega atlasa (Škofic s sodelavci 2011) je število tock naraslo na 413. Drugi zvezek Slovenskega lingvisticnega atlasa (Škofic s sodelavci 2016), ki je izšel leta 2016 je imel že 417 tock. Kot tocka SLAs številko 414 (SLA T414) je bil dodan kraj Žetinci/Sichelsdorf v Radgonskem kotu. Tudi tretji zvezek SLA (Škofic s sodelavci 2023), ki je izšel leta 2023, ima mrežo s 417 tockami. Namen pricujoce raziskave je bil opraviti nove terenske preucitve o obsegu in razvoju slovenske­gajezikanarobuslovenskegajezikovnegaprostora,otem,kakosejetaspreminjalinpridobitipodatke omorebitniohranjenostialineohranjenostislovenskihgovorovvRadgonskemkotuinnaGradišcanskem. CiljjebilpoiskatiavtohtonegovorceslovenskegajezikavRadgonskemkotuinnajužnemGradišcanskem v Avstriji ter zapisati njihov govor. Na obmocjih Radgonskega kota in južne Gradišcanske še nikoli ni potekaltakonatanceninmetodološkoenotenpopisnaobehstranehslovenskedržavnemeje.Tojeprva terenska dialektološka raziskava na Gradišcanskem, saj v slovenski dialektološki literaturi ni podatkov oraziskavahkrajevnihgovorovnatemobmocju(Gostencnik,KendaJežinKuminHorvat2022).Vrazi­skavi Gradišcansko obravnavamo v njenih današnjih mejah, saj jo danes razumemo le kot avstrijsko zvezno deželo, ceprav je bila v zgodovini del širšega obmocja. Hkratiziskanjemgovorcevsmopreucililiteraturozobravnavanegaobmocja,napodlagikateresmo pripravili zgodovinsko-geografski pregled tega prezrtega nekdanjega slovenskega etnicnega ozemlja. 2 Metodologija Za iskanje potencialnih informantov – govorcev slovenskega narecnega govora na južnem Gradiš-canskeminširšemobmocjuRadgonskegakotanaŠtajerskemvAvstriji–smoseosredinilinadveobmocji:1)južnaGradišcanskavkvadrantu:Modinci/Mogersdorf,Ženavci/Jennersdorf,Bonisdorf,Strgarjevo/Kalchter2)širšeobmocjeRadgonskegakotanaavstrijskemŠtajerskem,insicernaselja:Žetinci/Sicheldorf, Dedonci/Dedenitz,Zenkovci/Zelting,Potrna/Laafeld,GornjaPotrna/Oberlaafeld,SlovenskaGorica/Goritz beiRadkersburg,Radgona/BadRadkersburg,Ledumerje/Hummersdorf,Lahndörfl,Pridova/Pridahof in Polajnci/Pölten. Medfebruarjeminnovembrom2022smopometodisnežnekepeprektelefonskihpogovorovindopi­sov po elektronski pošti kontaktirali raziskovalce ter sploh vse, za katere smo vedeli, da se ukvarjajo z obmocjem Radgonskega kota in južne Gradišcanske. Kontaktirali smo tudi obcine, župane in nekda­nježupanevPrekmurjuinnajužnemGradišcanskemvAvstriji,PokrajinskimuzejvMurskiSoboti,Krajinski parkGoricko,NaturparkRaab,turisticnedelavceingostincevSlovenijiinAvstriji,organizacijePorabskih Slovencev na Madžarskem, društva, ucitelje, etnologe, zgodovinarje, kulturne delavce, kmete, novinar­je,zdravstvenedelavcevSloveniji,AvstrijiinnaMadžarskem,izobraževalneustanovevSlovenijiinAvstriji terdomovestarejšihobcanovvRadgonskemkotuvAvstriji.Zaiskanjepotencialnihinformantovnajuž­nemGradišcanskemvAvstrijismosepopomocobrnilitudinamedije.Vgradišcanskiizdajiavstrijskega nacionalnegacasnika Kurier (slika3)smoobjaviliprispevekoiskanjupotencialnihinformantovspozi­vom za pomocpripridobivanjuinformacijopotencialnihinformantih(Marousek 2022). Slika 1: Zemljevid Tocke SLA (Slovenskega lingvisticnega atlasa): (A) Radgonski kot, (B) južnaGradišcanska (Škofic s sodelavci 2011, 13). p str. 90 Slika 2: Zemljevid slovenskih narecij; razlicica 2023: (A) Radgonski kot, (B) južna Gradišcanska(Škofic s sodelavci 2023). p str. 91 Obervellach Turrach Friesach Bad Sankt LeonhardKalsdorf Paldau JennersdorfSzentgotthárdim Lavanttal(Ženavci) (Monošter) Gmünd Ziprein Straßburg FelsöszölnökAlthofen (Gornji Senik) Zalalövö Stainz Wildon B Ebene Reichenau Bad Gleichenberg Sachsenburg Klein Sankt Paul WOLFSBERG Kuzma SPITTAL AN DER DRAU Deutschlandsberg Hodoš Leibnitz Gornji Petrovci Greifenburg Döbriach SANKT VEITSankt AndräKlöch AN DER GLAN (Šent Andraž) Prosenjakovci Csesztreg Brückl (Lipnica) Brunn StraßFeistritz an der Drau Maria Saal(Mostic) Sankt Paul im LavanttalBad RadkersburgCankova A FeldkirchenEibiswald(Radgona) (Gospa Sveta) VölkermarktMURSKA SOBOTA (Šent Pavel) llach (Trg) (Ivnik)! ! ! !!!!!!!! !!!!!! !!!! !! HermagorFörolachŠentilj v(Šmohor) (Borlje) Bleiberg-Kreuth VILLACHKLAGENFURTSlov. goricah Radgona Lenti (Velikovec) Gornja !! !!!!!!! !!!!!!! !!!! !! ! ! !! !! ! !!! ! !! Radenci (BELJAK) (CELOVEC) BleiburgMuta Radlje ob Dravi Zgornja Kungota Beltinci Dravograd (Pliberk) ! !!!!! !! !! ! ! !!!! !!! ! ! ! Lenart v Crenšovci Arnoldstein FinkensteinSlov. goricah Veržej Lovászi EberndorfSelnica ob Dravi Paularo Pontebba(Podklošter) (Bekštanj) Ferlach(Dobrla vas) Prevalje Ravne na Koroškem !! !!! !!! !! ! !!!!!!! !!! !!!!! MARIBOR Lendava (Borovlje) (Tablja) !!! !!!!!!!! !!!!!!! !!! Lovrenc na PohorjuRuše TarvisioLjutomer (Trbiž) Kranjska Gora Feistritz im RosentalSlovenj Gradec Mursko Središce EisenkappelMežica Miklavž na (Železna Kapla) Spodnje Hoce Dravskem polju ! ! !!! ! !! !!!!!!!!! (Bistrica v Rožu)Lahonci Kog Mojstrana Crna na Koroškem Mislinja Móggio UdineseRace (Mužac) PTUJ Mackovec Log pod Mangartom ! !!! !JESENICE Podljubelj Zgornje Jezersko Slovenska Bistrica Ormož Solcava Topolšica Bled Kidricevo Zavrc Šoštanj Zrece Lesce Majšperk Tržic !! ! !!!!! !! !! Središce ob Dravi CAKOVEC VELENJE Bovec Bohinjska Bela Ljubno ob Savinji Mozirje Slovenske Konjice Podlehnik Radovljica Petrijanec Žaga Preddvor GEMONA DEL FRIULI (GUMIN) Kropa Gornji Grad Polzela Vojnik Žice Poljcane Žetale VARAŽDIN Breginj Naklo Dolnje Ladanje Tužno Ludbreg Kobarid Cerklje na Gorenjskem Žalec Bohinjska Bistrica CELJE Beretinec Vransko TarcentoŽelezniki ZgornjiRogaška Slatina(Centa) Podbrdo KRANJ !!! ! Tuhinj Prebold Štore KAMNIK Lepoglava Varaždinske no ! !!!!! ! !! !!! Tolmin Trojane Šmarje pri Jelšah Beletinec Toplice Vodice Blagovica Hum na Sutli Púlfero(Podbonesec) Most na Soci ! TRBOVLJE !! !Laško ! Novi Marof imo (Fojda) Cerkno Medvode ! ! !!!! !!! !!! Loka pri Žusmu Krapina Mihovljan Faédis!! ŠKOFJA LOKA Mengeš ! !!!!!! !!! !!!!! !! !!!!! Izlake !! ! !! !!!!! !! Podcetrtek Radoboj Zagorje ob Savi Hrastnik DINE (Cedad) Dolenja Trebuša Zidani most Kumrovec KrapinskeZlatar Orehovec Cividale del Friuli!! !! !!! Gorenja vas DOMŽALE !! !! !!! ! !! ! ! !!!!! ! !!!Planina pri Sevnici Podkum DEM) Litija Jurklošter Kanal Polhov Gradec Kresnice !! !! ! !!! ! !! !!! !! !!! ! Toplice Breznica Orzano ! ! ! Cepovan !! ! ! !!! !!!! !! !!!! !!!! ! !!! !!! !!!!!! !!! !!! !!! !!!!!!!!!!!! !! !!!!! !!!!!!Kozje Žiri Radece Manzano Šmartno pri Litiji Sevnica Podsreda Veliko Trgovišce Plave LJUBLJANASenovoBistrica ob Sotli Zlatar Bistrica Gorenja Trebuša Horjul mpofórmido Idrija Notranje Gorice ! !! ! ! ! !! !! !! ! ! ! Podgorje Bistricko KRIŽEVCI Dobrovo Solkan Temenica ! ! Šentrupert ! Bizeljsko ! Brestanica CormonsGodovic Ig Grosuplje Stubicke Toplice Sveti Ivan Zelina Hruševec NOVA GORICA ! !! !!! ! ! ! !! !!!! ! Mirna Leskovec pri Krškem Krško ortegliano (GORICA)Šempeter pri Gorici Borovnica Brežice Kašina (Krmin) GORIZIACrni VrhVrhnika Ivancna Gorica ! !! !!!! !! ! Globoko Gradec Želimlje Škocjan Gonars Prvacina Ajdovšcina Logatec Vrbovec Trebnje ! ! ! ! !!! !! ! !! Gornja Bistra ! !!! !!!! ! ! !!!!!!!!! ! !! ! !! !! !!!!! Miren RonchiPodkrajMirna Pec (Ronke) Branik Rašica Šentjernej Kostanjevica na Krki ZAPREŠIC ERVIGNANOMONFALCONEVipava Planina Ambrus ! ! ! !!!!!! ! !!!! ! !! !!!!! SESVETE Štanjel Žužemberk Otocec Bregana Dugo Selo DEL FRIULI (TRŽIC) Velike Lašce Cerknica Komen ! !! !! !!!!!!! Podnanos Straža NOVO MESTO ZAGREB Lupoglav Nova vas !! !!!!!!!!! !! !! ! ! ! ! !!! !!!! !!!!! SAMOBOR AurisinaTomaj Razdrto Postojna Sodražica !! !!Dolenjske Toplice Gornja Vas StupnikCazma Aquiléia(Nabrežina) Velika Mlaka Lignano(Oglej) Sežana Senožece Lož Ribnica !!!!! !!! !!!!!Ivanic-Grad Sabbiadoro Villa Opicina Uršna sela HorvatiVELIKA GORICA ! ! ! ! Radovica (Opcine) Divaca Pivka Stari trg pri Ložu Hrib-Loški potok GradoCrmošnjice JastrebarskoOborovo Semic Metlika Križ (Gradež) Škoje Babno Polje ! !!!! !!!!! ! ! !!!Krašic TRIESTEKocevje Kupinec Buševec 0 1020304050 Knežak (TRST) ! !!!!!!! ! Kozina Ozalj km Prem Lekenik !!!! ! ! !!! ! Pisarovina Gotenica Ankaran Ilirska Bistrica Cabar Crnomelj Lijeva Martinska ves Rajndol Kravarsko Vir: Pregledni zemljevidi Geodetskega zavoda RS, ! ! !!Obrov IZOLA Dekani !! !! MahicnoDonja Kupcina Piran Kuteževo Osilnica Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenije; Hrastovlje Podgrad Greda Savudrija Lucija Stari trg ob Kolpi Zemljevid Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1983) so !!!!! ! ! Gerovo Odra ! !!! !!!!!!! !! !!!!! KOPER !!!AdlešiciKARLOVACHrastelnica Šišljavic !!! ! Jelšane !! (KARLOVEC) Pokupsko Nebojan Fara SISAK !!!! ! ! !!!! ! !!! !!!!! !! !!!!!!!! !! !! !!!! ! !!!dopolnili sodelavci Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU. Secovlje Vinica Pregara Rupa Klana Topolovac © ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Umag !!! !! !!! !!!! !!! !!!!! !!! !!!!! !!!! !!! !!!!!!!! !!!!! !!! !Brod na Kupi Sinji Vrh Racja Vas Gornji Sjenicak PETRINJA ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika ter Buzet Duga Resa Stankovac Buje Delnice Dražice ZRC SAZU Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2023 Vrginmost Blinja Ravna Gora Sunja Hum RIJEKA Grabrk M O tij Glina Potemeljitipripravismonaobmocjuimeliše4dniterenskegadela. Naterensmoseodpravilidva­krat za dva dni, in sicer 14. in 15. novembra 2022 ter 21. in 22. novembra 2022. Slika3:Prispevekoiskanjupotencialnihinformantov –avtohtonihgovorcevslovenskegajezikanajužnem Gradišcanskem (Marousek 2022). Glej angleški del prispevka. Ko smo našli potencialne informante, so dialektologi z Inštitutaza slovenski jezik Frana Ramovša ZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijeznanostiinumetnostipreverili,alisoprimerni oziroma so izbrali najprimernejše med njimi. 3 Slovenci na Gradišcanskem PrebivalcinaobmocjudanašnjejužneGradišcanskevAvstriji,PorabjanaMadžarskeminPrekmurja v Sloveniji so skupno zgodovino v ogrskem delu Avstro-Ogrske monarhije delili do konca prve sve­tovne vojne. Za Slovence, ki so živeli na tem obmocju, se je v zgodovini postopoma uveljavil termin Ogrski Slovenci. Madžarska pokrajinska imena za to obmocje so Tótság, Tótföld in Tótvidé in izha­jajoizizraza»tót«. »Tót«izhajaiznekegaindoevropskegajezika,vkateremsoljudjesamisebealisvoje sosede imenovali z besedo »taut« (Kozar-Mukic 1996, 163). Ime Tótság se kot ime dekanije pojavi že v 12. stoletju. Slovenske razlicice omenjenih pokrajinskih imen so Szlovenszka okroglina (tudi Slovenska okroglina, Slovenska krajina, Szlovén krajina) (Geršic s sodelavci 2024). Od zacetka 18. sto­letjajezatoskupinoSlovencev(samisebesoimenovaliSloveni)veljalo,dagovori»našslovenskijezik« (FrancTemlin).Sredi19.stoletjaJožefKošicPrekmurceimenujezbesedama»SloveninSlovenka«,Josip ValentinGrudenobobjaviKošicevegaspisa»StarineželeznihinsalajskihSlovenov«uporabiime»Ogrski Slovenci«. PolegpoimenovanjaOgrskiSlovencisejepriMadžarihuveljaviloime Vendi ali Vandali,za vseSlovanepooznaka tot(Grafenauer1994).Poimenovanje»vend«izviraiznemškebesedewind,win­disch,skaterosoprvotnooznacevalinanemškemjezikovnemobmocjuživeceSlovane(Kozar-Mukic 1997). Poletu1919sodrugaimenavPrekmurjuopustili,prevladalojeimeSlovenci,medPorabskimi Slovenci pa se je delno ohranilo ime Vendi (Grafenauer 1994). Bellosics (2016, 83) piše, da so sosed­njiMadžariVende(pravilnejeSlovence),kiživijovjugozahodnemkotuŽeleznežupanijeinvzahodnem kotu Zalske županije imenovali tudi Böhméci in Tóti (po pokrajini Tot/Tótság); Hrvati ob Muri pa so jim rekli Böhnjeci. ZgodovinskosoSlovencinaMadžarskemživelivtrehžupanijah.Toso:Železnažupanija(VasMegye), ŽupanijaZala(ZalaMegye)inŠomodskažupanija(SomogyMegye).Nazahodujesegalotudinaobmoc­jedanašnjeGradišcanskevAvstriji.V13.stoletjusosestavljaliSlovencicetrtinoprebivalcevvsedanjih naseljih Slovenskega Porabja in v 18 naseljih Stražnega ozemlja (Orség) (Hirnök 1998). PonastankuAvstro-Ogrskeleta1867jebilazaradinovegamadžarskeganacionalizmazanikanapra­vica drugih narodov na Ogrskem do lastnega razvoja; tudi položaj Ogrskih Slovencev se je bistveno poslabšal.Manjšinskizakonizleta1868jepoudarjalleenotenmadžarskinarod,uradnijezikjebilmad­žarski,javnarabadrugihjezikovjebilaprepušcenakrajevniupravi.SlovencinaOgrskemsojavnogovorili slovenskosamoševcerkvi,leta1898sobilamadžariziranavsaslovenskaimena,pomadžarjenihjebiloveliko slovenskih priimkov (Šebjanic 1992). Do propada Avstro-Ogrske so bili hrvaško, nemško in slovensko govoreci prebivalci na obmocju celotne današnje Gradišcanske, ki so jo Madžari imenovali Zahodna Madžarska, v izrazito podreje­nem položaju v primerjavi z madžarsko govorecimi prebivalci. Kompleksnost dojemanja jezikovne in nacionalne identitete in z njima povezane asimilacije na obmocju Gradišcanske prikazuje dokumen­tarnifilmavstrijskedržavnetelevizijeORFznaslovomDasBurgenland–EinGrenzfall(Gradišcanska– Mejni primer) (Kalteis 2018). Film na podlagi spominov zgodovinarjev in danes živecih družinskih clanovpodrobnoopisujeusododružineTrägervmestuPinkafeld(madžarskoPinkafo),ozadjeobmej­nenaselbine,njeneposlediceindeloErnojaTraegerja.ErnoTraeger(nemškoErnestTräger),sejerodil v nemški družini 1887, ki se še danes ukvarja s pekarstvom in slašcicarstvom. Ernest se je v nasprotju odbrata,kijeprevzelpekarno,posvetilštudijuinvBudimpeštidoktoriral.ObpropaduAvstro-Ogrske in nastanku Avstrije ter Madžarske se je v nasprotju z vecino svoje družine in sorodnikov razglasil zaMadžaratersezavzelzaprikljucitevsvojedomovinekMadžarski.KrajevnizgodovinarjiŠoprona(Sopron) o njem pišejo kot o pomembni osebnosti v zgodovini mesta in mu priznavajo prizadevanja za usodnireferendum leta 1921, ki je v nasprotju s sporazumom iz Saint Germaina mesto Šopron z okolicovrnil Madžarski. Po letu 1945 se je znašel v nemilosti madžarskih komunisticnih oblasti in se ni nikoli vec vrnil rodni kraj. PonovirazmejitvimedAvstrijoinMadžarskoleta1920jestatusupravnegasredišcaavstrijskejužneGradišcanskedobilonaseljeŽenavci/Jennersdorf,sajjeMonošter/SzentgotthárdostalnaMadžarskem. Izgubila se je torej tudi »upravna vez«, ki je nekdaj povezovala Porabske Slovence. Trianonska mirovna pogodba (1920) je razbila enotnost nekdanjega ogrskega distrikta Slovenska krajina (Tótság) in zacel se je locen zgodovinski, kulturni, narodnostni in jezikovni razvoj Slovencev na južnem Gradišcanskem, v Porabju in Prekmurju. Slovenšcina na južnem Gradišcanskem in vPorabjusejezacelarazvijatidrugacekotvPrekmurju,njenarabapajebilavzadnjemstoletjumocno okrnjena, saj do nedavna zanjo ni bilo niti formalnopravne niti institucionalne podpore. Po razmeji­tvi so Slovence v okolici Monoštra/Szentgotthárd v slovenskem tisku najprej omenjali kot »rabske« Slovence,poznejepastaseuveljavilapoimenovanjiporabskiSlovenciinSlovenskoPorabje(Szlovénvidek), ki sta popolnoma prevladali po drugi svetovni vojni. NaMadžarskemjebilodoleta1981namestoimenaSzlovénvidékvuporabiimeVendvidék.Doprve svetovne vojne je ime poleg Porabja oznacevalo tudi Prekmurje, v svojem jedru pa uporablja pojem »vend« (Kozar-Mukic 1984). S tem pojmom so Madžari tudi v svojih statistikah oznacevali slovensko prebivalstvo, izhaja pa iz vendske teorije (Zupancic 2022b), ki trdi, da Slovani med Muro in Rabo niso Slovenci, temvec so keltskega izvora (Maucec in Novak 1945). Ker je ta teorija za Slovence žaljiva, jeleta 1981 Svet Železne županije sprejel odlok, s katerim je odpravil uporabo izraza vend in se namesto tegazavzelzauporabopojmaszlovén,karvmadžaršcinipomeniSlovenec(Kozar-Mukic1984).Zupancic (2022b) predvideva, da je bila takšna odlocitev posledica novega politicnega ozracja v Evropi, posebej še Delovne skupnosti Alpe-Jadran. SlovenskoPorabjedanespojmujemokotslovenskoetnicnoozemljemedmursko-rabskimrazvodjem na jugu in reko Rabo na severu, ki je bilo po prvi svetovni vojni prikljuceno k Madžarski. Posenžermenski(1919)intrianonski(1920)mirovnipogodbisejeslovenskoetnicnoozemljemed rekama Muro in Rabo razdelilo na tri dele: Prekmurje je bilo vkljuceno v maticno državo Slovencev, med mursko-rabskim razvodjem in Rabo pa se je izoblikovalo dvodelno Slovensko Porabje. Na MadžarskemdanesPorabskiSlovenciprebivajonaobmocju,velikem94km2.NagricevnatemGorickemso to naselja Andovci/Orfalu, Gornji Senik/Felsoszölnök, Števanovci/Apátistvánfalva ter Verica­Ritkarovci/Kétvölgy, v ravninskem delu pa Dolnji Senik/Alsószölnök, Sakalovci/Szakonyfalu ter Monošter/Szentgotthárd. V Monoštru/Szentgotthárd je bil do leta 1969 sedež okraja, leta 1983 pa je dobilstatusmestainsoknjemuprikljucilišesosednjenaseljeSlovenskaves/Rábatótfalu(Hirnök1998), ki pa je še vedno oznaceno z nekdanjimi krajevnimi napisi. V podeželskih naseljih so prebivalci s slo­venskimmaternimjezikompredstavljalivecino,vMonoštru/Szentgotthárdpalemanjšino(Olas1995). VAvstrijijevnasprotjuoddrugihzveznihdeželzvecstoletnotradicijodeželaGradišcanskanasta-la iz nekdanjega ogrskega ozemlja, ki po prvi svetovni vojni ni postalo del Madžarske, temvec je bilo prikljuceno k Avstriji, podobno, kot je bilo Prekmurje prikljuceno k Sloveniji. Nemci in Slovenci v pri­merjavi z Madžari na tem obmocju prej niso imeli nobenih narodnostnih pravic, potem pa so Nemci postali vodilna sila v deželi. Ta zahodni del Slovenskega Porabja na Gradišcanskem v dolini reke Dobre/Doiberbachjedanespopolnomaponemcen.Nanekdanjeslovenskoetnicnoozemljespominjajo osebna, krajevna in ledinska imena. Dvodelnost Slovenskega Porabja prikazuje zemljevid v Enciklopediji Slovenije ob razlagi gesla »SlovenskoPorabje«(Hirnök1998)(slika4),kjersezemljepisnoimeSlovenskoPorabjepribližnoena­komerno razteza na obmocju južne Gradišcanske v Avstriji na zahodu in na Madžarskem na vzhodu. To je zadnji primer, da literatura tudi obmocje južne Gradišcanske v Avstriji prišteva k Slovenskemu Porabju. Danes obmocja južne Gradišcanske v Avstriji ne pojmujemo vec kot Slovensko Porabje, saj ni vec poseljeno s Slovenci. Kot Porabje ga lahko poimenujemo le kot hidrološki pojem, saj se vodo­toki s tega obmocja stekajo v reko Rabo. Slika 4: Zemljevid Slovensko Porabje v Enciklopedija Slovenije (Hirnök in Kozar-Mukic 1998, 73). Glej angleški del prispevka. Slika 5: Zemljevid Prekmurje in Porabje iz leta 1945 (Maucec in Novak 1945, 31). Glej angleški del prispevka. Jože Maucec in Vilko Novak sta leta 1945 objavila delo z naslovom »Slovensko Porabje« (Maucec inNovak1945). PublikacijapoleguvodavsebujepoglavjaZemljainljudstvo,PreteklostPorabja,Jezik, Ljudsko življenje, Narodnost v luci madžarske vede in statistike, Porabski Slovenci zahtevajo priklju-citevkSloveniji,SlovenskaradgonskaokolicaterZakljucki.Zanimivjezemljevid»PrekmurjeinPorabje« (slika 5), saj je z njega razvidno, da je bilo Porabje tedaj razumljeno širše kot danes, saj vkljucuje tudi obmocjejužneGradišcanskevAvstriji.Zemljevidimavrisanoslovenskonarodnostnomejo,kinazaho­du sovpada z deželno mejo med avstrijskima deželama Štajersko in Gradišcansko in na severu pa sega severno, prek reke Rabe. Zemljevid na obmocju Slovenskega Porabja nima vrisane državne meje med Avstrijo in Madžarsko. Nekdanji ogrski distrikt Slovenska krajina (Tótság) je obsegal tudi župniji Dobra/Neuhaus am KlausenbachinSvetiMartinobRabi/St.MartinanderRaabvporecjuDobre.Šeleta1910sobiliSlovenciizpricani tudi v naselju Gric/Gritsch in na levem bregu Rabe v Ženavcih/Jennersdorf in Modincih/ Mogersdorf.NaobmocjuzahodnegadelaSlovenskegaPorabjavAvstrijizemljevid»PrekmurjeinPorabje« (MaucecinNovak1945,31)naštevanaselja:Dobra,Toka,Suhimlin,Straža,Velika,Gric,SvetiMartin,Stankovci, Ženavci, Svetica in Modinci. Porabski Slovenci so se s Prekmurci ponovno znašli v isti državi med drugo svetovno vojno, ko je bilo 16. decembra 1941 Prekmurje prikljuceno k Madžarski, z manjšimi spremembami meje v korist NemcijepriSerdici(Zorn,CiglicinGašperic2022,226).TopaniveljalozaSlovencenaGradišcanskem, saj se meja med Nemcijo, ki ji je bila leta 1938 prikljucena Avstrija, in Madžarsko ni spremenila. Po drugi svetovni vojni je meja med Avstrijo in Madžarsko zaradi železne zavese postala najprej težko, pozneje pa popolnoma neprehodna. Stiki so bili oteženi oziroma jih sploh ni bilo. Leta 1950 je Madžarska namestila tehnicne ovire iz bodece žice, med žicne ograje pa so postavili 10 metrov široko minskopoljeinvarovalnipas.Tapassonajprejpreorali,natopašezelonafinopobranali.Takosonare­dili širok pas, na katerem se je poznala vsaka sled morebitnih prebežnikov. Varovalni pas je služil za ugotavljanjepogostnostiposkusovprebegovprekmeje(Muzejska…2021).Obvezavsehobmejnihkme­tovnaMadžarskemjebila,dasozoranjeminbrananjemsamivzdrževalimejnipas,kijeprebežnikom oteževal bežanje cez mejo. Po Stalinovi smrti, 5. marca 1953, so se izredne razmere na madžarskih mejah zacele umirjati, saj je padel tudi madžarski stalinisticni režim, ki ga je vodil Mátyás Rákosi. Pod reformisticno vladavino Imre Nagyja, ki je položaj premierja zasedel 4. aprila 1953, je na madžarskih mejah prišlo do »otopli­tve«mejnegarežima.18.aprila1955jeprosovjetskalinijamadžarskekomunisticnepartijespremierskega položajaodstavilaImreNagyja(Rainer2009;Internet1;Internet2;Internet3).Cepravjepremierpostal András Hegedüs, je pod Nagyjevo vlado zastavljena liberalizacija varovanja madžarskih meja nemo­teno potekala naprej še leto in pol – vse do madžarske vstaje. Aprila 1956 je Madžarska na avstrijski in jugoslovanski meji zacela odpravljati minska polja; z delom so koncali 15. septembra. Po zatrtju protisovjetske madžarske vstaje, 4. novembra 1956, je na madžarski meji ponovno prišlo do zaostro­vanja razmer. Zaradi množicnosti prebežnikov, ki so zapušcali Madžarsko, so v zacetku leta 1957 spet vzpostavili minska polja na meji z Avstrijo (Muzejska…2021). DotakratsopodobnokotmnogidrugiMadžaritudinekateriPorabskiSlovenciizMadžarskeizko­ristili zadnjo priložnost za pobeg cez mejo v sosednjo Avstrijo. Nekateri so se naselili pri sorodnikih na južnem Gradišcanskem, drugi so odšli naprej. Stikov med Slovenci na južnem Gradišcanskem in vSlovenskemPorabjunaMadžarskemnaslednjih30letnibilo.Vecinažetakoredkihavtohtonihgovor­cev slovenskega jezika na južnem Gradišcanskem je izginila, z njimi pa tudi jezik, ki so ga govorili, saj se je »utopil« v nemškem govornem obmocju. 4 Slovenci v Radgonskem kotu Zupancic (2022b) piše, da je slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem manj znana in zapo­stavljena narodna skupnost. Z avstrijske strani so se od te tematike leta zavestno distancirali. AvstrijaSlovencev na Štajerskem ni priznavala kot narodno manjšino in ni dopušcala nobenih oblik organi­zacijealirabejezika(Gombocz1994).Žetakomaloštevilnaskupnostsenitiniimelamožnostiohranjati kot skupnost, ker jezik ni bil dopušcen niti v tradicionalno pomembnem zatocišcu – cerkvi. Sekovska škofija je skrbela za to, da so narodnostne mešane kraje zasedali duhovniki, nenaklonjeni Slovencem(Trstenjak 1994, 279). Celo s slovenske strani avstrijsko Štajersko poznajo bolj redki in znanstvenozanimanje za vprašanje Slovencev je bilo tam precej omejeno (Žunec 1994). Pomembnejši premiki vpoznavanjuskupnostiterrazmersosledilivzadnjemdesetletju20.stoletja(Vratuša1994).Odkrivanje njihovenavzocnostivzgodovini,jezikovnihznacilnostih,kulturnidedišcini(Trummer1997)inposeb­nostietnicnega preživetja, predvsem fragmentirano navzoce nematerialne dedišcine (Križman 1994), je postavilo dotlej prezrti manjšini okvire prepoznavanja in možnosti razvoja (Zemljic 1995). Sledila jenekakšnarehabilitacijaskupnostiterpoprizadevanjulemanjšegaštevilaavtorjevinzlastiKulturnegadruštva Clen 7 za avstrijsko Štajersko je manjšina postopoma pridobila prepoznavnost, infrastruktu­ro(Haberl-Zemljic1994)tergledenaštevilcnostindotedanjerazmere,spoštljivobsegaktivnosti.Tocka srecevanja je postala Pavlova hiša v Potrni/Laafeld v Radgonskem kotu. Geografski termin Radgonski kot danes oznacuje obmocje z mestom Radgona/Bad Radkersburginpetimibližnjimivasmi:SlovenskaGorica/GoritzbeiRadkersburg,Potrna/Laafeld,Žetinci/Sicheldorf, Dedonci/DedenitzinZenkovci/Zelting(Zupancic2022b).Istitermin,Radgonskikot,jeleta1945obse­galprecejvecjeobmocjekotgapojmujemodanes.Obmocje,kigajepokrivalo,jevprimerjavizdanašnjim segalo bolj na sever in na zahod (slika 6) in je opisano v poglavju z naslovom »Slovenska radgonska okolica« v publikaciji Slovensko Porabje (Maucec in Novak 1945, 26–27). Slika6:Izrez zemljevidaPrekmurjein Porabjeiz leta 1945 –Radgonskikot (Maucec inNovak 1945, 31). Glej angleški del prispevka. »Post.germainskemmiru1920.letajeslovenskaradgonskaokolica–štajerskoPrekmurje–biladode­ljena republikiAvstriji. Potegnjena je bila s tem zelo neprimerna meja, ker sega radgonsko ozemlje v kotu medMuroinnjedotokomKucnicokakorostrobodalovjugoslovanskoozemlje.Radgonajestaraslovenska naselbina,svojeimejeprejelaposlovenskemknezuRadigoju.Mestojebilozaturškihinmadžarskihnava­lovvažnatrdnjava.Obzidjeinnasipzjarkomstašedanesdobroohranjena.Radgonaležinalevembregu Murenasproti Gornji Radgoni, ki je v mejah Jugoslavije. Mesto šteje okoli 3000 prebivalcev, nad 80% teh jegotovorojenihSlovencev,ocemernampricajonjihovaimena.ZmajhnoizjemoznajoskorajvsiRadgoncanislovenski. Gospodarska in prometna gravitacija Radgone in njene okolice je usmerjena proti jugu. Že od nekdaj se je iz te radgonske okolice najvec trgovalo s kraji v Prekmurju. Velik delvinogradov v Slovenskih goricah od Gornje Radgone proti Kapeli je bilo v rokah Radgoncanov. Tudi kulturni stiki s Slovenci preko Mure so bili zmeraj mocni. Potrna, Žetinci, Dedonci, Slovenska Gorica in Zenkovci so najvecje slovenske vasi radgonske okolice. Bolj ponemcene so Stara in Nova vasica, Farovci in Pridova. V vseh devetih rad-gonskih vaseh je danes še okoli 2500 Slovencev« (Maucec in Novak 1945, 27). Na tem mestu je napacno zapisano zemljepisno ime Stara in Nova vasica. Pravilno je Stara Nova vas/Altneudörfl; severozahod-no predmestje Radgone. Zemljevid iz leta 1945 sicer prikazuje dve loceni naselji Stara Vasica in Nova Vasica.NemškoimezanaseljeFarovciseverozahodnoodRadgonejePfarrsdorf.»Imenakrajev,polj,poto­kov,gricevinpriimkinamdokazujejo,dajeslovenskoljudstvovprejšnjihdesetletjihsegalodalecnasever od Radgone, kjer se še sedaj najdejo stari, ki govorijo slovenski« (Maucec in Novak 1945, 27). Radgona/BadRadkersburgjedanesmocnovpetavcezmejnosodelovanjemedAvstrijoinSlovenijo. Državna meja ni ovira za odlicno sodelovanje med obcinami, društvi, med katerimi prednjacijo gasil-ska, mnogimi pevskimi zbori ter drugimi. Leta2007jeZveznavišjarealnagimnazijaRadgonaBORG(Bundes-OberstufenrealgymnasiumBad Radkersburg)zacelaedinstvenprojektvavstrijskemšolskemprostoru–spoukomslovenšcinekotmatu­ritetnim predmetom za Slovence iz Slovenije, ki obiskujejo to avstrijsko gimnazijo. Slovenskim dijakom omogoca, da namesto obveznih izbirnih predmetov, latinšcine ali francošcine, izberejo slo­venšcino. Slednja je kot predmet ponujena zgolj Slovencem in je maturitetni predmet. Deželni šolskiurad Štajerske vsako leto omogoci 15 do 17 Slovencem vpis na gimnazijo, v kateri je uradni, državni in ucni jezik nemšcina. Pouk slovenšcine poteka tri ure tedensko po prirejenem programu za sloven-ske gimnazije v Avstriji, vendar brez poucevanja svetovne književnosti. Slovenski dijaki prihajajo iz sosedstva in iz razlicnih slovenskih regij. Mnogi so dnevni migranti, nekateri bivajo v dijaškem domu. Glavni razlogi za vpis na to šolo so boljše možnosti za zaposlitev, nadaljevanje študija v tujini ter spo­štljivo in prijetno šolsko vzdušje. Vecina slovenskih dijakov po maturi nadaljuje s študijem v Avstriji alivkakšnidrugievropskidržavi(Bale2020). ZleposlovnegavidikaživljenjeSlovencevvRadgonskem kotu obravnava knjiga, zbirka kratkih zgodb z naslovom »Ptice Dronovke« (Bale 2021). 5 Rezultati Na obmocju južne Gradišcanske smo našli nekaj potencialnih informantov,za katere pa se je izka­zalo, da so tja priseljeni iz Slovenije in tu živijo že vec desetletij. V najvec primerih gre za ženske, ki so se na Gradišcansko primožile iz Prekmurja, v manjšini pa so to moški, ki so se sčm prav tako pri­ženili iz Prekmurja. V vseh primerih torej to niso avtohtoni govorci slovenskega jezika na južnem Gradišcanskem,temvecsotopriseljenigovorcislovenšcine.Medpoizvedovanjemsmonaletelitudina potencialnega informanta, nekdanjega župana ene izmed obcin na južnem Gradišcanskem, s katerim pa zaradi njegove visoke starosti in slabega zdravstvenega stanja nismo mogli navezati stika. Verjetno je to zadnji avtohtoni govorec. Za vse ostale avtohtone govorce smo vsaj desetletje prepozni, saj so že umrli. Na obmocju Radgonskega kota smo našli in posneli informante za naselja Žetinci/Sicheldorf (ena oseba), Dedonci/Dedenitz (dve osebi), Zenkovci/Zelting (dve osebi), Slovenska Gorica/Goritz bei Radkersburg (dve osebi) in Potrna/Laafeld (dve osebi). Preliminarne raziskave so potrdile, da vsi kra­jevni govori spadajo v prekmursko narecje panonske narecne skupine slovenskega jezika, vendar pa je zanje na soglasniški in oblikoslovni ravni znacilna prisotnost prvin sticnega slovenskogoriškega narecja panonske narecne skupine. Informantov nismo našli za naselja Gornja Potrna/Oberlaafeld, Radgona/Bad Radkersburg, Ledumerje/Hummersdorf, Polajnci/Pölten, Pridova/Pridahof. Zaselek Lahndörfl nima slovenskega imena in je del naselja Pridova/Pridahof. Po razlicnih poteh smo na primer našli isto osebo – informanta, za katero njegov sosed, sicer pri­seljeni govorec slovenskega jezika, ki smo ga prej že povprašali, ce kdo v tem naselju govori slovensko, sploh ni vedel zanj. Stopnja individualizacije družbe je ocitno visoka, saj celo v isti vasi ljudje ne vedo vec, ali kdo še govori slovensko. Potencialniavtohtonigovorcislovenskegajezikasostarejšeosebe,zatosmonaobmocjuRadgonskega kota do njih poskusili priti v domovih za starejše obcane (nemško Pflegeheim). Mnoge obcine imajo domove za starejše obcane, ki jih upravljajo zasebniki. Javni dom za starejše obcane, ki je obenem naj­vecji na obmocju Radgonskega kota, je v Radgoni. S pomocjo nekdanjega zaposlenega v vec domovih zastarejšeobcanevRadgonskemkotusmopridobilikontaktnepodatkepotencialnihinformantov.Nanje smo poslali dopise v nemšcini po elektronski pošti, dodatno pa smo z njimi kontaktirali tudi po tele­fonu. Pridvehzasebnihdomovihzastarejšeobcanesmonaletelinaenakodziv.Odgovorisobili:a)»takš­nih oseb pri nas ni«, b) »ne verjamem, da so pri nas takšne osebe« ter c) »tudi ce bi pri nas bile takšne osebe,vamtegapodatkabrezsoglasjanjihovihskrbnikovoziromaotrokžalnesmemoposredovati«.Ponudba zasebnih domov za starejše obcane v Avstriji je velika in predpostavljamo lahko, da je med njimi ostra konkurenca. Zakaj bi si upravniki domov za starejše obcane oteževali delo in spraševali skrbnike ozi­roma otroke svojih varovancev za dovoljenje, da bi njihovi varovanci sodelovali v raziskaviavtohtonih govorcih slovenskega jezika? V tem primeru bi jim morali predstaviti našo raziskavo, za kar pa oseb­jevzasebnihdomovihnimacasa.Toninjihovoprimarnodelo.Zasebnidomovizastarejšeobcanedelajo samo tisto, kar je njihov namen – skrb za starostnike, ki so namešceni pri njih. Spletne strani zaseb­nihdomovzastarejšeobcanenavajajoprinjihzaposleneosebesfotografijami,imeniinpriimki.Stem verjetno svojim strankam sporocajo, da imajo osebni pristop, da so prijazni do uporabnikov in da bo za stranke pri njih dobro poskrbljeno. Ob vecini fotografij zaposlenih so ponemceni slovenski priim­ki, veliko pa je tudi slovenskih imen in priimkov. Pogosta so tudi imena in priimki, za katere je ocitno, da izhajajo iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Po podatkih nekdanjega zaposlenega v domovih za starejše obcane v Radgonskem kotu je vecina negovalcev v domovih za starejše obcane na avstrijskemŠtajerskemizSlovenije(izPrekmurjainŠtajerske),insednevnovozijonadelovAvstrijo,vsedodežel­neprestolnice–Gradca.Negovalciverjetnovedo,alikdoodnjihovihuporabnikovkdajspregovoritudi »po domace«. Ti bi lahko prišli v poštev za raziskavo, vendar pa je bila pot do njih zaprta. V primeru javnega doma za starejše obcane v Radgoni je bila pot do odgovora malce daljša. Kot velika javna ustanova na svoji spletni strani nima vseh zaposlenih navedenih z osebno fotografijo ter imenom in priimkom. Po uradni prošnji v nemšcini prek elektronske pošte smo od uprave dobili kon­taktzaposleneosebezatopodrocje.Prekelektronskepoštenamjepredlagalakrajšipogovorpotelefonu. Izimena in priimka zaposlene osebe je bilo nedvoumno, da je iz Slovenije in se verjetno vsakodnevno vozi na delo iz Slovenije v Radgono. Ko smo s to zaposleno osebo po telefonu prvi stavek spregovori­livslovenšcini,jevnemšciniodgovorila,daselahkopogovarjamoedinolevnemšcini,sajdajetouradni jezik podjetja, ter da tako zahtevajo pravila njenega delodajalca – »Ich bin nichtin der Lage, slowenisch zu sprechen«. V nemšcini smo se torej v telefonskem pogovoru dogovorili za sestanek v živo. Po pri­hoduvzeloprijetnourejenostavbojavnegadomazastarejšeobcanevRadgonismonekajclanovosebja, nakateregasmonaletelinapotidomestasestankaznotrajstavbe,ogovorilivnemšcini,vendarsonam le-ti, ce so bili sami, potem ko so slišali, da se med seboj pogovarjamo po slovensko, odgovarjali v slo­venšcini. Ocitno so bili Slovenci iz Slovenije, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Radgono. Sestanek zodgovornoosebojenanjenoželjopotekalvnemšcini,sajdasotakšnapraviladelodajalca.Obljubljeno nam je bilo, da se bodo pozanimali glede morebitnih informantov, vendar se to ni zgodilo. Kakšno je vzdušje pri iskanju potencialnih informantov – avtohtonih govorcevslovenskega jezika v Radgonskem kotu, še bolj nazorno prikazuje naslednji primer. Starejši informant iz naselja v okoli­ci Radgone je odšel v frizerski salon v Radgoni. Frizerka, ki ga je strigla, je bila Slovenka iz Slovenije, ki se dnevno vozi na delo v avstrijsko Radgono. Med striženjem sta ugotovila, da oba govorita sloven­skoinstasezatorejpogovarjalavslovenšcini.Postriženjujeinformantplacalracun.Medposlavljanjem jedonjegapristopilalastnicafrizerskegasalona –Avstrijka. Reklamuje,dacebovnjenemfrizerskem salonu še kdaj govoril slovensko, tu ni vec dobrodošel. Informant je bil seveda šokiran. Kaj takega? In to leta 2022 v Evropski uniji? Težko je v takšnem vzdušju iskati starejše ljudi, potencialne informan­te – avtohtone govorce slovenskega jezika. 6 Sklep Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Radgonskem kotu in na južnem Gradišcanskem vAvstrijileta2022jebilopodobnoiskanjušivankevkupusena.Zatistegovorce,kismojihuspelinajti in so bili primerni, lahko predvidevamo, da niso bili edini. Popolnoma mogoce je, da je še kje kakšen slovenski govorec, ki bi lahko prispeval k védenju razvoja slovenskih narecij na obravnavanem obmej­nemobmocjuintakoomogocilprimerjavomedrazvojemdanašnjegaprekmurskegagovora,porabskim govorom, govorom na južnem Gradišcanskem in govorom v Radgonskem kotu. Morda pa bo ta pri­spevek spodbudil koga, ki pozna kakšnega govorca in kontaktiral jezikoslovce, da ga bodo izprašali, posneli, zapisali govor in to jezikovno znanje rešili vecne pozabe. Zahvala: Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Raziskave ogroženih narecij v sloven-skem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradišcanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6-2109),kigafinancirataJavnaagencijazaznanstvenoraziskovalnoininovacijskodejavnostRepublike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vanj so vkljuceni tudi nekateri terenski izsledki nastali v okviru raziskovalnega projekta Mikrotoponimi v Porabju (V6-2110) ter nekatera terenska spoznanja, nastala v okviru raziskovalnega programa Dedišcina na obrobjih: novi pogledi na dedišcino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega (P5-0408), ki ju financira Javna agen­cija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 7 Viri in literatura Glej angleški del prispevka. DEVELOPMENT OF GEOTOURISM AND RURAL TOURISM FOR SUSTAINABLE DEVELOPMENT OF AKTOBE OBLAST, REPUBLIC OF KAZAKHSTAN AUTHORS/AVTORJI Aigul Sergeyeva K.ZhubanovAktobeRegionalUniversity,DepartmentofGeographyandTourism,A.MoldagulovaProspect, 34, Aktobe, IN 30000, Kazakhstan sergeyeva.aigul@gmail.com, https://orcid.org/0000-0002-6821-8773 Miroslava Omirzakova L.N.GumilyovEurasianNationalUniversity,DepartmentofPhysicalandEconomicalGeography,2Satbaev st., Astana, IN 10000, Kazakhstan omirzakovamiroslava@gmail.com, https://orcid.org/0000-0003-3804-356X dr. Kuat Saparov L.N.GumilyovEurasianNationalUniversity,DepartmentofPhysicalandEconomicalGeography,2Satbaev st., Astana, IN 10000, Kazakhstan k.sapar67@yandex.ru, https://orcid.org/0000-0002-5742-4619 DOI: https://doi.org/10.3986/GV95204 UDC/UDK: 338.48:55:502.131.1(574) COBISS: 1.01 ABSTRACT DevelopmentofgeotourismandruraltourismforsustainabledevelopmentofAktobeOblast,Republic of Kazakhstan Thisarticledealswiththesustainabledevelopmentofruraltourismbasedongeotourism.Geotourismmakes itpossibletopreservegeologicalandgeomorphologicalfeaturesandusethemeffectivelyfortourism.Inthe AktobeOblast administrativeregion,thesefeaturesareeffectivelyusedforthedevelopmentofruraltourism. Geologicalandgeomorphologicalfeaturesintheregionarenotprotectedbythestate,soitisimportantfor the future development of geotourism and rural tourism to protect them. In order to effectively evaluate the development of rural tourism and geotourism, the Delphi method was applied and a SWOT analysis was conducted. With the SWOT analysis, the strengths and weaknesses of geotourism and rural tourism of the Aktobe Oblast are assessed. KEY WORDS geotourism, rural tourism, sustainable development, Delphi method, Aktobe Oblast, Kazakhstan IZVLECEK Razvoj geoturizma in podeželskega turizma za trajnostni razvoj Aktobske oblasti, Republika Kazahstan Clanekseosredinjanatrajnostnirazvojpodeželskegaturizma,kitemeljinageoturizmu.Geoturizemomo­goca ohranjanje geološke in geomorfološke dedišcine ter njeno ucinkovito uporabo v turisticne namene. GeološkaingeomorfološkadedišcinasenaobmocjuAktobskeoblastiucinkovitouporabljazapotreberaz­voja podeželskega turizma. Za nadaljnji razvoj geoturizma in podeželskega turizma je pomembno, da se tovrstna dedišcina s strani države zašcititi, kar trenutno ni. Za oceno razvoja podeželskega turizma in geoturizma je bila uporabljena metoda delfi in izvedena analiza SWOT. Ocenjene so prednosti in slabo­sti geoturizma in podeželskega turizma na obmocju Aktobski oblasti. KLJUCNE BESEDE geoturizem, podeželski turizem, trajnostni razvoj, metoda delfi, Aktobska oblast, Kazahstan The article was submitted for publication on August 5, 2023. Uredništvo je prispevek prejelo 5. avgusta 2023. 1 Introduction Among the many forms of tourism geotourism has developed rapidly in recent years. In its most generalform,itinvolvesvisitinguniquegeologicalandgeomorphologicalfeaturestosatisfyone’sinter­estinnaturalphenomena(Vujicicetal.2011,363;Hurtado,DowlingandSanders2013,609).Suchsites are selected natural objects that represent a variety of geological and geomorphological features, e.g., etalons and unique stratigraphic sections, characteristic landscape features or a combination of them that indicate specific stages in the formation of the relief, minerals, mineral or rock associations, tex­tural or structural features of rocks, traces of the activity of past organisms, springs, waterfalls, caves, places associated with the work of early explorers, evidence of early exploitation, areas with current exploitation (Galka 2019, 181; Tomic et al. 2019, 359–369; Štrba et al. 2020, 5–9; Braholli and Menkshi 2021,64–67).Geotourismisalesser-knownbutthrivingbranchoftourismbasedontravelingandenjoy-ingplaceswithuniquegeologicalandgeomorphologicalcharacteranditsactivitiesarecompatiblewith rural tourism (Hose et al. 2011, 339–342; Ghazi, Ólafsdóttir and Tongkul 2013, 30–32; Manyuk 2016,182; Ólafsdóttir and Tverijonaite 2018, 10–14). There is great interest in geotourism in Kazakhstan, but this type of tourism is underdeveloped. In practice,geotourismservicesarerarelyoffered.However,theongoingreorientationoftheindustrytowards domestic tourism will undoubtedly require diversification, which can also lead to the development of geotourism. Appropriate resources are available for this. However, for the successful development of geotourism, various factors must be taken into account, rural tourism being one of them. Thedevelopmentofruraltourismcancontributetosustainabledevelopmentbyprotectingnature, agricultureandculture,creatingjobsforthelocalpopulation,especiallywomen,promotinglocalentre­preneurship, increasing income and supporting the economy as a whole. The benefits of rural tourism lie in the preservation of identity and traditions in an acceptable way and in the presentation of rural heritagetotourists.Visitorsexpectruraltourismproductwithauthenticandspecialexperiences(Kóródi and Dávid 2019, 25; Ariyani and Fauzi 2023, 5–8; Gajic et al. 2023, 3–6). The characteristic feature of ruraltourism is sustainability. Sustainability in tourism means a pos­itive overall balance of the environmental, socio-cultural and economic impacts of tourism, as well as the positive impacts of visitors on each other. Ruraltourismneedslong-termfinancialandtechnicalsupport(Plokhikh2017,54).Therefore,rural tourismneedsadditionalsupportfromothertypesoftourism,suchasgeotourism,toincreaseitschances ofsuccess.Asruraltourismneedstobesupportedbyentrepreneursandthegovernment,scholarshave identified several steps to promote its utilisation, development, planning, conservation, marketing (Davardoust and Karahan 2021, 5–8; Saputro et al. 2023, 19–20): • Utilisation: The work undertaken to enhance the benefits of rural life for tourists should focus on activities thatfocus on characteristics, nature, including geological and geomorphological features, culture, history and rural life. • Development: It should serve the inhabitants of rural areas for protection and incentive purposes. For example, new uses of the geological and geomorphological features in the Mugalzharskiy, Baiganinskiy, Kargalinskiy, Shalkarskiy, Irgizskiy and Khromtauskiy districts could create addition­al use and income opportunities for farms and also help to restore land abandoned since the 1990s and open up new opportunities for rural development. • Planning: There is a need to plan new tourist attractions, determine their locations and create con­ditions for their effective use in geotourism and rural tourism. • Conservation: The most valuable asset of this tourism is the rural areas. Thus, the beneficiaries of ruraltourismshouldprovidepoliticalandpracticalsupportforpoliciesandprogramsaimedatpro­tecting and improving rural areas. • Marketing: The tourism industry should strive to deepen people’s understanding and awareness of advertising, information and marketing initiatives to create a sense of appreciation and enjoyment. The peculiarity of Kazakhstan’s emerging rural tourism is that it is being built »from the bottom up« – practically without the involvement of central structures and without nationwide programs and financial support. The need to create an effective environment for the development of rural tourism, as well as mechanisms and methods of its support by local authorities, brings to the fore the task of its theoretical and practical development, which determines the relevance of the research topic. Themainobjectiveofthestudyistodevelopanewapproachtoassessingthepotentialforthedevel-opmentofgeotourismandruraltourismintheAktobeOblastadministrativeregion(Kazakhstan).The developedpracticalrecommendationswillmakeitpossibletosolvetheregionalproblemsinthefuture. In recent years, visits to geological and geomorphological features in the Aktobe oblast have been Figure 1: The location of studied areas. Petrographic and mineralogical sites: (1) Zhamanshin, (2) Shili, (3) Zhylansai, (4) Chaushka, (5) Kuagash, (6) Shandasha, (7) Donyztau, (8) North Alexandrovka, (9) West Petropavlovsk (10) Massif Aulie, (11) Serpentinite melange; Stratigraphic and paleontological sites: (12) Medet River, (13) Ornectassay (14) Kenkuys, (15) Karakol, (16) Romankol, (17) Aktasty River, (18) Tikbutak, (19) Shalkarnura, (20) Dombar Hills, (21) Kysyltobe, .omplex, (22) Shuyldak, (23) Aidarlyasha, (24) Aktolagai, (25) River Zhaksy Kargaly, (26) Bortebai, (27) Paleovolcano Zhalgyztau, (28), (Kokzhide), (29) Ebeyti River, (32) Akshatau, (33) Big Boktybai; Historical and geotechnical sites: (30) Aktastinsky reef, (31) South Zhamantau. steadilyincreasing.Thisgrowthisaccompaniedbyaviolationoftherulesofnatureuse(e.g.,non-pro­tection of geological and geomorphological features, intensive weathering process due to the chaotic organizationofjeeptours)withexceedingtherecreationalcapacityoftheexistingtouristroutes,which reduces the recreational and tourist value of the region. Exceeding the recreational capacity not only impairs the touristic attractiveness of these areas, but also their management. 2 Study area Aktobe Oblast is located at the southern end of the Ural fold system and is the most extensive and diverse region of Western Kazakhstan in terms of its geological structure. Within this area, geological and geomorphological regions known as the Kazakh Urals and its periphery and the Caspian Depressionanditsperipheryaredistinguished.Theregionincludessuchnaturallandscapeformations as the Or-Ilek Upland, Mugalzhary, Northern Prearalie, PreIrgizye, and the western side of the Turgai Depressionanditsrim(Abdullin1981,100–105).Thus,ithasuniqueareasforthedevelopmentofgeo­tourismandruraltourismwithconsiderablepotentialforruraldevelopment.TheAktobeOblastreceives about 65,000 tourists due to its geotourism potential. There are 33 natural geological monuments in the Aktobe Oblast (Figure 1), 15 of which are locat­ed in the Ural-Mugodzhar Mountains and 3 in the Pre-Ural Depression and on the northwestern edge of the Caspian Syneclise. This corresponds to 9.4% of the total number of geological monuments in theRepublicofKazakhstan.Another15geologicalobjectsareproposedbytheAktobeScientificResearch Geological Oil Institute to receive the status of regional significance: (i) geological: Shili, Zhylansai, Chaushka, Kuagash, Shandasha, Donyztau, North Alexandrovka, West Petropavlovsk, Akshatau, Big Boktybai, and (ii) paleontological: Medet River, Ornectassay, Kenkuys, Karakol, Romankol (Shakirov 2012, 806; Sergeyeva et al. 2022, 115). Not all geological monuments in the Aktobe Oblast are suffi­ciently protected. Therefore, the development of mineral resources near geological monuments is in full swing. For example, oil, gold, gravel and other minerals. Ruraltourismisanactivitythatbenefitsnotonlytheentrepreneur,butalsotheruralarea.Tobegin with, the inhabitants, with their special knowledge of their region, can help in the search for tourism resources and socio-economic planning. Therefore, an analysis of areas suitable for tourism was car­ried out in the Aktobe Oblast. Kargaly, Baiganin, Mugalzhar, Khromtau and Shalkar districts have the potentialforthedevelopmentofgeo-andruraltourism,astheseareashaveuniquegeologicalfeatures, ruralareaswithrelativelyuntouchednature,wheretouristscantastetraditionalandlocalfoodandget acquaintedwithculturalattractions.Althoughalltheselectedareashavecommoncharacteristics,each of them has a special feature. For example, the rural areas of Kargaly district have agricultural land, the villages of the Baiganinskiy district have traditional values, etc. 3 Research materials and methods ThisstudyusestheDelphimethodtoidentifyimportantfactorsforassessingthesustainabledevel-opmentofruraltourism.Itconsistsofthirteenindicators(Table1)infourcategories:qualityofservices (5 indicators), environment (3 indicators), management system (2 indicators) and results (3 indica­tors).Theindicatorswillbeusefulforfutureruraltourismdevelopmentactivitiesatallplanninglevels. These indicators clearly reflect the tourism situation in the region. For the Delphi method, a ques­tionnairewaspreparedtoassessthedevelopmentofgeotourismandruraltourismintheAktobeOblast. Expert opinions were obtained with the participation of eight experts (tour operators, geologists, geographers). The Delphimethod is usedtodevelop indicators that measure the sustainable devel­opmentof rural tourism. It systematically combines expert knowledge and opinions in order to reach a consensusonacomplextopic.Itidentifiesimportantfactorsforassessingthesustainabledevel­opment of rural tourism. The sustainable tourism indicators measure the actual impact of sustainable tourism development measures.Italsoimprovestheoverallunderstandingoftheissuesfacingtheregionandidentifiesenvi­ronmental,socialandeconomicproblems,gapsinmanagementstrategiesandlackoffacilitiesinthe region. Asmentioned,theexpertopinionswereevaluatedinfourcategories,witheachcategorybeingdivided into separate indicators that were analysed separately: (1) Quality of services: accessibility of geological features, availability of GPS navigators, availability ofguesthousesinruralareasclosetogeologicalmonuments,possibilityofpaymentwithcreditcards, availability of catering services in the accommodations. (2) Environment:uniquenessoflandscapediversity,exposuretoreliefforms,existenceofaninventory of geologically valuable sites of regional importance. (3) Management system: insurance for visitors, online sales promotion (social media, targeting). (4) Result:satisfactionofvillagers,satisfactionofvisitors,importanceofgeologicalfeaturesforthedeve­lopment of rural tourism. Theexpertsgaveoneofthefollowinganswersforeachofthethirteenindicators:»excellent«,»good«, »average«, »below average«, »unsatisfactory«. The answers were awarded points: 2 points for »excellent«, 1 point for »good«, 0 points for »average«, –1 point for »below average«, and –2 points for »unsatisfactory«.If100%oftheexpertsanswersareinhighagreementand,asmentioned,thetotalscore for agreement is 2, the maximum score is 16 (percentage=100%). And for the indicator »accessibili­tyofgeologicalfeatures«,theexpertsratedtheaccessibilityofgeologicalfeatures(remotenessoffeatures) according to the following scale: 2 points from 30 to 50km, 1 point from 51 to 100km, 0 points from 101 to 150km, –1 point from 151 to 200km, and –2 points from 201km. The collected answers are shown in Table 1. The scorefor each indicator was then calculated on the basis of the above rating (see Figure 2). 4 Results and discussion Tourism and leisure activities aim to improve the quality of life of the population and social devel­opmentingeneralandareanimportantindicatorofthestandardofliving.Ruraltourismandgeotourism can be developedsymbiotically in this regard. Rural tourism is particularly attractive to local residents for several reasons: the relatively high cost of tours, the possibility of creating additional jobs, and the development of infrastructure, the service sector, the production of souvenirs and the development of handicrafts (Koutsouris et al. 2014, 95; Popescu et al. 2022, 10–15; Guo et al. 2023, 8–10). Tourism makes a major contribution to the country’s economy, especially to the development of rural areas. Accordingly, research on the development of rural areas is being carried out as part of the topic under consideration (Trukhachev 2015, 30–54; Zyrianov and Semiglazova 2021, 25–27). Theimportanceofgeotourismandruraltourismforsustainabledevelopmentisdeterminedbyacom­plex of factors and conditions, including: economic (increasing the income of the population, increasing the competitiveness of the economy), social (combating poverty, promoting employment), environmental (preserving geological features, developing environmentally friendly production and technology systems, producing organic food), political and legal (securing control over the territory, forming and developing institutions of local self-government, maintaining political stability) (Bruno et al. 2014, 302; Çeli. k Ates and Ates 2019, 208–210; Santangelo and Valente 2020, 2). Basedontheassessmentresultsobtained(Table1andFigure2),proposalsweremadeforthestudied regionsasruraltourismdestinations.Theseproposalswillserveasprinciplesforfuturetourismdevel­opment for regional and local stakeholders in the tourism planning phase. Table 1: Evaluation of indicators for sustainable geotourism and rural tourism in Aktobe Oblast. Category Indicators Percentage (%) –2 point –1 points 0 points 1 points Quality of services Accessibility of geological features Availability of GPS navigators 25 20 25 70 50 10 0 0 Availability of guesthouses in rural areas close to geological monuments Possibility of payment with credit cards Availability of catering services in the accommodations 30 50 00 30 20 20 20 50 0 50 0 Environment Uniqueness of landscape diversity Exposure to relief forms 00 0 20 10 30 50 50 Management system Result Existence of an inventory of geologically valuable sites of regional importance Insurance for visitors Online sales promotion (social media, targeting) Satisfaction of villagers Satisfaction of visitors 20 50 0 20 00 00 10 30 30 50 20 10 50 0 30 50 40 10 Importance of geological features for the development of rural tourism 00 40 50 70 65 55 55 35 5 15 –20 –37,5 –40 –45 –55 –55 Accessibility ofgeological features Availability ofGPS navigators Availability of guesthousesin rural areas close togeological monuments Possibility of paymentwith credit cards QUALITY OF SERVICE Availability of catering servicesin the accommodations Uniqueness oflandscape diversity Exposure to relief forms Existence of an inventoryof geologically valuable sitesof regional importance Insurance for visitors Online sales promotion Satisfaction of villagers Satisfaction of visitors Importance of geologicalfeatures for the developmentof rural tourism ENVIRONMENT MANAGEMENT RESULTS SYSTEM Figure 2: Evaluation of the individual indicators for sustainable geotourism and rural tourism in Aktobe Oblast (in %). The assessment of the indicator »accessibility of geological features« shows that most geological features are between 101km and 150km away from the settlements, while the most inaccessible fea­tures are 201km and more away. Similarly, the percentage was calculated for other indicators shown in Figure 2. ThefunctioningofGPSnavigatorsdependsontheavailabilityoftheinternet. Asallgeologicalfea­tures are located in rural areas, internet coverage is an acute problem. 10% of the experts gave a score of average, while the rest of the experts rated this indicator as low. This shows that most rural areas near geological sites do not have access to the internet. For rating in the category »availability of guesthouses in rural areas close to geological monu­ments« for the level of service quality, the number of rural guesthouses for tourists was primarily takenintoaccount. Intheseareas,residentstransformtheirhomesintosharedmultifunctionalspaces for themselves and for gtourists. The experts answered that the number of guest houses is mostly belowaverage(lowrating) –50%;30% oftheexpertsansweredunsatisfactoryand20%gaveanaver-age rating. The results show that the owners of rural guesthouses in the regions have not taken any initiative or planned any work in this regard. The possibility of using a credit card was then examined andcomparedwithsimilarpreviousresponses,revealingthatonlinepaymentiswidelyusedinrural areas. According to the results of the survey, the indicator »availability of catering services« is at an aver­age level, as there are no special places for catering services in rural areas, but tourists mainly eat in guesthouses together with the locals. The »Environment« category comprises three indicators. The experts gave the category »unique­ness of landscapediversity«ahighrating. Many naturalformations withunique a geological character wereidentifiedintheAktobeOblast.Thereisalsopotentialformoreuniversalruraltourism.However, there are currently no plans for the development of rural tourism and geotourism. Therefore, for sus­tainable development, including geotourism and rural tourism, development programs should be elaborated with the participation of local government bodies. ThereliefofAktobeOblastispredominantlyflat. Thisreducestheexposuretoreliefformstoalow level (50% of the experts indicated a low degree of exposure to relief forms). The survey results show that geological features are not included in the inventory of local region­al importance. 50% of the experts rated this category as below average. One of the main problems is thatthesefeaturesarenotincludedinthespatialplanningmap,arenottakenintoaccountinthecadas­tre, and are not under protection obligations. The longperiod between the issuing of the decision and the execution of all necessary documents can lead to a loss in value of these features. For example, the ancient Alabas volcano (»Shuyldak paleovolcanic region«, No. 22 in Figure 1) was partially destroyed by mining, while five factories for the extraction of crushed stone were operating in the Shalkar dis­trict in 2011 (Figure 3). The feature »algae reef limestones of the Lower Permian age of the Aktastin reef« (No. 30 in Figure 1) is also exploited by a quarry. At present, the northern, eastern and western parts of the reef body are partially preserved, while the southern part has been quarried for building material. The exposed walls of the quarry allow a qualitative study of the inner structure of the reef body. In addition to the effective protection of the above-mentioned features, the official recognition of the protected status of promising natural monuments of regional importance is of significance. In our opinion, an additional inventory of geological objects is necessary. One of the candidates for pro-tectionstatusisthepeakoftheMugalzharRidge(Figure3)–BolshoiBoktybay(657m),whichislocated in an area of intensive mining. With regard to »insurance for visitors«, the experts’ responses (50%) gave an average rating, 30% a good rating and 20% below average rating. The results show that this point is largely in need of improvement. The indicator »online sales promotion« for local products was rated as good by 50%, excellent by 30% and average by 20%. Nowadays, social networks are one of the most popular and effective chan­nels for marketing. The priority of social networks as a promotional tool lies in the openness of infor­mation and direct interaction with customers, which allows the company to thoroughly and quickly research the audienceanditsreactionto theproductoffer, aswell as todevelopacompetentmarketing strategy.Therelativelyhighscoreinthiscategoryisdirectlyrelatedtothewidespreaduseofsocialnet­works for sales promotions in the Aktobe Oblast. Thereisapositivetrendof70%intheratingsinthecategory»satisfactionofvillagers«.Respondents often consider the relative increase in the number of visitors to the Aktobe Oblast, the use of guest­houses and the role of tourism in the family economy as an additional source of income alongside agriculturaltobeimportant. Thesecondcomponentofthiscategoryis»satisfactionofvisitors«. The toursorganizedbythetouroperators»ZereTour«,»VisitAktobe«and»Fourtour«wereusedasabasis for the analysis of this indicator. Geological tours in rural areas are often organized from April to the end of October. It is known that the most visitors want to visit geological monuments such as Aktolagai, Zhalgyztau paleovolcano, Aulie Massif, Aidarlyasha and Chaushka (Figure 1), located in Bayganin,Kargaly, Mugalzharand Khromtau districts. Therefore, the representatives ofthetour operator,whoparticipatedasexperts,wereabletospeakopenlyaboutvariousproblemsthatwecon­sidered. Geologists note that the protection of geological monuments is rarely tackled. Tour operatorsalso share this view. The experts noted that 50% of visitors rated the level of service in rural areas as aver-age,10%weresatisfiedwithruraltourismactivities,but30%notedabelowaveragelevel,and10%gave an unsatisfactory rating. This could be due to the fact that the living conditions in the guesthouses in rural areas still need to be improved and it is necessary to work on creating comfort for tourists. The impression that people form when they first encounter natural phenomena determines their subsequentattitudetovariousaspectsoftheuse,studyandprotectionoftheenvironment.Theimpor­tance of geological features for the development of rural tourism is rated at a high level by the experts, with50%givinggoodrating. Thediversityofgeologicalfeatures isableto satisfytheneedsofdifferent categories of tourists. The Aktobe Oblast, due to its diversity of geological features and vast territory, offersmanyopportunitiesforthedevelopmentoftourisminruralareas,whichcouldbecomesuccess­ful andprofitable commercial projects with appropriate advertisementand support from the state and business. Figure3showsthepotentialruralareasforthedevelopmentofruraltourismandgeotourismiden­tified by the results of the study. The experts’ responses to 7 indicators (out of 13) were rated positively (percentage above zero) (Figure 2). Zero or negative scores indicate the need to develop approaches and experiences in order to avoid deficiencies. Moreover, as these areas are rural, it is difficult to find local human resources, e.g., those who speakinternational languages and can use the information and communication infrastructure for tourism purposes or sell local products on social networks. Based on the research, a SWOT analysis was conducted to assess the development of geotourism and rural tourism in the Aktobe Oblast (Table 2). The results show many strong points and a long list ofopportunitiesthatindicatethegreatpotentialforthedevelopmentofgeo-andruraltourisminasus­tainablemodelintheruralareasofAktobeOblast.Awarenessoftheexistenceofproblemsininfrastructure, promotion of the territory and quality of services for tourists seems to be the biggest challenges that create obstacles to the implementation of this type of tourism. Figure 3: Potential rural areas for the development of rural tourism based on geological monuments. Rural areas of Kargaly district: (1) Rodnikov, (2) Zheltau, (3) Kos-Estek, (4) Velihov, (5) Alimbet, (6)Ashilysai, (7) Akzhar,(8)Abay; Rural areasof Khromtaudistrict: (9) Don, (10)Kopa; Rural areas of Irgiz district: (11) Irgiz, (12) Nura; Rural areas of Shalkar district: (13) Kaulzhyr, (14) Aktogai, (15) Bershigyr; Rural areas of Mugalzhar district: (16) Kayndy, (17) Mugalzhar, (18) Zhyryn, (19) K. Zhubanov; Rural areas of Baiganin district: (20) Miyaly, (21) Kopa; Rural areas of Uil district: (22) Uil. p page 108 Table 2: SWOT analysis to assess the development of geotourism and rural tourism in the Aktobe Oblast. S – STRONG SIDES W – WEAK SIDES • intellectual development of the rural population in connection with new creative works; • many unique geological monuments; • the predominantly flat relief reduces exposure to relief forms for tourists in rural areas • underdeveloped road infrastructure; • low level of branding and territorial promotion; • lack of internet coverage on the way to attractions, contributing to the lack of GPS navigators; • lowavailabilityofguesthousesinruralareasfortourists; • lack of inventories for the conservation of geological features O – OPPORTUNITIES T – THREATS • employment opportunities for the inhabitants • deterioration of already unsuitable roads and road of rural areas; safety; • promotion of entrepreneurs in rural areas; • environmental degradation; • promotion and marketing of local products • inadequate budget funding 5 Conclusions Geotourism is the most important form of tourism in the rural areas of Aktobe Oblast. Selected indicators were used to assess and monitor sustainable rural tourism in order to support regional and localstakeholdersinplanningruraltourism.Theparticipationoflocalresidentsisofgreatimportance astheyarethemainstakeholdersinruraltourismdestinations.Fromapracticalpointofview,thequal­ity of services, facilities, village management, environmental protection and tourism outcomes are all urgent issues that require an effective solution. The result of the sustainable rural tourism assessment using the Delphi indicators can be used for rural tourism activities in the Aktobe Oblast and help the government to regularly monitor the inter­actionofstakeholdersandavoidwrongdecisionsthatcouldhinderthesustainabledevelopmentofrural tourism. TheAktobeOblasthasnumerousgeologicalandgeomorphologicalfeatures.However,manyofthese featuresarenotprotected,althoughthegeoheritagesitesoftenhavesignificanttourismandrecreational potential. The effective implementation of geotourism principles in rural tourism and the promotion of geo­heritageshouldcontributetothedevelopmentoftourismontheonehandandtheprotectionofnatural heritage on the other. 6 References Abdullin, A. 1981: Geology of Kazakhstan. Alma-Ata. Ariyani, N., Fauzi, A. 2023: Pathways toward the transformation of sustainable rural tourism mana­gement in central Java, Indonesia. Sustainability 15-3. DOI: https://doi.org/10.3390/su15032592 Braholli, E., Menkshi, E. 2021: Geotourism potentials of geosites in Durrës municipality, Albania. Quaestiones geographicae 40-1. DOI: https://doi.org/10.2478/quageo-2021-0005 Bruno, D. E., Crowley, B. E., Gutak, J. M., Moroni, A., Nazarenko, O. V., Oheim, K. B., Ruban, D. A., Tiess,G.,Zorina,S.O.2014:Paleogeographyasgeologicalheritage:Developinggeositeclassification. Earth-Science Reviews 138. DOI: https://doi.org/10.1016/j.earscirev.2014.06.005 Çeli. kAtes,H.Ç.,Ates,Y.2019:Geotourismandruraltourismsynergyforsustainabledevelopment–Marçik Valley Case–Tunceli, Turkey. Geoheritage 11-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s12371-018-0312-1 Davardoust,S.,Karahan,F.2021:Evaluationofsustainableruraltourism.ThecaseofUzunderedistrict, Erzurum, Turkey. Sustainability 13-18. DOI: https://doi.org/10.3390/su131810218 Gajic,T.,Đokovic,F.,Blešic,I.,Petrovic,M.D.,Radovanovic,M.M.,Vukolic,D.,Mandaric,M.,Dašic, G.,Syromiatnikova,J.A.,Micovic,A.2023:Pandemicboostsprospectsforrecoveryofruraltourism in Serbia. Land 12-3. DOI: https://doi.org/10.3390/land12030624 Galka, E. 2019: Geotourism regions – delimitation, classification, basic concepts. Geographia Cassoviensis 13-2. DOI: https://doi.org/10.33542/GC2019-2-05Ghazi, J. M., Ólafsdóttir, R., Tongkul, F. 2013: Geological features for geotourism in the western part of Sahand Volcano, NW Iran. Geoheritage 5-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s12371-012-0071-3 Guo,S.,Li,X.,Cao,N.,Wang,Y.2023:Theimpactofruraltourismonthepovertyvulnerabilityofaging rural households. Sustainability 15-8. DOI: https://doi.org/10.3390/su15086800 Hose,T.A.,Markovic,S.B.,Komac,B.,Zorn,M.2011.Geotourism–ashortintroduction.Actageographica Slovenica 51-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51301 Hurtado, H., Dowling, R., Sanders, D. 2013: An exploratory study to develop a geotourism typology model. International Journal of Tourism Research 16-6. DOI: https://doi.org/10.1002/jtr.1954 Kóródi,M.,Dávid,L.D.2019:TheuniquenessoftheHungarianruraltourismsupply.JournalofTourism and Services 10-19. DOI: https://doi.org/10.29036/jots.v10i19.93 Koutsouris, A., Gidarakou, I., Grava, F., Michailidis, A. 2014: The phantom of (agri)tourism and agriculturesymbiosis?AGreekcasestudy.TourismManagementPerspectives12.DOI:https://doi.org/ 10.1016/j.tmp.2014.09.001 Manyuk,V.2016:Studyandpreservationofgeosites:AtrainingcourseforgeologystudentsintheUkraine. Geoheritage 8-2. DOI: https://doi.org/10.1007/s12371-015-0147-yÓlafsdóttir,R.,Tverijonaite,E.2018:Geotourism:Asystematicliteraturereview.Geosciences8-7.DOI: https://doi.org/10.3390/geosciences8070234 Plokhikh, R. V. 2017: Agritourism in Karaganda oblast: opportunities and problems of development. scientific result. Business and service technologies [in Russian]. Research result 3-3. Internet: https://cyberleninka.ru/article/n/agroturizm-karagandinskoy-oblasti-vozmozhnosti-i-problemy­razvitiya (3. 7. 2023). Popescu,G.,Popescu,C.A.,Iancu,T.,Brad,I.,Pe.,E.,Adamov,T.,Ciolac,R.2022:Sustainabilitythrough ruraltourisminMoieciuarea-developmentanalysisandfutureproposals.Sustainability14-7.DOI: https://doi.org/10.3390/su14074221 Santangelo, N., Valente, E. 2020: Geoheritage and geotourism resources. Resources 9-7. DOI: https://doi.org/10.3390/resources9070080 Saputro, K. E. A., Hasim, H., Karlinasari, L., Beik, I. S. 2023: Evaluation of sustainable rural tourism development with an integrated approach using MDS and ANP methods: Case study in Ciamis, West Java, Indonesia. Sustainability 15-3. DOI: https://doi.org/10.3390/su15031835 Sergeyeva, A. M., Abdullina, A. G., Akhmet, G. Zh., Koshim, A. G., Saparov, K. T., Yeginbayeva, A. Y. 2022: Protection of the geological heritage of the Aktobe oblast and its use for the development of geotourism.GeoJournalofTourismandGeosites40-1.DOI:https://doi.org/10.30892/gtg.40113-809 Shakirov, A. V. 2012: Physical characteristics and zoning of Mugodzhary. Report, Orenburg State University. Orenburg. Štrba, L., Kolackovská, J., Kudelas, D., Kršák, B., Sidor, C. 2020: Geoheritage and geotourism contri­butiontotourismdevelopmentinprotectedareasofSlovakia-theoreticalconsiderations.Sustainability 12-7. DOI: https://doi:10.3390/su12072979 Tomic, N.,Antic, A., Markovic, S. B.,Đordevic,T.,Zorn, M.,BregValjavec,M. 2019. Exploringthe potential for speleotourism development in eastern Serbia. Geoheritage 11. DOI: https://doi.org/ 10.1007/s12371-018-0288-x Trukhachev,A. 2015:Methodologyforevaluatingtheruraltourismpotentials:Atooltoensuresustai­nabledevelopmentofruralsettlements.Sustainability7-3.DOI:https://doi.org/10.3390/su7033052 Vujicic, D. M., Vasiljevic, A. D., Markovic, B. S., Hose, A. T., Lukic, T., Hadžic, O., Janicevic, S. 2011: Preliminary Geosite Assessment Model (GAM) and its application of Fruška Gora Mountain, potencialgeotourismdestinacionofSerbia.ActageographicaSlovenica51-2.DOI:https://doi.org/ 10.3986/AGS51303 Zyrianov,A.I.,Semiglazova,V.A.2021:Ruraltourism:Fromgeographicalconstructstomodelsofdeve­lopment.GeographyandNaturalResources42.DOI:https://doi.org/10.1134/S1875372821010145 7 Povzetek:RazvojgeoturizmainpodeželskegaturizmazatrajnostnirazvojAktobske oblasti, Republika Kazahstan (prevedel B. Abdullina) Med številnimi vrstami turizma se v zadnjih letih hitro razvija tudi geoturizem, pri katerem gre za obiskovanjeedinstvenegeološkeingeomorfološkededišcine. Tosoizbranenaravnevrednote,kipred­stavljajo razlicne geološke in geomorfološke oblike in procese, kot so na primer stratigrafski prerezi, razlicnereliefneoblike,mineraliinkamnine,sledovinekdanjihorganizmov,izviri,slapovi,kraškejame, tocke, povezane z delom prvih raziskovalcev, tocke, kjer je potekalo zgodnje izkorišcanje teh naravnih virov in kjer poteka danes. Interes za geoturizem v Kazahstanu je precejšen, vendar je ta oblika turizma šele v povojih, saj se le redko ponuja. V prihodnosti zna biti drugace, saj bo razvoj domacega turizma nedvomno zahteval raznovrstnost, kar je priložnost tudi za geoturizem. Za njegov uspešni razvoj je treba upoštevati razli-cnedanosti,medkaterimiizpostavljamopodeželskiturizem,skaterimjegeoturizemmocnozdružljiv. Geoturizeminpodeželskiturizemstapomembnazatrajnostnirazvoj,sajvplivatananjegovgospo­darski(rastdohodkov,vecanjekonkurencnostigospodarstva),socialni(zmanjšanjerevšcine,spodbujanje zaposlovanja), okoljski (ohranjanje naravnih vrednot, razvoj okolju prijaznih proizvodov) in politic­no-pravni vidik (zagotavljanje nadzora, oblikovanje in razvoj ustanov lokalne samouprave, politicna stabilnosti). VzadnjihletihobiskgeološkededišcinenaobmocjuAktobskeoblastivKazahstanunenehnonaraš-ca. To rast pa žal spremljajo okoljske obremenitve, saj prihaja do preseganja zmogljivosti obstojecih turisticnihpoti.Preseganjezmogljivostipavplivatakonaturisticnoprivlacnostkotnaohranjajenarav­nih vrednot. Posebnost razvijajocega kazahstanskega podeželskega turizma je, da se razvija »od spodaj«, prak-ticno brez sodelovanja državnih organov oziroma vsedržavnega programa ali financne podpore. Prav potreba po ustvarjanju ucinkovitega okolja za razvoj podeželskega turizma postavlja v ospre­dje njegovo teoretsko in prakticno preucevanje. Cilj je zato razviti metodo za ocenjevanje potenciala za razvoj geoturizma in podeželskega turizma. Na obravnavanem obmocju ni niti splošnega sistema upravljanjanitikazalnikovzarednospremljanjedružbenih,politicnihinekonomskihsprememb.Skazal­nikitrajnostnegaturizmalahkonamrecspremljamodejanskiucinekpolitik,krepitapasetudisplošno razumevanjeokoljskih,socialnihingospodarskihizzivovterrazumevanjevrzelivstrategijahupravljanja in pomanjkanju zmogljivosti. V raziskavi je bila na podlagi trinajstih kazalnikov, razdeljenih v štiri kategorije uporabljena meto­da delfi, z namenom ugotoviti, kako lahkodestinacija postane zanimiva za geo- in podeželski turizem. Za potrebe raziskave je bil izdelan poseben vprašalnik, mnenja pa so bila pridobljena s sodelovanjem strokovnjakov, ki delujejo na preucevanem obmocju. Kazalniki so bili razdeljeni v štiri kategorije: (1) kakovost storitev: dostopnost geološke dedišcine, možnost GPS navigacije, razpoložljivost gostišc v bližini, možnost uporabe kreditne kartice za placilo storitev, razpoložljivost gostinskih storitev v namestitvah; (2) okolje: pokrajinska pestrost, nevarnosti za obiskovalce, obstoj registra geološke dedišcine regio­nalnega pomena; (3) sistem upravljanja: zavarovanje obiskovalcev, možnost spletne prodaje (socialni mediji); (4) rezultati:zadovoljstvovašcanov,zadovoljstvoobiskovalcev,pomengeološkededišcinezarazvojpode­želskega turizma. Pomen geološke dedišcine za razvoj podeželskega turizma je po mnenju strokovnjakov vkljucenih v raziskavo na visoki ravni – 50% jih je dalo oceno »dobro«. Aktobska oblast ima zaradi raznolikosti geološke dedišcine velike možnosti za razvoj tovrstnega turizma, ki bi ob ustrezni informiranosti ter podpori države in gospodarstva lahko postal uspešen. V okviru raziskave je bila izvedena tudi analiza SWOT za oceno razvoja geoturizma in podežel­skega turizma na preucevanem obmocju. Analiza je pokazala številne prednosti, predvsem pa podala seznam priložnosti, ki kažejo na velik potencial za razvoj geo- in podeželskega turizma po trajnost­nem vzorcu. Pomanjkljiva infrastruktura in promocija ter kakovost storitev so najvecji izzivi in ovire za razvoj obravnavane vrste turizma. ZAZNAVANJE OLESENELE VEGETACIJE S KONVOLUCIJSKO NEVRONSKO MREŽO U-NET AVTORJI Adam Gabric Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI – 1000 Ljubljana adam.gabric@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0009-0008-4816-2881 dr. Krištof Oštir Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, SI – 1000 Ljubljana kristof.ostir@fgg.uni-lj.si, https://orcid.org/0000-0002-4887-7798 dr. Žiga Kokalj Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za antropološke in prostorske študije, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana ziga.kokalj@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-1712-0351 DOI: https://doi.org/10.3986/GV95205 UDK: 712.41:528.715 COBISS: 1.01 IZVLECEK Zaznavanje olesenele vegetacije s konvolucijsko nevronsko mrežo U-Net S konvolucijsko nevronsko mrežo U-Net smo zaznavali posamezna drevesa, skupine dreves in grmovnic, drevorede, gozd, mejice, obvodno vegetacijo in drevesa v sadovnjakih, ki jih gradijo razlicne vrste olese­nelevegetacije. Osnovnivhodnipodatekjebilortofoto,kismomuznamenomboljšeklasifikacijedodajali dodatnesloje.Najboljširezultatsmodobiliskombinacijoortofotainmodelavišinkrošenj–skupnanatan-cnostklasifikacijejebila93,3%.Takombinacijavhodnihpodatkovjezvišalanatancnostklasifikacijerazredov gozdinostalo,kipredstavljatadalecnajvecjideležucnihvzorcev,medtemkojebilrezultatzamanjzasto-pane razrede (zlasti drevored) tudi pri tej klasifikaciji slabši. KLJUCNE BESEDE nevronska mreža, olesenela vegetacija, ortofoto, model višin krošenj, klasifikacija ABSTRACT Woody vegetation detection with the U-Net convolutional neural network Singletrees,groupsoftreesandbushes,treesinrows,forest,hedges,riparianvegetationandtreesinorchards, all of which are composed by different woody vegetation species, were classified using convolutional neur­al network U-Net. National orthophoto represented basic input data, however adding further layers was testedwithaviewofimprovingclassification.Bestresultswereobtainedusingorthophotoandcanopyheight model combination, the overall accuracy reached 93.3%. This combination increased accuracies achieved at two biggest classes (classes forest and other). The model performed much worse with other classes, that were less represented in training data, which is especially true for trees in rows. KEY WORDS neural network, woody vegetation, orthophoto, canopy height model, classification Uredništvo je prispevek prejelo 16. novembra 2023. 1 Uvod Raznolikipokrajinskielementivintenzivnoobdelanihkmetijskihpokrajinahpovecujejoheteroge­nost,kijojesmiselnoohranjatizaradirazlicnihvzrokov.Najocitnejšijeohranjanjebiotskeraznovrstnosti, saj razlicni pokrajinski elementi rastlinskim in živalskim vrstam zagotavljajo raznolik življenjski pro-stor (Duelli 1997; Penko Seidl in Golobic 2020; Šumrada s sodelavci 2020). V prispevkusmo zaznavali pokrajinske elemente, ki jih gradi olesenela vegetacija in imajo poleg povecevanja pestrosti pokrajine šedrugepozitivneucinke.Olesenelavegetacijaživalskimvrstamomogocaselitvenekoridorje,sajdelu­je kot zatocišce pred plenilci, kmetijsko obdelavo ali neugodnim vremenom, s skladišcenjem ogljika blaži posledice podnebnih sprememb, z upocasnjevanjem vetra pa zmanjšuje odnašanje prsti (Lešnik 2018). Obenem se eticni vidik ohranjanja biotske raznovrstnosti vsaj v nekaterih pokrajinah združu­je z ekonomskimi in rekreativnimi vidiki ohranjanja okolja, predvsem z vidika turizma (Duelli 1997). Olesenelovegetacijonajdemomarsikje,naprimervgozdu,vinogradih,oljcnikih,naobmocjihrušja nad zgornjo gozdno mejo, na gozdnih plantažah, zemljišcih v zarašcanju, ob vodi. Pri izboru preuce­vanihpokrajinskihelementovsmoseoprlinarezultateprojektaOpredelitevkrajinskepestrostiinkrajinskih znacilnosti,pomembnihzaohranjanjebiotskeraznovrstnosti(Golobicssodelavci2015).Vnjemsopokra­jinskeelemente,kijihgradiolesenelavegetacija,zaradirazlicnihekosistemskihstoritev,kijihtazagotavlja lastni okolici, delili na drevesa in grme (ki so jih nadalje delili na posamezna drevesa in grme, dreve­sa in grme v vrsti, skupine dreves in grmov), gozdne zaplate, mejice (živice), obvodno vegetacijo ter visokodebelne sadovnjake. Šumrada s sodelavci (2020) poroca, da je bil našteti nabor sprejet s strani predstavnikovrazlicnihpodrocij(naprimerkmetijstvo,ekologija,krajinskaarhitektura,geografija)kot ustrezen nabor pokrajinskih elementov, ki bi jih bilo treba ohranjati, zaradi cesar smo se odlocili za zaznavanje sledecih razredov (v nadaljevanju razredi olesenele vegetacije): posamezna drevesa, sku-pine dreves in grmovnic, drevoredi, gozd, mejice, obvodna vegetacija, drevesa v sadovnjakih. Kljubpotrebipoohranjanjuposameznihpokrajinskihelementov,sonatancnipodatkionjihpogo­sto skopi (Šumrada s sodelavci 2020), kar je problematicno tudi glede pokrajinskih elementov, ki jih gradi olesenela vegetacija in jih zaradi preprecevanja zarašcanja kmetje pogosto odstranjujejo, s cimer se hitro spreminjata njihova številcnost in obseg. Zaradi možnosti hitrejšega zajema podatkov na veli­kemobmocjudaljinskozaznavanjenatempodrocjuizkazujevelikpotencial(Šumradassodelavci2020). Kljub temu ima tudi prepoznavanje iz daljinsko zaznanih podatkov svoje pomanjkljivosti. Lampic in Kastelic(2021)staugotovili,danititerenskodelo,nitiprepoznavanjeizortofotovaliizlidarskihpoda­tkovnipovsemustreznozakartiranjemejic.Šenajboljstaizpostavililažjoprepoznavopresledkovmed mejicami na lidarskih podatkih in otežen zajem iz ortofota na sencnih lokacijah. Tudi drugi avtorji sože preverjali, kakšne so možnosti segmentacije olesenele vegetacije iz vecspektralnih posnetkov (na primerGuiradossodelavci2017;Castillejo-González2018;Dongssodelavci2019;Freudenbergssode­lavci2019;Safonovassodelavci2019;Sylvain,DroletinBrown2019;Weinsteinssodelavci2019;Zheng s sodelavci 2019; Barros s sodelavci 2022) ali iz lidarskega modela višin krošenj (Hyyppä in Inkinen 1999;Chen,XianginMoriya2020;Estornellssodelavci2021;Lisiewicz,KaminskainSterenczak2022). Precej manj je raziskav, ki bi uporabljale vec razlicnih podatkovnih slojev skupaj (Hoeser, Bachofer in Kuenzer 2020), s cimer smo v pricujoci raziskavi želeli zvišati skupno ter uporabnikove in izdeloval-ceve natancnosti samodejne zaznave. Vecinoma se raziskave osredotocajo le na zaznavo olesenele vegetacije, pri cemer število rastlin in oblika zarašcanja ne vplivata na razred, v katerega želimo klasificirati posamezno krošnjo (na primerGuirado s sodelavci 2017; Castillejo-González 2018; Weinstein s sodelavci 2019). Že Ahlswede, Asam in Röder (2021) so ugotovili, da je razlikovanje med gozdom in mejicami zaradi njihovega podobne­gaspektralnegapodpisatežavno. Kokaljssodelavci(2020)soobklasifikacijimejic,obvodnedrevnine, posameznih grmov in dreves ter sklenjenih otokov grmicevja in zarašcanja težavo naslovili z objekt-no klasifikacijo. Sprva so iz podatkov aerolaserskega snemanja izdelali model višin krošenj in izbrali celice,kisovsaj2mnadtlemi.Klasifikacijosoizvedlizmetodonakljucnigozd(angleškorandomforest), ki je segmente razporedila glede na njihovo morfologijo. V pricujoci raziskavi smo proces nadgraditi z uporabo konvolucijske nevronske mreže U-Net, ki je ena najpogosteje uporabljenih arhitektur za seman-ticno segmentacijo (Hoeser in Kuenzer 2020), pri kateri metoda hkrati doloci segment in mu pripiše razred. Njen rezultat je raster z dolocenim razredom vsakega piksla, vendar je šum v njenih rezultatih manj pogost kakor pri drugih metodah pikselske klasifikacije. U-Net se je na podrocju daljinskega zazna­vanja uporabljal za najrazlicnejše namene, na primer za kartiranje pokrovnosti tal (Marsetic in Kanjir 2022), palm (Freudenberg s sodelavci 2019), mej med zemljišci (Garcia-Pedrero s sodelavci 2019), stavb (Guo s sodelavci 2021), kulturnih teras (Glušic, Ciglic in Cehovin Zajc 2021; Yu s sodelavci 2022), vod­nih zemljišc (Feng s sodelavci 2019; Sadiq s sodelavci 2022), vinske trte (Jones s sodelavci 2020; Barros s sodelavci 2022), bregov vodotokov (Barlow, Zhu in Glennie 2022), vrtac (Mihevc in Mihevc 2021) in gozda (Mazza s sodelavci 2019). V pricujoci raziskavi smo preverjali prispevek posameznih podatkovnih slojev k izboljšanju skup­ne natancnosti zaznavanja izbranih razredov olesenele vegetacije s konvolucijsko nevronsko mrežo U-Net. Obenem nas je zanimalo, do katere mere je mogoce s posameznimi podatkovnimi sloji in samodejno klasifikacijo locevati med razlicnimi razredi olesenele vegetacije. Primarno uporabljen podatek je bil drža­vni ortofoto, ki smo mu dodali model višin krošenj, oddaljenost od graficnih podatkov v katastru stavb, oddaljenost od vodotokov v vodnem katastru in oddaljenost od katastrskih meja v zemljiškem katastru. 2 Metode Ker smo želeli izdelati model za klasifikacijo preucevanih razredov, ki bi bil aplikativen za obmoc­je celotne Slovenije, smo klasifikacijo preizkusili na 20 (razlicno velikih) preucevanih obmocjih (slika1). Vecino teh smo izbrali glede na seznam izjemnih krajin v Sloveniji, pet pa smo jih dodali, ker so takšna Bukovnica Petanjci Lendavske gorice Jeruzalem Resnik–Skomarje Trenta Logarska dolina Velika planina Uniše Tivoli Posavsko hribovje Otlica Ljubljansko barje Dolina Krke Tomaj Senožece ± S 0 50 Lipica km Avtor: Adam Gabric Padna Kartograja: Žiga KokaljKoštabona Vir podatkov: ZRC SAZU 2005; GURS 2023Krkavce © ZRC SAZU Slika 1: Lokacije obmocij preucevanja. obmocja v naboru izjemnih krajin manjkala. To so bila obmocja kraškega površja pri Senožecah, del Ljubljanskega barja,ljubljanski Tivolikotpredstavnik mestnega parka,Uniše zintenzivnimi sadovnja­kiinintenzivnokmetijskoobmocjepriPetanjcih.Vsakopreucevanoobmocjesmogledenageografsko dolžino ali širino razdelili (približno) na polovico ter en del uporabili za ucenje, drugega pa za testi­ranjemodela.Vhodnepodatkeucnemnožicesmorazrezalinakvadratevelikosti128×128pikslovs50% prekrivanjem(izrezi).Gozdjepokrivalvelikovecjidelobmocijzaucenjemodelakakorostalipreucevani razredi olesenele vegetacije, kar je za strojno ucenje, ki stremi k enakomerni razporeditvi ucnih pri­merovmedvsemirazredi,problematicno.Vplivneenakomernerazporeditvemedrazredismonaslovili zizborom izrezov na podlagi sloja rabe tal iz leta 2014, ki je casovno najbližje uporabljenim podatkom daljinskega zaznavanja. Da se model ne bi naucil le kakovostne klasifikacije gozda in obenem zane­marjal prepoznavanje ostalih razredov, smo izreze, katerih posamezni deli ali ki v celoti ležijo vec kot Preglednica 1: Opis razredov in pogostost njihovega pojavljanja v množici ucnih vzorcev (prirejeno po Golobic s sodelavci 2015). razred opis skupaj površina (ha) delež (%) posamezna drevesa Drevesa, katerih krošnje se ne dotikajo drugih drevesnih krošenj in niso zasajena v linijah ali drugem pravilnem vzorcu. 14 1,0 skupine dreves Drevesa in grmi z medsebojno sticnimi krošnjami, ki niso in grmovnic zasajena v linijah ali drugem pravilnem vzorcu. Površina medsebojno sticnih krošenj ne presega 2500 m2. 62 4,3 drevoredi Drevesa zasajena v vrsti, krošnje so približno enako velike. Lahko so sticne ali nesticne. 2 0,1 gozd Drevesa in grmi z medsebojno sticnimi krošnjami, vsaj del medsebojno sticnih krošenj ima doloceno dejansko rabo tal gozd. Ce dejanska raba tal nobenega dela medsebojno sticnih krošenj, ki skupaj presegajo površino 2500 m2, ni gozd, površina pripada razredu gozd v vseh primerih, razen, ce olesenela vegetacija raste linijsko ob vodotoku ali med kmetijskimi zemljišci. 494 34,1 mejice Strnjene linije drevesne vegetacije s podrastjo, ki se pojavljajo na meji med obdelanimi kmetijskimi zemljišci. 5 0,3 obvodna vegetacija Drevesa in grmicevje, ki se pojavlja ob stalnih vodah v obliki zarašcenega vodnega brega. 8 0,6 drevesa v sadovnjakih Drevesa, katerih krošnje se pojavljajo v pravilnem vzorcu (kvadratna ali romboidna mreža, vzporedne linije), in kjer raba tal ni oljcnik. Oljcnikov nismo razvrstili v razred sadovnjakov zaradi njihovega specificnega spektralnega podpisa. Ta bi modelu omogocal, da se sadovnjake uci klasificirati na podlagi spektralnega podpisa oljk in ne glede na razporeditev dreves. Krošnje dreves v sadovnjakih so lahko sticne, vendar je na ortofotu pravilen vzorec razporeditve dreves še razviden. 4 0,3 ostalo 860 59,4 100modnajbližjihkmetijskihzemljišc,odstraniliizucnemnožice.Obmocjezaucenjenevronskemreže je bilo razdeljeno na 13.305 izrezov, izmed katerih je bilo ucenju namenjenih 90% izrezov, validaciji pa10%.Površinaobmocjazaucenjejebilanakoncu14,5km2,površinaobmocjatestiranjapa22,4km2. Slednjega nismo razrezali na izreze, temvec smo ga v celoti klasificirali naenkrat. Preucevanerazredeolesenelevegetacijesmodigitaliziralizvizualnointerpretacijo,prirazredihgozd indrevesavsadovnjakihsmosipomagalitudisslojemrabetal.Digitalizacijarazredovjepotekalazapo­redno – sprva smo dolocili obmocje gozda. Kasneje so si sledili razredi drevesa v sadovnjakih, mejice, obvodna vegetacija, drevoredi, posamezna drevesa in na koncu še skupine dreves in grmovnic. Olesenele vegetacije, ki smo jo že prepoznali kot predstavnika enega izmed predhodno digitaliziranih razredov, nismo oznacili v kasnejših korakih. Definicije razredov in omejevanje vzorcev smo prilago­dili zmožnostim oziroma specifikam prepoznavanja na daljinsko zaznanih podatkih (preglednica 1). Zaradi tega v razred sadovnjakov nismo uvršcali ekstenzivnih sadovnjakov, kjer se sadna drevesa ne razlikujejo dovolj od posameznih dreves oziroma gruc dreves in grmov. V ta razred smo uvršcali le drevesa, zasajena v pravilnem vzorcu. Obod krošenj smo digitalizirali glede na uporabljen ortofoto. Za lokacije, kjer je ortofoto nejasen, smo interpretacijo izvedli iz modela višin krošenj, izracunanega iz oblaka tock aerolaserskega skeni­ranja (natancnejši opis izdelave je v preglednici 2). Digitalizirani sloj razredov olesenele vegetacije (vnadaljevanjureferencnipodatki)smouporabilikotucneintestnevzorcezaucenjenevronskemreže ter oceno ustreznosti modelov. Napreucevanihobmocjihsmomedrazrediolesenelevegetacijeprepoznalinajvecgozda,kijevucni množici prekrival petkrat toliko površine kakor ostali preucevani razredi olesenele vegetacije skupaj. Po površini so od drugih razredov odstopale še skupine dreves in grmovnic. Najmanj je bilo drevore­dov in dreves v sadovnjakih (preglednica 1). Neenakomerna razporeditev po razredih se je izkazala za težavo, zaradi katere smo odstranili izreze, prekrite le z gozdom, in tekom ucenja nevronske mreže ob izracunu napake modela obtežili piksle z vecjo napako klasifikacije. Ker je napaka vecinoma vecja pri razredih z manjšim številom ucnih vzorcev, so na ta nacin bolj obteženi manjši razredi. 2.1 Uporabljeni podatki Osnovni vhodni podatek je bil ortofoto v locljivosti 0,5m, posnet v letih 2014 in 2015, ko so zaje­li tudi vecino uporabljenih podatkov aerolaserskega skeniranja. Ortofoto je izdelan iz aerofotografij, združenihvmozaik.Obizdelavimozaikasevrednostipikslovaerofotografijzaradipotrebepoujemanju s sosednjimi obmocji prilagodi, s cimer ne ustrezajo vec vrednostim, zajetim s senzorjem. Vrednosti ortofota torej spektralno ne prikazujejo dejanskega stanja, kar pa za izbrano metodo, ki temelji na pre­poznavanju vzorcev in ne na iskanju dejanskih vrednosti, ni posebej pomembno. Klasificiralismosedemrazlicnihnizovvhodnihpodatkov.Priprvemindrugempreizkususmoupo­rabililepodatkeortofota,vprvempreizkusukanalevrdecem,zeleneminmodremspektru,vdrugemsmo dodališekanalvinfrardecemspektru.Prinaslednjihpreizkusihsmoštirimkanalomortofotadodalirazli­cnedrugesloje.Zdodatnimisloji,katerihizracunjeopisanvpreglednici2,smoželeliizboljšatipravilnost razvršcanjaobodovvsehrazredovolesenelevegetacije(modelvišinkrošenj),razvršcanjevrazreddreves vsadovnjakih,kisopogostoblizupozidanihobmocij(oddaljenostodgraficnihpodatkovvkatastrustavb), mejic(oddaljenostodkatastrskihmejavzemljiškemkatastru)inobvodnevegetacije(oddaljenostodvodo­tokovvvodnemkatastru).Vštirihpreizkusihsmoštirikanalnemuortofotudodaliposamezendodatnisloj, vzadnjempreizkusupasmoštirikanalniortofotozdružilizvsemištirimidodatnimisloji(preglednica3). Ker je za metode strojnega ucenja bolje, da imajo vsi podatki enoten razpon (Muhammad Ali in Faraj 2014), smo vse dodatne sloje normalizirali na 0–255, kakršen je tudi razpon kanalov ortofota. Podatke smo normalizirali z minimalno in maksimalno vrednostjo dodatnega sloja v ucni množici. Piksli dodatnega sloja na obmocju za testiranje, ki so imeli vecjo vrednost od maksimalne vrednosti v ucni množici, so dobili vrednost 255. Preglednica 2: Opis nastanka dodatnih slojev. dodatni sloj nacin izracuna model višin krošenj (MVK) Odlocili smo se za pristop, ki ga predlagajo Khosravipour, Skidmore in Isenburg(2016) in ki stremi k izdelavi modelavišinkrošenjbreznepotrebnih lukenj (pits) in špic (spikes). Pridobili smo georeferenciran in klasificiran oblak tock. Tocke smo z orodjem LAStools sprva normalizirali, s cimer smo v oblaku tock podatke o nadmorskih višinah zamenjali z višino tocke nad tlemi. Ob tem smo odstranili nikoli klasificirane tocke (0), neklasificirane tocke (1) in nizke tocke oziroma šum (7). Za izracun višine nad tlemi je bil uporabljen radij 10m. Oblak smo redcili, pri cemer smo obdržali le najvišjo tocko za vsak kvadrat velikosti 25 × 25cm. Izdelali smo krog osmih tock z radijem 0,1m okoli vhodne tocke. Iz tega smo izdelali MVK z locljivostjo 0,5m. Pri tem smouporabili tocke nizke, visoke in srednje vegetacije(razredi 3, 4 in 5). Med izdelavo MVK se izdeluje trikotniška mreža, sprva iz najvišjih tock, iz katerih se je izdelala mreža s stranicami krajšimi od 3m. To mrežo so lahko spreminjale le še tocke, ki ležijo najvec 3m pod njo, s cimer smo se znebili lukenj v drevesnih krošnjah. Ob rastriranju mreže smo pikslom, ki so bili manj kot 2m nad tlemi, pripisali vrednost 0. oddaljenost od graficnih Evklidska oddaljenost od objektov v katastru stavb z locljivostjo 0,5m. podatkov v katastru stavb (oKS) oddaljenost od vodotokov Uporabili smo linijske podatke vodnega katastra, iz katerih smo izbrali le v vodnem katastru (oVK) stalne vodotoke in odstranili prepuste, sifone in prekritja. Izracunali smo rastrski sloj evklidskih razdalj do 200m od vodotoka v locljivosti 0,5m. oddaljenost od katastrskih meja Uporabili smo podatke zemljiško katastrskega prikaza, katerih raba ni cesta, v zemljiškem katastru (oZK) železnica ali vodotok. Da bi odstranili razlicno kategorizirane parcele okoli stavb, smo se odlocili odstraniti manjše poligone. Po korakih 500m2 smo preizkusili odstranjevanje poligonov z velikostjo med 500 in 5000m2 ter se odlocili odstraniti poligone s površino pod 3000m2. Izbrane poligone smo pretvorili v linije. Po korakih 10m smo preizkusili odstranjevanje linij dolgih med 50 in 200m. Glede na rezultate smo odstranili linije krajše od 150m, da smo odstranili obode stavb. Izracunali smo evklidske oddaljenosti od tako pridobljenih linij z locljivostjo 0,5m. Preglednica 3: Uporabljeni sloji v posameznem preizkusu. ime preizkusa uporabljeni sloji 1 RGB rdec,zeleninmoderkanalortofotaizlet2014in2015vlocljivosti0,5m(RGB) 2 RGBI rdec, zelen, moder in bližnji infrardec kanal ortofota iz let 2014 in 2015 v locljivosti 0,5m (RGBI) 3 RGBI-MVK RGBI, model višin krošenj (MVK) 4 RGBI-oKS RGBI, oddaljenost od graficnih podatkov v katastru stavb (oKS) 5 RGBI-oVK RGBI, oddaljenost od vodotokov v vodnem katastru (oVK) 6 RGBI-oZK RGBI, oddaljenost od katastrskih meja v zemljiškem katastru (oZK) 7 RGBI-MVK-oKS-oVK-oZK RGBI, MVK, oKS, oVK, oZK 2.2 U-Net Klasifikacijo smo izvedli s konvolucijsko nevronsko mrežo z arhitekturo U-Net, ki so jo zasnovali Ronneberger, Fischer in Brox (2015). Gre za arhitekturo s kodirnikom in dekodirnikom. Kodirnik je sestavljenizzaporedjakonvolucijskihfiltrovinzdruževanjzmaksimizacijo,prikaterihselocljivostzmanj­šuje,hkratipasepovecuještevilokanalov.Vdekodirniku,vkateremselocljivostspetpovecuje,obhkratnem zmanjševanjuštevilakanalov,vsakvhodzdruževanjazmaksimizacijomrežazdružizrezultatomdekon­volucije, kar omogoca natancnejše dolocanje meje med posameznimi razredi. Hrbtenicna arhitektura jebilaResNet34,kisogaopisaliHessodelavci(2015)injebilapredhodnonaucenanazbirkislikImageNet (Deng s sodelavci 2009). Ucenje vseh slojev hrbtenicne arhitekture je bilo omogoceno. U-Net smo ucili z razširitvijo programa ArcGIS Pro 3.1.0 na racunalniku z graficno kartico Nvidia Quadro M4000, ki ima 8 GB pomnilnika. Število epoh je bilo 20, stopnja ucenja 0,001 in velikost pake­ta 16. Izguba je bila izracunana z navzkrižno entropijo, pri cemer so bili bolj obteženi piksli z vecjo izracunano napako. Kakovostposamezneklasifikacijesmopreverilistestnomnožico,zakaterosmoizracunaliskupnenatan-cnosti –deležpravilnoklasificiranihpikslov. Uspešnostklasifikacijeposameznihrazredovsmoopredelili zizracuniuporabnikoveinizdelovalcevenatancnosti.Uporabnikovanatancnostjenamenjenaocenizane­sljivostidobljenegazemljevida,sajpodadeležpikslovposameznegarazredanakoncnemzemljevidu,kiustreza dejanskemu stanju. Izdelovalceva natancnost je namenjena analitiku, ki je izdelal klasifikacijo. Doloca jo deležpikslovposameznegarazreda,kisobilipravilnoklasificirani,izmedvsehpikslov,kibijihmodelmoral razvrstiti v ta razred. Obenem smo za posamezne lokacije rezultate razlicnih modelov tudi prikazali, pri cemersmozaradijasnostiprikazalizgoljrezultatemodelov,kinajboljeprikažejorazlikemedklasifikacijami. 3 Rezultati Ugotovimo lahko, da se je U-Net v vseh preizkusih dobro naucil prepoznati razrede, ki so v ucni množici najpogostejši (slika 3). Izdelovalceva in uporabnikova natancnost sta za vse teste najvišji pri razredih gozd in ostalo, ki obsegata dobrih 93% pikslov ucnih vzorcev, zato so razlike med najvišjo in najnižjoskupnonatancnostjomajhne(<1%). Najvišjo,93,3%,dosegamodelRGBI-MVK(slika2).Za istipreizkusstaizracunaninajvišjiuporabnikova(94,8%zarazredostalo)inizdelovalcevanatancnost (97,4%zarazredgozd).Uporabnikovanatancnostdoseževrednost94,8%šepriklasifikacijiRGBI-oVK za razred gozd (slika 3). Z izjemo gozda so pri vseh razredih olesenele vegetacije uporabnikove natancnosti višje od izde­lovalcevih (slika 3), kar pomeni, da so lažno pozitivni rezultati manjši problem od lažno negativnih. Razlogzatojepredvsemnapacnaklasifikacijadrugihrazredovolesenelevegetacijevrazredgozd,zara­dicesarsopritemrazreduuporabnikovenatancnostinižjeodizdelovalcevih.Cepogledamolenajboljše uporabnikove natancnosti za posamezne razrede, je najnižja vrednost 51,5% za obvodno vegetacijo (RGBI-MVK-oKS-oVK-oZK), kar je še vedno veliko višje, kot je katerakoli izdelovalceva natancnost pri petih izmed sedmih razredov olesenele vegetacije. Le razreda gozd ter skupine dreves in grmovnic sta dosegla višjo izdelovalcevo natancnost, slednje le pri klasifikaciji RGBI-MVK. Medtemkoprirazrediholesenelevegetacijeponatancnostiklasifikacijenaenistranimocnoodsto-pa gozd, na drugi strani za drevorede izdelovalceva natancnost pri nobenem testu ne dosega vrednosti nad 5%. Trije modeli se tega razreda sploh niso naucili prepoznati, še pri treh modelih pa je bila v ta razred razvršcena le pešcica pikslov, zaradi cesar izdelovalceva natancnost ne dosega vrednosti 1%. Najbolje se je odrezal model RGBI-MVK-oKS-oVK-oZK; tudi pri tem je izdelovalceva natancnost le 3,7%. Razredaobvodnavegetacijainposameznadrevesaimatanajmanjlažnonegativnihprimerovpri klasifikaciji z vsemi vhodnimi sloji, skupine dreves in grmovnic pri klasifikaciji RGBI-MVK, mejice pri klasifikaciji RGBI-oZK, drevesa v sadovnjaku pa pri klasifikaciji RGBI-oVK. Dodajanjeslojev,skaterimismoželeliizboljšatiklasifikacijoposameznegarazreda,nibilopovsemuspe­šno.SlojoKSniprineseldodatnihinformacij,potrebnihzakakovostnoklasifikacijodrevesvsadovnjakih. TisobilizizjemointenzivnihsadovnjakovnapreucevanemobmocjuUniševecinomarazporejenivdruge razredeolesenelevegetacije.PravilnenapovedinaobmocjuUnišnakazujejonato,dajebilovmnožiciza ucenjeverjetnoprevecprimerovstegaobmocja,kjersodrevesavintenzivnihsadovnjakihnamrecpogo­stozasajenaboljvvrstahkakorvdrugempravilnemvzorcu(slika4).Dasejeuporabljenanevronskamreža sposobna nauciti postavitevvpravilnem vzorcuprepoznavatikot pomembendejavnik, nakazuje oljcnik napreucevanemobmocjuKoštabona(slika5),kigamodelRGBvcelotirazporedivrazredsadovnjakov (slika5c).Kljubtemudasosemodeliocitnonaucilikotdrevesavsadovnjakihklasificirativzporednevrste olesenele vegetacije, so se modeli tudi vecinoma pravilno naucili vinograde prepoznavati kot ostalo. Slika2:RazlikaskupnenatancnostivprimerjavisskupnonatancnostjomodelaRGBI(zgoraj)inabsolutne vrednosti skupne natancnosti izracunanih modelov (spodaj). izdelovalceva natancnost (%) uporabnikova natancnost (%) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 posamezna skupine dreves drevoredi gozd mejice obvodna drevesa v ostalo drevesa in grmovnic vegetacija sadovnjakih 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 posamezna skupine dreves drevoredi gozd mejice obvodna drevesa v ostalo drevesa in grmovnic vegetacija sadovnjakih RGB RGBI RGBI–MVK RGBI–oKS RGBI–oVK RGBI–oZK RGBI–MVK–oKS–oVK–oZK Slika 3: Uporabnikova in izdelovalceva natancnost izracunanih modelov po razredih. Slika 4: Drevesa v sadovnjakih na preucevanem obmocju Uniše: (a) ortofoto, (b) referencni podatki, rezultati klasifikacij z modeli (c) RGB, (c) RGBI in (d) RGBI-MVK-oKS-oVK-oZK. Slika 5: Oljcniki na preucevanem obmocju Koštabona: (a) ortofoto, (b) referencni podatki, rezultati klasifikacij z modeli (c) RGB, (c) RGBI in (d) RGBI-MVK-oKS-oVK-oZK. Slika 6: Napacno prepoznane sence v vinogradu na preucevanem obmocju Jeruzalem: (a) ortofoto, (b) referencni podatki, rezultati klasifikacij z modeli (c) RGBI, (c) RGBI-MVK in (d) RGBI-oVK. V vinogradihprinobenemtestunibilovecjegaštevilalažnopozitivnihnapovedi. Najvectakšnihklasifika­cij je bilo posledica senc dreves ob cesti, ki jih presenetljivo najdemo tudi na rezultatih RGBI-MVK. Pricakovalibinamrec,dabomodel,kivsebujepodatkeovišinahnadtlemi,sposobenprepoznatirazlikomed vinskotrtoindrevesom,sajimavinskatrtazaradivišinemanjšeod2mvizdelanemMVKvrednost0(slika6). Za mejice je izmed vseh kombinacij vhodnih podatkov najvišjo izdelovalcevo natancnost dosegel modelRGBI-oZK.Tolahkopotrdimotudivizualno.Sslike7jerazvidno,dasobiližezmodelomRGBI deli mejic prepoznani v pravilen razred (slika 7c), ob dodajanju zemljiškega katastra pa so mejice zaje­temanjrazdrobljeno(slika7d).Cepravvpravilenrazredševednonisozajetecelotnemejice,sovvecjem deležu razvršcene pravilno. Pri drugih modelih je vecji del mejic zajet predvsem v razredu skupin dre­vesingrmovnic.Obenemlahkoopazimo,dasejemodelRGBI-oZKnaucilkotmejiceklasificiratidele gozda, kjer je med enim in drugim gozdnim robom le nekaj 10m (slika 8), ki smo jih med interpreta­cijo zajeli kot gozd, vendar imajo z mejicami mnoge skupne lastnosti. Ta problem je manj opazen pri modeluRGBI,cepravsepojavljatudiprinjem(slika8c).PodrugistranisomejicezmodelomRGBI-MVK klasificirane slabše kot pri drugih klasifikacijah, saj model vecje dele mejic prepozna kot skupine dre­vesingrmovnic(slika7c).PodobnerezultateklasifikacijeRGBI-MVKopazimopriobvodnivegetaciji, kar se izrazito pozna pri izdelovalcevi natancnosti teh dveh razredov (slika 3). Slika 7: Mejice na preucevanem obmocju Ljubljansko barje: (a) ortofoto, (b) referencni podatki, rezultati klasifikacij z modeli (c) RGBI, (c) RGBI-MVK in (d) RGBI-oZK. Slika 8: Ožji deli gozda na preucevanem obmocju Tomaj: (a) ortofoto, (b) referencni podatki, rezultati klasifikacij z modeli (c) RGBI, (c) RGBI-MVK in (d) RGBI-oZK. Slika 9: Prepoznava obvodne vegetacijenapreucevanem obmocju dolinaKrke: (a) ortofoto, (b) referencni podatki, rezultati klasifikacij z modeli (c) RGBI, (c) RGBI-oVK in (d) RGBI-MVK-oKS-oVK-oZK. Slika12:Razlikanatancnostiklasifikacijezazdruženrazredolesenelevegetacijevprimerjaviznatancnostjo modela RGBI (zgoraj) in absolutne vrednosti natancnosti izracunanih modelov (spodaj). Težje je opredeliti prispevek sloja oVK, s katerim smo želeli izboljšati klasifikacijo obvodne vege­tacije (slika 9). Del te pravilno razvrsti že model RGBI, vendar je opazno, da je obvodna vegetacija – podobno kot mejice – prevec fragmentirana. Piksle ob vodi model prepozna kot obvodno vegetacijo, medtem ko preostanek segmenta pripiše drugim razredom olesenele vegetacije. RGBI-oVK sicer raz­širiobvodnovegetacijotako,dajenanekaterihdelihcelotnaširinasegmentapripisanavrazredobvodne vegetacije,vendarjepodrugistranisegmentšeboljrazdrobljen(slika9c).BoljejeprednostislojaoVK izkoristilmodelzvsemivkljucenimivhodnimipodatki,karjeopaznopredvsemnapreucevanemobmoc­ju v dolini Krke (slika 9e). Fragmentacija rezultatov klasifikacij se je pokazala za težavo že pri najmanjših elementih, torej pri razreduposameznihdreves(slika10).PritemrazredujenajboljšerazvršcanjedosegelmodelRGBI-MVK, prikateremsodrevesnekrošnjenajboljhomogene(slika10d),posledicacesarjevisokauporabnikova natancnost tega razreda (slika 3). Model RGBI-MVK je sposoben tudi bolj natancnega zajema roba krošenj kakor ostali modeli, kar je opazno, kjer je med enim in drugim pokrajinskim elementom raz­daljanajvecnekaj10pikslov.Zaradinesposobnostirazpoznavanjapresledkovmedposameznimisegmenti jevelikoolesenelevegetacijeblizugozdnegarobaprepoznanekotgozd(slika 11). Da iz lidarskih poda­tkov lažje prepoznamo presledke med sosednjimi segmenti olesenele vegetacije sta na primeru mejic izpostavili Lampic in Kastelic (2021). Klasifikacija na podlagi uporabljenih podatkov je zelo uspešna, ce vse razrede olesenele vegetaci­jezdružimovensamrazred,dadobimolerazredaolesenelavegetacijainostalo(binarnaklasifikacija) (slika 12). Tudi v tem primeru je skupna natancnost najvišja (95,5%) pri modelu RGBI-MVK. Razlog je predvsem v visoki izdelovalcevi natancnosti, kar pomeni, da MVK zmanjša število lažno negativ­nih primerov. Najmanj lažno pozitivnih primerov, ki vplivajo na uporabnikovo natancnost, je pri klasifikacijahzmodeloma,kiuporabljataleopticnepodatke(RGBinRGBI)(slika12),cepravsorazli­ke med najboljšim in najslabšim modelom majhne (<1%). Ostali dodatni sloji (oKS, oVK, oZK) na binarno klasifikacijo vplivajo negativno, kar ni nenavadno, saj so bili dodani v želji po boljšem pre­poznavanju posameznih razredov. S tem smo zavestno zmanjšali delež informacij, pomembnih izkljucnozanatancnostdolocitverobasegmentaolesenelevegetacije.Visokevrednostinatancnostikla­sifikacijeskupnegarazredaolesenelevegetacijedokazujejo,dasosevsimodelizelodobronaucililocevati olesenelo vegetacijo od ostalega. Nizke vrednosti uporabnikove in izdelovalceve natancnosti za posa­mezne razrede olesenele vegetacije so torej posledica težav pri locevanju med posameznimi razredi in ne težav pri locevanju od ostalih površin. 4 Razprava Vsimodelisosenaucilikakovostnorazlikovatimedolesenelovegetacijoinostalim,zaradicesarskup-nanatancnostbinarneklasifikacijevvsehprimerihpresega90%.ŠenajvišjajeprimodeluRGBI-MVK (95,5%),kardokazuje,dajemogoceskombiniranjemvhodnihpodatkovdosegatiboljšerezultatekakor z uporabo le enega tipa podatkov. Ostali dodatni sloji niso bili dodani, da bi zvišali natancnost dolo-canjaobodovolesenelevegetacije,temvecdabipovecalimožnostlocevanjaposameznihrazredovolesenele vegetacije, kar se kaže v znižanju skupne natancnosti binarne klasifikacije pri modelih RGBI-oKS, RGBI-oVK in RGBI-oZK. Negledenaizborvhodnihpodatkovsejelocevanjepreucevanihrazredovolesenelevegetacijeizkaza­lozatežavo.Vsimodelisosenajboljenauciliprepoznavatigozd,pricemersopiksleostalihrazredovpogosto razvrstili v ta razred. V manjši meri je problem prisoten še pri razredu skupin dreves in grmovnic, ki od ostalihrazredovolesenelevegetacijeodstopagledenaizdelovalcevonatancnost,medtemkogozdodsto­patudigledenauporabnikovo.Grezanajpogostejšarazredaolesenelevegetacijevucnimnožici,karjasno kaže, da je bilo razmerje ucnih primerov prevec neenakomerno. Vpliv velikosti posameznih razredov je najbolj opazen pri klasifikaciji RGBI-MVK, ki je dosegla najvišjo skupno natancnost, vendar je izboljša­nje najizrazitejše za razrede, pri katerih jebila klasifikacija najuspešnejša že brez MVK. Nasprotnotemu sejepredvsemizdelovalcevanatancnostmejicinobvodnevegetacijezdodajanjemMVKznižala. Delež razreda v ucni množici ni edini dejavnik, ki vpliva na kakovost njegove klasifikacije. Razred mejicjevvelikivecinitestovdosegelvišjiizdelovalcevoinuporabnikovonatancnostkakorrazredobvod­ne vegetacije, ceprav je bilo na preucevanih obmocjih obvodne vegetacije vec kakor mejic. Obvodna vegetacijajeodmejicvišjoizdelovalcevonatancnostdoseglalepriRGBI-MVK-oKS-oVK-oZK,prikate­ri je obvodna vegetacija dosegla najvišji izdelovalcevo in uporabnikovo natancnost. Razlog za višjo natancnostklasifikacijemejickakorobvodnevegetacijeniociten.Mogoceje,dasejemodeltežjenaucil prepoznatiznacilkeobvodnevegetacije,sajjenanekaterihdelihobvodioznacentudigozd,zaradicesar modeltežjedolocimejomedenimindrugimrazredom.Podrugistranisetudiobobdelanihkmetijskih zemljišcih,kjernajdemomejice,pojavljajodrugirazredi,kisomejicamlahkozelopodobni(predvsem deli gozda in skupine dreves in grmovnic). Razlikovanje med razredi smo želeli izboljšati z dodajanjem slojev oKS, oVK in oZK, ki so razlicno spreminjalirezultatemodelaRGBI. SlojoKSniizboljšalmodela,vkljucujocegalepodatkeštirikanalnega ortofota. Rezultateklasifikacijzdrugimidodatnimislojijetežjeovrednotiti,šenajtežjevplivoVK. Taje po eni strani pri klasifikaciji obvodne vegetacije privedel do opaznega zmanjšanja števila lažno pozitiv­nihnapovedi,podrugistranipajesegmenteobvodnevegetacijedrobilnamanjšedelekotostalimodeli. Vrazporeditvilokacij,kjerjeoVKizboljšalklasifikacijoinkjerjojeposlabšal,niocitnelogike,sajloka­cijnemoremodelitigledenakakršenkoliobjektivendejavnik,kotjenaprimerširinavodotoka.Obnelogicni razporeditvipravilnihinnapacnihzaznavtudirazlogzafragmentacijonijasen.Podrugistranilahkougo­tovimo,zakajoVKnišeizrazitejepovecalnatancnostiklasifikacijeobvodnevegetacije. Piksliobvodiso bili že z modelom RGBI prepoznani kot obvodna vegetacija, kar dokazuje, da se je nevronska mreža že brezoVKsposobnanaucitipomenabližinevodezatarazred. Razlog,zakajjebližinovodekotpomem­bendejavniknevronskamrežaprepoznavalalezapasširokvseganekajpikslovinnezacelotensegment olesenele vegetacije, nijasen,aprepoznavanjepomenaokolicezapravilnoklasifikacijokaženaprimer­nostuporabekonvolucijskihnevronskihmrež,kitekomrazvršcanjapikslovanalizirajotudinjihovookolico. Pozitiven ucinek na klasifikacijo mejic je imel oZK, saj so z uporabo tega sloja mejice dosegle naj­višjo izdelovalcevo natancnost. Pricakovali bi sicer, da se bo povecala tudi uporabnikova natancnost razreda mejic, ki pa je bila pri modelu RGBI-oZK nižja kakor pri modelu RGBI. Model RGBI-oZK je v razred mejicprišteval še predstavnike kakšnih drugih razredov olesenele vegetacije, ki so po lastno­stih podobni mejicam. S tem se je povecalo število lažno pozitivnih rezultatov za ta razred, prisotnih predvsem na relativno podolgovatih delih gozda, nahajajocih se ob obdelanih zemljišcih (slika 8). Zaradi izjemno nizke izdelovalceve natancnosti so od ostalih preucevanih razredov izstopali dre­voredi,kisejihU-Netvtrehizmedsedmihtestovnitininaucilklasificirativlastenrazred.Vpreostalih štirih primerih, ko so posamezni piksli bili pravilno klasificirani kot drevoredi, je izdelovalceva natan-cnostklasifikacijenajvišjaprimodeluRGBI-MVK-oKS-oVK-oZK(3,7%).Redkipravilnoklasificirani piksli drevoredov dokazujejo, da iz uporabljenih podatkov tega razreda verjetno na noben nacin ne bi moglikakovostnoprepoznati.Mordabibilosmiselnopreizkusiti,kakšnajeklasifikacijavprimerudoda­janja temu namenjenega podatkovnega sloja. Drevoredi se v veliki vecini primerov nahajajo ob cestah alipoteh,zaradicesarbilahkopreverili,kakšnisorezultatiklasifikacijeobdodajanjupodatkovoodda­ljenosti od njih. Rezultati klasifikacij ob dodajanju slojev oVK in oZK, ki sta sicer olajšala klasifikaciji obvodne vegetacije in mejic, izdelovalceve in uporabnikove natancnosti teh dveh razredov nista zvi­šali za vec 10%, zaradi cesar verjetno tudi podatki oddaljenosti od cest in poti ne bi izraziteje izboljšali klasifikacije drevoredov. Ti namrec niso edini, ki se pojavljajo v bližini cest, tam najdemo tudi druge preucevane razrede (posamezna drevesa, skupine dreves in grmovnic, gozd), kar bi tudi ob dodajanju informacije o oddaljenosti od cest oteževalo razlikovanje med razredi olesenele vegetacije. Izboljšatiuporabnikovoinizdelovalcevonatancnostrazredovolesenelevegetacijenienostavno,saj so si preucevani razredi med seboj glede na spektralni podpis zelo podobni. Za izboljšanje se kažeta dva možna pristopa. Manjšo nadgradnjo preizkušene metode predstavlja drugacno obteževanje izra-cunaizgube,kijoobucenjuuporabljakonvolucijskanevronskamreža.Vdanemprimerusmopriizracunu izgube uporabili obteževanje pikslov z vecjo napako, kar je ena izmed možnosti spopadanja s težavo neenakomernovelikihrazredov.Vnadaljnjihpreizkusihbibilosmiselnopreizkusitiobteževanjeposa­meznih manj zastopanih razredov, da modeli ne bi dobro klasificirali le gozda. Zagotovo bi takšno obteževanjepovzrocilovecnapakprivecjihrazredih,predvsembiupadlanatancnostklasifikacijegozda, vendarbitakšenpristopU-Netlahkoprivedeldoucenjaznacilk,skaterimijemocrazlikovatimedposa­meznimi razredi olesenele vegetacije. Drugacen nacin zmanjševanja pomena vecjih razredov je odstranjevanje ali dodajanje ucnih pri­merov, da bi manjši razredi olesenele vegetacije predstavljali vecji delež vzorcev, na katerih se model uci prepoznavanja znacilnosti posameznega razreda. Že v pricujocem prispevku smo odstranili veliko vecinoizrezov,popolnomaprekritihzgozdom,vnadaljnjihpreizkusihmetodepabibilosmiselnoodstra­niti še vec izrezov, ki niso popolnoma, temvec le vecinsko prekriti z njim. Obenem bi bilo smiselno odstraniti tudi kakšne izreze vecinoma prekrite z razredom skupine dreves in grmovnic. Dodajanje ucnih primerov manjših razredov je v preucevanem primeru zahtevnejše. Do doloce­nemerejemogocepodvajanjeizrezov,nakaterihsepojavljajomanjzastopanirazredi,aprevelikoštevilo dvojnikov istega izreza povecuje možnost pretiranega prileganja modelov. To pomeni, da bi se mode-linaucilidobregaprepoznavanjarazredovolesenelevegetacijenaobmocjih,kijihtekomucenjapogosto vidijo, hkrati pa bi bili manj sposobni generalizacije. Posledicno je tako naucen model manj uporaben za klasifikacijo obmocij, ki jih nevronska mreža med ucenjem ni videla. Obenem na mnogih izrezih najdemo vec kot en razred olesenele vegetacije, kar v praksi dodatno otežuje izenacevanje razredov na tanacin.Možnost,dasenaizrezuzmanjšimrazredompojavljajotudipiksli,pripadajocigozdu,mocno zmanjšuje nabor izrezov, ki bi jih bilo smiselno podvajati. Ker se preucevani razredi medsebojno razlikujejo predvsem glede na obliko in okolico, v kateri jih najdemo,bibilometodološkospornotudiustvarjanjenovih vzorcev,kibijih sestavilis prestavljanjem manjših razredov na obmocje, kjer tega razreda ni. Za pridobitev novih smiselnih ucnih vzorcev na ta nacinbimoralioblikovatipravilagledelokacij,nakaterihjemogoceizdelatinovucnivzorecposameznega razreda, s cimer bi delali v nasprotju z idejami umetne inteligence, pri kateri naj bi se model teh pra­vil naucil sam. 5 Sklep IzortofotajezarhitekturoU-Netmogocezanesljivoklasificiratiolesenelovegetacijokotceloto,težje pa je locevati med preucevanimi razredi olesenele vegetacije. Ker se ti med seboj ne razlikujejo dovolj, se konvolucijska nevronska mreža nauci dobro klasificirati razrede z vecjim številom ucnih vzorcev, medtem ko je klasifikacija manjših razredov slabša, saj piksle manjših razredov izracunani modeli pri­pišejo vecjim razredom. V vseh testiranih primerih je bila zato dalec najboljša klasifikacija gozda, ki ji je sledila klasifikacija skupin dreves in grmovnic. Pri vseh naucenih modelih je izdelovalceva natan-cnost najnižja za razred drevoredi. Najvišjoskupno natancnostklasifikacije(93,3%)jedosegelmodelRGBI-MVK,s katerimsmožele­liizboljšatirazvršcanjeobodovpreucevanihrazredov.KoristnostMVKjenajboljopazna,kjerjemedsegmenti olesenelevegetacijerazdaljadonekaj10pikslov.Izmedslojev,kismojihdodaliortofotuzželjopoizbolj­šanju klasifikacije posameznega razreda (oKS, oVK, oZK), se je najbolje izkazal sloj oZK, ki je izboljšal klasifikacijo mejic. Že model RGBI se je naucil prepoznavati obvodno vegetacijo ob ozkem pasu tik ob vodnihzemljišcih,zatojeoVKvmanjšimeriprispevallekzvišanjuuporabnikovenatancnostiklasifika­cijeobvodnevegetacije. Slojoddaljenostiodgraficnihpodatkovvkatastrustavbniizboljšalklasifikacije. Natancnost klasifikacije bi bilo mogoce še najbolj zvišati s kakovostnejšim locevanjem med posa­meznimi razredi olesenele vegetacije, za kar se ponujata dva pristopa. Prvi pristop je podoben uporabljenemu,ledatekomucenjadodatnoobtežimonapakozamanjšerazrede.Natanacinbisemoral model bolje nauciti razlikovanja med razredi. Po drugi strani lahko klasifikacijo izvedemo v dveh korakih, sprva segmentiramo olesenelo vegetacijo kot celoto in jo kasneje razporedimo v posamezne preucevalne razrede. Zahvala:ClanekjenastalvokviruciljnegaraziskovalnegaprojektaPrenovaRegionalnerazdelitvekra­jinskih tipov in izjemnih krajin v Sloveniji ter njihova digitalizacija (V5-2135), ki ga sofinancirajo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za nara­vnevireinprostor,MinistrstvozakulturoinMinistrstvozakmetijstvo,gozdarstvoinprehrano,terspodporo raziskovalnega programa Opazovanje Zemlje in geoinformatika (P2-0406), ki ga financira Javna agen­cija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 6 Viri in literatura Ahlswede,S.,Asam,S.,Röder,A.2021:Hedgerowobjectdetectioninveryhigh-resolutionsatelliteima­gesusingconvolutionalneuralnetworks.JournalofAppliedRemoteSensing15-1.DOI:https://doi.org/ 10.1117/1.JRS.15.018501 Barlow, M. C., Zhu, X., Glennie, C. L. 2022: Stream boundary detection of a hyper-arid, polar region using a U-Net architecture, Taylor Valley, Antarctica. Remote Sensing 14-1. DOI: https://doi.org/ 10.3390/rs1401023410.3390/rs14010234 Barros, T., Conde, P., Gonçalves, G., Premebida, C., Monteiro, M., Ferreira, C. S. S., Nunes, U. J. 2022: Multispectral vineyard segmentation: A deep learning approach. Computers and Electronics in Agriculture 195. DOI: https://doi.org/10.1016/j.compag.2022.106782 Castillejo-González, I. 2018: Mapping of olive trees using pansharpened quickbird images: An evalua­tionofpixel-andobject-basedanalyses.Agronomy8-12.DOI:https://doi.org/10.3390/agronomy8120288 Chen, W., Xiang, H., Moriya, K. 2020. Individual tree position extraction and structural parameter retrievalbasedonairborneLiDARData:Performanceevaluationandcomparisonoffouralgorithms. Remote Sensing 12-3. DOI: https://doi.org/10.3390/rs12030571 Deng, J., Dong, W., Socher, R., Li, L.-J., Li, K., Fei-Fei, L. 2009: ImageNet: A large-scale hierarchical imagedatabase.2009IEEEConferenceonComputerVisionandPatternRecognition.Miami.DOI: https://doi.org/10.1109/CVPR.2009.5206848 Dong, T., Shen, Y., Zhang, J., Ye, Y., Fan, J. 2019: Progressive cascaded convolutional neural networks for single tree detection with Google Earth Imagery. Remote Sensing 11-15. DOI: https://doi.org/ 10.3390/rs11151786 Duelli, P. 1997: Biodiversity evaluation in agricultural landscapes: An approach at two different scales. Agriculture, Ecosystems and Environment 62, 2-3. DOI: https://doi.org/10.1016/S0167­8809(96)01143-7 Estornell, J., Hadas, E., Martí, J., López-Cortés, I. 2021: Tree extraction and estimation of walnut structureparametersusingairborneLiDARdata.InternationalJournalofAppliedEarthObservation and Geoinformation 96. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jag.2020.102273 Feng, W., Sui, H., Huang, W., Xu, C., An, K. 2019: Water body extraction from very high-resolution remotesensingimageryusingdeepU-Netandasuperpixel-basedconditionalrandomfieldmodel. IEEEGeoscienceandRemoteSensingLetters16-4.DOI:https://doi.org/10.1109/LGRS.2018.2879492 Freudenberg, M., Nölke, N., Agostini, A., Urban, K., Wörgötter, F., Kleinn, C. 2019: Large scale palm treedetectioninhighresolutionsatelliteimagesusingU-Net.RemoteSensing11-3.DOI:https://doi.org/ 10.3390/rs11030312 Garcia-Pedrero, A., Lillo-Saavedra, M., Rodriguez-Esparragon, D., Gonzalo-Martin, C. 2019: Deep learningforautomaticoutliningagriculturalparcels:Exploitingthelandparcelidentificationsystem. IEEE Access 7. DOI: https://doi.org/10.1109/ACCESS.2019.2950371 Glušic, A., Ciglic, R., Cehovin Zajc, L. 2021: Zaznavanje terasiranih pokrajin kot semanticna segmen­tacija digitalnega modela višin. Zbornik tridesete mednarodne Elektrotehniške in racunalniške konference ERK 2021. Ljubljana. Golobic, M., Penko Seidl, N., Lestan, K. A., Žerdin, M., Pacnik, L., Libnik, N., Vrbajnšcak, M., Vršcaj,B., Kralj, T., Turk, B., Bergant, J., Šinkovec, M. 2015: Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih znacilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ciljni raziskovalni program (CRP) »Zagotovimo si hrano za jutri 2011–2020«: koncno porocilo. Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Guirado, E., Tabik, S., Alcaraz-Segura, D., Cabello, J., Herrera, F. 2017: Deep-learning versus OBIA for scatteredshrubdetectionwithGoogleEarthImagery,Ziziphuslotusascasestudy.RemoteSensing 9-12. DOI: https://doi.org/10.3390/rs9121220 Guo,H.,Shi,Q.,Marinoni,A.,Du,B.,Zhang,L.2021:Deepbuildingfootprintupdatenetwork:Asemi­supervisedmethodforupdatingexistingbuildingfootprintfrombi-temporalremotesensingimages. Remote Sensing of Environment 264. DOI: https://doi.org/10.1016/j.rse.2021.112589 He, K., Zhang, X., Ren, S., Sun, J. 2015: Deep residual learning for image recognition. 2016 IEEE ConferenceonComputerVisionandPatternRecognition(CVPR).LasVegas.DOI:https://doi.org/ 10.1109/CVPR.2016.90 Hoeser,T.,Bachofer,F.,Kuenzer,C.2020:Objectdetectionandimagesegmentationwithdeeplearning onEarthobservationdata:Areview–PartII:Applications.RemoteSensing12-18.DOI:https://doi.org/ 10.3390/rs12183053 Hoeser, T., Kuenzer, C. 2020: Object detection and image segmentation with deep learning on earth observation data: A review–Part I: Evolution and recent trends. Remote Sensing 12-10. DOI: https://doi.org/10.3390/rs12101667 Hyyppä, J., Inkinen, M. 1999: Detecting and estimating attributes for single trees using laser scanner. The Photogrammetric Journal of Finland 16-2. Jones, E. G., Wong, S., Milton, A., Sclauzero, J., Whittenbury, H., McDonnell, M. D. 2020: The impact of pan-sharpening and spectral resolution on vineyard segmentation through machine learning. Remote Sensing 12-6. DOI: https://doi.org/10.3390/rs12060934 Khosravipour,A.,Skidmore,A.K.,Isenburg,M.2016:Generatingspike-freedigitalsurfacemodelsusing LiDAR raw point clouds: A new approach for forestry applications. International Journal of AppliedEarthObservationandGeoinformation52.DOI:https://doi.org/10.1016/j.jag.2016.06.005 Kokalj,Ž.,Stancic,L.,Kobler,A.,Noumonvi,K. D.2020:Testiranjemožnostiinizvedbakartiranjakra­jinskihstruktur,pomembnihzabiotskoraznovrstnostinblaženjepodnebnihspremembzdaljinskim zaznavanjem: koncno porocilo. Elaborat, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gozdarski inštitut Slovenije. Ljubljana. Lampic, B., Kastelic,A. 2021: Prepoznavanje in evidentiranje mejic: Preverjanje razlicnih metod na pilotnem obmocju Ljubljanskega barja. Dela 56. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.56.5-51 Lešnik, A. 2018: Življenje v mejicah. Miklavž na Dravskem polju. Lisiewicz, M., Kaminska, A., Sterenczak, K. 2022: Recognition of specified errors of Individual Tree Detection methods based on Canopy Height Model. Remote Sensing Applications: Society and Environment 25. DOI: https://doi.org/10.1016/j.rsase.2021.100690 Marsetic, A., Kanjir, U. 2022: Klasifikacija pokrovnosti z uporabo globokega ucenja na casovnih vrstah podatkov PlanetScope. Preteklost in prihodnost, GIS v Sloveniji 16. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610506683_25 Mazza, A., Sica, F., Rizzoli, P., Scarpa, G. 2019: TanDEM-X forest mapping using convolutional neural networks. Remote Sensing 11-24. DOI: https://doi.org/10.3390/rs11242980 Mihevc,A.,Mihevc,R.2021:MorphologicalcharacteristicsanddistributionofdolinesinSlovenia:Astudy of a lidar-based doline map of Slovenia. Acta Carsologica 50-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ ac.v50i1.9462 MuhammadAli,P.,Faraj,R.2014:DataNormalizationandStandardization:ATechnicalReport.Machine Learning Technical Reports 2014-1. DOI: https://doi.org/10.13140/RG.2.2.28948.04489 Penko Seidl, N., Golobic, M. 2020: Quantitative assessment of agricultural landscape heterogeneity. Ecological Indicators 112. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2020.106115 Ronneberger, O., Fischer, P., Brox, T. 2015: U-Net: Convolutional networks for biomedical image seg­mentation.MedicalImageComputingandComputer-AssistedIntervention–MICCAI2015.Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-24574-4_28 Sadiq, R., Akhtar, Z., Imran, M., Ofli, F. 2022: Integrating remote sensing and social sensing for flood mapping.RemoteSensingApplications:SocietyandEnvironment25.DOI:https://doi.org/10.1016/ j.rsase.2022.100697 Safonova, A., Tabik, S., Alcaraz-Segura, D., Rubtsov, A., Maglinets, Y., Herrera, F. 2019: Detection of fir trees (Abies sibirica) damaged by the bark beetle in unmanned aerial vehicle images with deep learning. Remote Sensing 11-6. DOI: https://doi.org/10.3390/rs11060643 Sylvain, J.-D., Drolet, G., Brown, N. 2019: Mapping dead forest cover using a deep convolutional neu­ralnetworkanddigitalaerialphotography.ISPRSJournalofPhotogrammetryandRemoteSensing 156. DOI: https://doi.org/10.1016/j.isprsjprs.2019.07.010 Šumrada,T.,Rac,I.,Juvancic,L.,Erjavec,E.2020:Ohranjanjekrajinskihznacilnostiinnjihovovkljucevanje vukrepeslovenskekmetijskepolitike.Geografskivestnik92-1.DOI:https://doi.org/10.3986/GV92103 Weinstein, B. G., Marconi, S., Bohlman, S., Zare, A., White, E. 2019: Individual tree-crown detection inRGBimageryusingsemi-superviseddeeplearningneuralnetworks.RemoteSensing11-11.DOI: https://doi.org/10.3390/rs11111309 Yu, M., Rui, X., Xie, W., Xu, X., Wei, W. 2022: Research on automatic identification method of terraces on the Loess Plateau based on deep transfer learning. Remote Sensing 14-10. DOI: https://doi.org/ 10.3390/rs14102446 Zheng,J.,Li,W.,Xia,M.,Dong,R.,Fu,H.,Yuan,S.2019:Large-scaleoilpalmtreedetectionfromhigh-resolution remote sensing images using faster-RCNN. 2019 IEEE International Geoscience and Remote Sensing Symposium. Yokohama. DOI: https://doi.org/10.1109/IGARSS.2019.8898360 7Summary: Woody vegetation detection with the U-Net convolutionalneural network (translated by authors) Various structures of woody vegetation are of great ecological importance, especially in agricul­tural landscapes. They increase the heterogeneity of the landscape and therefore provide many ecosystem services that would be lacking without them. It is therefore worrying that, in the course of intensifyingagriculturalproduction,woodyvegetationisoftenremovedinordertoincreasearableland. Inthispaper,amethodformappingindividualtrees,groupsoftreesandshrubs,treerows,woodlands, hedges, riparian vegetation and trees in orchards (woody vegetation classes) was tested. These land-scapefeaturesareconsideredimportantfortheconservationofbiodiversityinthelandscape,butvarious stakeholders have identified a lack of high quality data on their extent. Since these same stakeholders believe that remote sensing data offers an opportunity for feasible mapping of landscape features, we propose an automated approach using a convolutional neural network U-Net. Wetestedtheapproachon20differentareasinSlovenia,wheretheanalysedlandscapefeatureswereman­uallydigitisedusingorthophotoandcanopyheightmodel(CHM)dataderivedfromairbornelaserscanning. Eachareawas dividedinto two halves,onehalfcontainingtraining dataand the other halfcontainingtest data.Thetrainingdatawascroppedtocreate128×128pixelpatcheswitha50%overlap.Astheforestmade up an overwhelming proportion of the training data, only patches less than 100m away from agricultural landwereselectedfortraining. Thus,thetrainingareacovered14.5km2,whilethetestarea,whichwasnot croppedintopatches,covered22.4km2.Nevertheless,theforestcoveredmoretrainingarea(494ha)thanall otheranalysedclassescombined,withthesecondlargestclassbeinggroupsoftreesandshrubs(62ha). National orthophotos witharesolution of0.5mfrom2014and2015wereused as primarydata. Additional layers were added to see if they provided useful information to improve the classifica­tion of the four-band orthophoto classification (RGBI). CHM was added to improve the accuracy of the created segment area (RGBI-CHM classification). Distance to graphic objects in the build-ingcadastre was added toimprove theclassification of treesinorchards(RGBI-dBCclassification), as these are often located close to built-up areas. The distance to cadastral boundaries in the land cadastre was added to improve theclassification of hedges (RGBI-dLC classification). The distance to lines in the water cadastre was added to improve the classification of riparian vegetation (RGBI-dWC classification). In addition, only three-band orthophoto (RGB classification) and all the above layers (RGBI-CHM-dBC-dLC-dWC classification) were tested. The U-Net model was trained with 13,305 patches, 90% of which were used for training and the restforvalidation.ThebackbonearchitectureusedwastheResNet34convolutionalnetworkpre-trained with ImageNet, with training of backbone architecture layers allowed. The model was trained using the ArcGIS Pro 3.1.0 deep learning extension on a computer with an Nvidia Quadro M4000 graphics card with 8 GB of memory. The number of epochs was 20, the learning rate was 0.001 and the batch sizewas16.Crossentropywasusedforlosscalculation,withmorechallengingtoclassifypixelsweight­edmoreduringtrainingtomitigatetheeffectsofanunbalanceddataset.Classificationqualitywasassessed usingOverallAccuracy(OA)andperclassUser’s(UA)andProducer’s(PA)Accuraciesinthetestarea. The model has no difficulty in classifying woody vegetation as a whole; however, distinguishing betweendifferentclassesofwoodyvegetationappearstobemoredifficult.ThehighestUAandPAval­ues in all tests were achieved by the forest and other classes. As these two classes covered most of the studied areas, the OA reached between 92.3% and 93.3% (the last value was achieved by RGBI-CHM). The highest UA was achieved by the other (RGBI-CHM classification) and forest (RGBI-dWC classi­fication) classes, while the highest PA was achieved by forest (RGBI-CHM). The UAs are higher than the PAs for all woody vegetation classes except forest, which shows that false negatives are much less of a problem than false positives. Thus, the most difficult task seems to be classifying the woody veg-etationpixelsintothecorrectwoodyvegetationclass.Inalltestresults,theforestextendsoverthepixels of other woody vegetation classes. While the forest stands out from the other woody vegetation class-esduetoitshighUAsandPAs,theexactoppositecanbeobservedforthetreesinrows.Threedifferent tests were unable to classify any pixels in this class, while the highest PA in the other tests was 3.7% (RGBI-CHM-dBC-dLC-dWC). The same classification provided the highest PA for riparian vegeta­tion,whilegroupsoftreesandshrubsachievedthehighestPAwithRGBI-CHM,hedgeswithRGBI-dLC and trees in orchards with RGBI-dWC. The hedges, which achieved the highest PA with RGBI-dLC, show that the addition of data to dis­tinguish between classes of woody vegetation can be helpful. The addition of cadastral data helped the model to understand that hedges are linear features near agricultural land and parcel boundaries. On the other hand, this resulted in parts of similar woody vegetation classes being classified as hedges. However,even these misclassifications seem logical when considering which parts of features of other classeswererecognisedashedges.OtheradditionaldatabesidestheRGBI-CHMdidnotbringthedesired improvements. While CHM allowed for a better classification of woody vegetation overall, the model achieved this by improving the classification of forest and groups of trees and shrubs that were ade­quatelyclassifiedwithouttheCHMaswell.RGBI-CHMledtoasignificantreductioninthePAofhedges and riparian vegetation. Surprisingly, RGBI-dWC did not lead to an improvement in the PA of ripar­ianvegetation.ThereasonforthiscouldbetheabilityofRGBIclassificationtocorrectlyrecogniseriparian vegetationaswoodyvegetationnearwaterbodies.However,itcouldnotrecognisethefeaturesofripar­ian vegetation as a whole, which resulted in the pixels of woody vegetation near water being classified as riparian vegetation, while the rest of the features were classified into other woody vegetation class­es.RGBI-dWCwasalsounabletorecognisethefeatureasawhole;however,thiswasfurtherimproved with RGBI-CHM-dBC-dLC-dWC. All woody vegetation classes were also combined to test whether the binary classification (woody vegetationandotherclasses)providedaccuratewoodysegments.TheOAwashighestinthiscasewith RGBI-CHM, reaching 95.5%. However, the OA was also above 94% for all other data combinations. RGBI-CHMimprovedtheresultsofRGBI,especiallyattheedgesofthewoodyvegetationclasses.CHM made it easier for the model to recognise whether there is space between two woody vegetation fea­tures.Thebinaryclassificationofwoodyvegetationachievedatleast95%UAandPAinallcases,proving that distinguishing between woody vegetation classes is the most important remaining task. One way toimprovewoodyvegetationclassificationinthefutureistouseaweightedlossfunctionduringmodel learning, which forces the model to classify smaller classes better. Another approach would be a two-stage classification, where a binary segmentation of woody vegetation segments is performed first and each segment is later classified into one of the woody vegetation classes. Drago Kladnik (urednik):Zamejska Štajerska in Porabje Vodniki Ljubljanskega geografskega društva Ljubljana 2023: Ljubljansko geografsko društvo, Založba ZRC, 158 strani, ISBN 978-961-05-0763-5 Ljubljansko geografsko društvo je eno izmed plodovitejših društev glede izdajanja znanstvene in tudi strokovno-popotniške literature, kamor sodi tudi njegova vodniška zbirka iz serije Evropa. V slednjo, ki zdaj šteje že 17 naslovov, sodi vodnik Zamejska Štajerska in Porabje, ki je izšel oktobra 2023. Dodana vrednost vsakega od šestih clankov je dejstvo, da so bile po v njih opisanih korakih in stezicahizvedenetudidruštveneekskurzije,nekajnadgradenjzapopolngeografskiokvirpajebilododa­nihnaknadno.RdecanitcelotneknjigesoSlovencivzamejstvu,panajgrezavecjaobravnavanaoziroma obiskana obmocja, ali pa za obe avstrijski mesti, ki sta predstavljeni. Urednikovemupredgovoru(DragoKladnik),kipoudarjapublicisticnovodniškozaokroženostzamej­skihobmocij,kijoprinašatavodnik,intematskopomembnostobravnavezamejskeŠtajerskeinPorabja, slediprviclanekPotmedSlovenci na avstrijskemŠtajerskem(JernejZupancic),kjerjepoudarekname­njenštajerskimSlovencemvAvstriji.ClanekspetimipostajamiodPotrneprekApac,Cmureka,Lucan do Sobot, predstavlja znacilnosti poselitve Slovencev na tem obmocju ter tamkajšnjih manjšin in nji­hovih procesov tudi širše (obravnava tudi Nemce na Apaškem polju in se dotika Slovencev v Porabju na Madžarskem). V drugem clanku – Zamejski Gradišcanski – se je urednik vodnika Drago Kladnik postavil v vlogo avtorja in svoje besede iz uvodnika nadgradil z opisom potencialne ekskurzije onkraj približno 15km dolge meje Slovenije z avstrijsko zvezno deželo Gradišcansko. Preucevano obmocje avstrijskega delaPorabja ob tromeji se sklada z okrajem Ženavci, fiziognomsko je nadaljevanje Gorickega, z nekoliko drugacno pokrajino vzdolž Rabe in drugih manjših vodotokov. Poleg omenjenih tock avtor pozornost namenja tudi obmejnim obcinam Dobra, Suhi Mlin in Sveti Martin ob Rabi ter njihovih geografsko­turisticnim poudarkom. Posebna pozornost je namenjena kulturnemu spomeniku Tromejniku med Slovenijo,AvstrijoinMadžarsko,kijesicerlocnica(državna,tudirazvodnica),ajehkratitudipomemb­na tocka združevanja (zavarovanih obmocij, kultur). V nasprotju od avstrijskega Porabja se je geografski slovenski javnosti bolj znanemu Slovenskemu Porabju v tretjem clanku posvetila Katalin Munda Hirnök. Zasnovana pot pelje od Gornjega Senika s poudarkoma na tamkajšnji župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika in slovenski vzorcni kmetiji do Monoštra s slovenskim kulturnim in informativnim centrom ter Muzejem Avgusta Pavla in cerkvijo Marijinega vnebovzetja do Andovcev, najmanjše slovenske, a zaradi turistom privlacnega rokodelstva in‘’MalegaTriglava’’pomembnevasi,spetbližjeslovensko-madžarskimeji.Naštetetockesledijoboga­temuopisuzgodovinskegadogajanjavPorabjusposebnimpoudarkomnaslovenskinarodniskupnosti; na Madžarskem po ocenah živi med štiri in pet tisoc Slovencev. Drugi del knjige je namenjen najvecjima avstrijskima mestoma. Gradec, ki je s skoraj 300.000 pre­bivalci drugo najvecje avstrijsko mesto, sta skupaj z njegovim obmestjem opisala Wolfgang Fisher in VladimirDrozg.PredstavljatadevetizbranihtockgeografskegaprerezaodWildonavjužnemobmest­juzrazpravoosuburbanizaciji,natoprekKalsdorfadostaregamestnegajedraspostankompriUniverzi Karla in Franca, nato do Schlossberga in še v izbrane predele mesta, kjer se spoznamo z gentrifikaci­jo,zadnjapostajapajeznamenitidvorecEggenberg.Bogatprogrampolegtemeljnihnaravnogeografskih potez prikaže glavne sodobne razvojne urbane procese in tudi znamenitosti s seznama Unescove sve­tovne kulturne dedišcine v mestu in njegovem obmestnem prostoru. Zadnja dva clanka vodnika sta namenjeni avstrijski prestolnici Dunaju. Walter Matznetter in VincencRajšp v prispevku Nekaj geografskih utrinkovz Dunaja bralce popeljeta od Oddelka za geo­grafijoinregionalneraziskaveUniverzenaDunajusspoznavanjem(predvsemdružbeno-)geografskih znacilnosti metropole do glavnihznamenitosti mestnegasredišca(naprimer dunajske univerze, stav-be akademije znanosti, Knafljeve ustanove, krožne ceste Ringstrasse in njenih, tudi slovenskih arhitekturnih spomenikov) dodrugih geografsko zanimivihokrajev. Izbor zajematako klasicne kot tudisodobneurbanizacijskelokacije. Potsekoncanazgodovinskopomembnirazglednivzpetininad mestom Kahlenberg. Sklepni clanek Slovenski književniki in Dunaj: univerza, politika in erotika Marjana Dolgana pri­našabogatpregledpovezavslovenskihknjiževnikovzdanessiceravstrijsko,nekocpatudinašoskupno prestolnico – Dunajem. Dejstvo o skupni zgodovini in vplivnem obmocju Dunaja je vplivalo na šte­vilne tudi literarne vezi in dosežke, ki pa so se med posameznimi zgodovinskimi obdobji spreminjali. Pomembno vlogo je v avstro-ogrskih casih igrala univerza, kjer so študirali in pozneje svojo karierno pot nadaljevali številni Slovenci, kar pa se je po prvi svetovni vojni spremenilo: Dunaj je postal kraj ilegalnegapoliticnegadelovanja.SlovenskoliterarnodelosejesskrivnimliterarnimglasilomnaDunaju nadaljevalo tudi med drugo svetovno vojno, v casu komunizma na slovenskih tleh pa so v avstrijsko prestolnico migrirali številni književniki, skupna zgodba Dunaja in Slovencev pa se piše še danes. SkupniimenovalecpricujocegavodnikasoobmocjazunajmejaSlovenije,kjerpasoslediSlovencev ter slovenstva neizbrisne in vidne na vsakem koraku. Avtorjiso jih premišljeno prikazali zgeografske­gazornegakotaintudidrugih(literarnih,arhitekturnih,etnoloških)perspektiv,posebnonotopavodniku dajejo kartografski prikazi in številne fotografije. Ceprav je v vodniku poudarjeno, da se z njim sklepa krogzamejstvavvodniškiliteraturiLjubljanskegageografskegadruštva,obravnavemestinširšihobmo-cij,kjersvojesledipušcajoSlovenci,odpirajovratazanadaljnjaraziskovanjainvodniškoliteraturo,kar nestrpno pricakujemo. Ta vodnik je mogoce narociti na povezavi: https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1799. Borut Stojilkovic Poletna šola o okoljski zgodovini in zgodovinski ekologiji Dinarskega krasa Ljubljana, južna in jugozahodna Slovenija, 25.–30. 9. 2023 VLjubljaniternakrasujužneinjugozahodneSlovenijajekonecseptembra2023podokriljemCEE­PUS-a (Central European Exchange Program for University Studies), programa mobilnosti študentov in profesorjev v srednji in vzhodni Evropi, potekala mednarodna poletna šola o okoljski zgodovini in zgodovinski ekologiji Dinarskega krasa, namenjena študentom druge in tretje bolonjske stopnje. Šolo so soorganizirali oddelka za zgodovino in geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika, v sodelovanju s še skoraj dvajset drugimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter muzeji in zavarovanimi obmocji iz Slovenije in Hrvaške. PrvetridnijeprogrampotekalvLjubljaniterbilpredvsemnamenjenpridobivanjuteoretskihznanj in obisku ustanov, zadnje tri dni pa je potekalo terensko delo na kraških obmocjih južne in jugoza­hodneSlovenije.PrvidansonaOddelkuzazgodovinoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljanipotekala predavanja o geomorfologiji Dinarskega krasa (Petra Gostincar, Geološki zavodSlovenije),zgodovi­ni rastja in spremembah pokrajinske identitete na Krasu (Mitja Kaligaric, Fakulteta za naravoslovje inmatematikoUniverzevMariboru),spremembahpodnebnihinpretocnihtrendovterpoplavnenevar­nostinaslovenskemDinarskemkrasu(MatijaZorninMauroHrvatin,ZRCSAZUGeografskiinštitut Antona Melika), kartografski dedišcini in zgodovinskih zemljevidih kot viru za okoljsko zgodovino (PrimožGašperic in Matija Zorn, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika; slika), spremembah gladineJadranskegamorjananjegovivzhodniobali(SanjaFaivre,OddelekzageografijoNaravoslovno- Slika:VZemljepisnem muzeju Geografskega inštituta Antona MelikaZRC SAZUsoseudeležencipoletne šole seznanili skartografskodedišcino. Po muzeju jihje popeljal vodja muzeja Primož Gašperic. -matematicne fakultete Univerze v Zagrebu) ter sigi kot viru podatkov za peleopodnebne rekon­strukcije (Sonja Lojen, Institut Jožef Stefan) in paleookoljske spremembe (Nina Loncar, Oddelek za geografijo Univerze v Zadru). Ker je celotno srecanje potekalo pod okriljem Evropskega združenja za okoljsko zgodovino (European Society for Environmental History), je bilo predstavljeno tudi delovanjezdruženja (Žiga Zwitter, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Drugi dan dopoldne so se na Oddelku za zgodovino nadaljevala predavanja. Prvo predavanje se je posvetilo palinološkim raziskavam in zgodovini rabe tal na severu Dinarskega krasa (Maja Andric, ZRCSAZUInštitutzaarheologijo),drugomajhnimživalskimkostem,kipomagajorazkritivelikeokolj-skespremembevpoznempleistocenuinholocenu(BorutToškan,ZRCSAZUInštitutzaarheologijo),intretjeprimerjaviskupnihzemljišcvkmeckemgospodarstvuSlovenije,ItalijeinŠvedske(Aleksander Panjek, Oddelek za zgodovino Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem). Popoldne je najprej sledil voden ogled Arhiva Republike Slovenije (Gregor Januš, Arhiv Republike Slovenije) terspoznavanje arhivskih virov za potrebe okoljske zgodovine (Žiga Zwitter). Za tem so se na Oddelku zazgodovinozvrstilapredavanjaoizsekavanjugozdainnjegovemponovnemoživljanjunaDinarskem krasu(HrvojePetric,OddelekzazgodovinoFilozofskefakulteteUniverzevZagrebu),pokrajinskihspre­membahinpožarninevarnostinahrvaškemDinarskemkrasav19.in20.stoletju(BornaFuerst-Bjeliš, OddelekzageografijoNaravoslovno-matematicnefakulteteUniverzevZagrebu),hidrogeografskihzna-cilnostihslovenskegaDinarskegakrasa(TajanTrobec,OddelekzageografijoFilozofskefakulteteUniverze v Ljubljani) ter vlogi hidroloških podatkov za razumevanje podnebnih sprememb in sprememb vod-negakroga(MihaelBrencic,OddelekzageologijoNaravoslovnotehniškefakulteteUniverzevLjubljani). Tretji dan sta bili kot uvod v delo po skupinah najprej predavanji o nemški paleografiji 19. stoletja(Žiga Zwitter) ter kartiranju voda in rabe tal s pomocjo GIS-ov (Lea Kropivšek, Oddelek za geografijo FilozofskefakulteteUniverzevLjubljani). Sledilojeskupinskodeloznamenomizdelaveokoljsko-zgo­dovinskihzemljevidov Cerkniškega jezera, ki je temeljilo predvsem na katastrskih virih. Dejavnosti so potekale na oddelkih za zgodovino in geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prvi terenski dan je bil posvecen krasu Dolenjske in Bela krajine, na primer lehnjakovim pregra­damnaKrki,okoljskiproblematikiizviraKrupe,delanimvrtacam,steljnikomterkrajinskimaparkoma Kolpa in Lahinja. Drugi terenski dan se je zacel z obiskom ZRC SAZU Inštituta za raziskovanje krasater predavanji o Rakovem Škocjanu in Cerkniškem jezeru. Sledil je ogled Cerkniškega polja oziroma Notranjskega regijskega parka. Tretji terenski dan je bil namenjen planoti Kras ter temam, povezanim s spremembami rabe tal, in cloveškim prilagoditvam, povezanim z odsotnostjo površinskih voda. Vseekskurzije je vodil glavni organizator poletne šole Žiga Zwitter, ob podpori številnih strokovnjakov iz lokalnih ustanov. Udeležencipoletnešolesozaktivnoudeležbozapotrebeštudijapridobili3kreditne(ECTS)tocke. Matija Zorn 23. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja Portorož, 4.–8. 12. 2023 Slovenija je od 4. do 8. decembra v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic Barcelonske kon-vencije.Obtejpriložnostijeprevzeladveletnopredsedovanjekonvencijizaobdobje2024–2025.Slogan predsedovanja Za zeleni Mediteran: od nacrtov k dejanjem poudarja prehod k izvajanju sprejetih odlocitevzadosegotrajnostnegarazvojaSredozemljainzazeleniprehodvpraksi.Slovenijasikotpogod­benica prizadeva za uveljavljanje ekosistemskega pristopa pri nacrtovanju razvoja s krepitvijo pomena modrihinzelenihkoridorjevpriprostorskemnacrtovanjuterupravljanjuzaohranjanjeobalneinmor­ske biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev. Glavne naloge slovenskega predsedovanja so povezanezzavarovanimiobmocjinamorju,celostnimupravljanjemobalnegaobmocjainpomorskim prostorskim nacrtovanjem, posodobitvami nacrtov ukrepov ob izrednih dogodkih ter za povecanje Slika: Iz zasedanja. odpornostipredpodnebnimispremembami.VokvirudogodkasvaAlešSmrekarinKatarinaPolajnar Horvat(obaZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelika)skupajzorganizacijo PlanBleuizFrancije soorganiziralastranskidogodekznaslovom»SpoznavanjepotencialaobnoveekosistemovvSredozemlju zaobvladovanjepodnebnihspremembinizgubebiotskeraznovrstnosti«(slika).Nanjemsvapredstavila prispevekz naslovom»Upravljanjeohranjanja mokrišc z izkušnjamiprostovoljnih pogodbv Sloveniji: Primer Krajinskega parka Secoveljske soline« ter sodelovala pri razpravi v okviru panela. Katarina Polajnar Horvat 11. kongres Mednarodnega združenja za pokrajinsko ekologijo Nairobi, Kenija, 10.–15. 7. 2023 Mednarodnozdruženjezapokrajinskoekologijo(InternationalAssociation for LandscapeEcology – IALE) je svetovna organizacija pokrajinskih ekologov. Glavni cilj organizacije je spodbujati global-no sodelovanje, tako med njenimi podružnicami kot z mednarodnimi oblikovalci politik. Služi kot platforma za interdisciplinarnerazprave in interakcije, pri cemer uporablja delovne skupine, redno komunikacijo med clani in organizacijo svetovnega kongresa vsake štiri leta skupaj z regionalnimi konferencami,dabidoseglasvojeposlanstvo. Letosje11. svetovnikongresIALEpotekalvNairobiju v Keniji od 10. do 15. julija 2023. Svetovni kongres leta 2023 je bil hibridni (spletni/osebni) dogo­dekinjebilprvicorganiziranvdržavahglobalnegajuga. Temakongresajebila»Cezmejnoupravljanje virov,podnebnespremembeinokoljskaodpornost«zveckonferencnimipodtemami. Kongresjevklju-ceval pokonferencne delavnice, plenarne seje, simpozij, ustne seje, seje s plakati, družabno vecerjo inpokonferencneekskurzije. SkupajsogaorganiziraliUniverzaKenyatta,Regionalnicenterzakar­tiranjevirovzarazvoj,NarodnimuzejKenije,Inštitutzapodnebnespremembeinprilagajanje,Univerza v Nairobiju, Program Združenih narodov za okolje (UNEP), v sodelovanju z afriško sekcijo IALE (Africa-IALE). Slovensko geografijo je na kongresu zastopalo le eden udeleženec, Daniela Ribeiro (ZRC SAZU GeografskiinštitutAntonaMelika;slika3).Udeleženkajeaktivnosodelovalanakonferenci,kjerjepred­stavila delo z naslovom »(Ne)trajnost pokrajine: Utemeljitev problema v Sloveniji in Evropi«. Daniela Ribeiro Slika 1: Otvoritvena slovesnost, ki se je je udeležilo nekaj sto udeležencev z vsega sveta. Slika 2: Glavno predavanje profesorja Jianguo (Jingle) Wuja. Slika 3: Daniela Ribeiro, sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Slika 4: Nairobijski vojaški kamen je spomenik, ki je bil postavljen leta 1939 in služi kot nicelna tocka Nairobija, od koder so se merile vse razdalje v Keniji. Slika 5: Kot prvi nacionalni park v Keniji je bil leta 1946 ustanovljen Nacionalni park Nairobi. Park se nahaja približno 7km južno od Nairobija in je edini park divjih živali na svetu, ki je tako blizu mesta. 9. EUGEO kongres Barcelona, Španija, 4.–8. 9. 2023 V zacetku septembra je v Barceloni potekal 9. kongres Združenja evropskih geografskih zvez (AssociationofGeographicalSocietiesinEurope–EUGEO),združenja,kijebiloustanovljenokonecdevet­desetihletprejšnjegastoletja, dabi bolje povezalonacionalne geografske zveze znotraj Evropske unije. Letošnji kongres je potekal na Fakulteti za geografijo in zgodovino Univerze v Barceloni (Facultat degeografiaihistňria,UniversitatdeBarcelona),organiziralapagajeKatalonskazvezageografov(Societat CatalanadeGeografia).Vštirihdnehpredavanjsejezvrstiloprek120razlicnihtematskihsekcijsprek 800predstavitvami,predstavnikovskoraj50držav.Slovenijosmonakongresuzastopalitrijepredstavniki. Boštjan Rogelj (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) je sodeloval na pane­luznaslovomGeopoliticalandClimaticChangeIssues (Geopoliticnavprašanjainvprašanjapodnebnih sprememb), na katerem je v soavtorstvu predstavil prispevek z naslovom Popular Geopolitics: USA in SlovenianMedia(Popularnageopolitika:ZDAvslovenskihmedijih).MatjažGeršic(ZRCSAZUGeografski inštitut Antona Melika) je sodeloval na panelu z naslovom Minority Place-Name Standardization in Europe (Standardizacija manjšinskih krajevnih imen v Evropi), na katerem je v soavtorstvu pred­stavil prispevek z naslovom Minority Place-Name Standardization in Slovenia (Standardizacija manjšinskih krajevnih imen v Sloveniji), podpisani (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika) pa sem vodil panel z naslovom Land Degradation Challenges and Sustainability (Izzivi degradacije zemljišc in trajnost). Vsklopukongresajebilotudivecspremljevalnihdogodkov,medkaterimibiizpostavilvodenaogle­da Katalonskega kartografskega in geološkega inštituta (Institut Cartogrŕfic i Geolňgic de Catalunya; https://www.icgc.cat/en/;slika1)inPristanišcaBarcelona(PortdeBarcelona).Omenjeniinštitutimaprek 250 zaposlenih,ponašapa se zzelo bogatokartografsko knjižnico,fototeko,osebnimiarhivigeografov Slika 1: Katalonski kartografski in geološki inštitut v Barceloni. Slika 2: Kontejnerski terminal v barcelonskem pristanišcu. Slika 3: Erozijsko žarišce v porecju Vallcebre (katalonski Pireneji). in arhivom letalskih posnetkov (teh hranijo prek 250.000). Velik poudarek dajejo digitalizaciji, tako dajenanjihovihspletnihstranehdostopnihprek700.000razlicnihdigitaliziranihenothranjenegagra-diva. V lasti imajo med drugim dve letali, s katerima trenutno Katalonijo že tretjic lidarsko snemajo. Barcelonsko pristanišce pokriva površino veliko skoraj 8km2in sodi med deset najpomembnejših evropskihpristanišc(naprvemmestujeRotterdam). PodobnokotLukaKopersetudibarcelonskopri­stanišcespopadasprostorskostiskoinpomanjkanjemprostorazaširitev.Pristanišceimaprekdvatisocletno zgodovino, danes pa letno pretovori prek 3000 kontejnerskih ladij (slika 2). V okviru konference so bile predvidene tudi pokonferencene ekskurzije, ki pa so z izjemo ene vse odpadle. Organizirana je bila tako le ekskurzija v povirje reke Llobregat v katalonskem delu Pirenejev z naslovom Mediterranean Mountain (Eco)hydrology, Badland Geomorphology and Land Degradation in the Llobregat Basin (Sredozemska gorska (eko)hidrologija, erozijskažarišca in degradacija zemljišce vporecjurekeLlobregat)natemodegradacijezemljišcinerozijskihžarišc. Potekalajepodpokrovitelj-stvomKomisijezadegradacijozemljišcindezertifikacijo(COMLAND)Mednarodnegeografskezveze, kijipodpisanipredsedujem.NaekskurzijismosemeddrugimseznanilisproblematikooskrbeBarcelone s pitno vodo, zaradi cesar so v porecju številne pregrade, katerih funkcija je tudi hidroenergetska in poplavnovarstvena. Vode v vodotokih in posledicno barcelonskih pipah je vse manj zaradi dolgih (in vse daljših) sušnih obdobij, namakanja in širjenja gozda. Za pregradami poteka zelo intenzivna sedi­mentacija,kizmanjšujekapacitetozadržanevode(odsedemdesetihletzaokrog5%).Zatosovpovirju rekeLlobregatsoodgovornaštevilnaerozijskažarišca,kipokrivajopribližnoenodstotekzemljišc(slika3), aprispevajo izredno velike kolicine erodiranega gradiva. Na obmocju že vec desetletij potekajo inten­zivne raziskave erozijskih procesov (slika 4). VecodejavnostihzdruženjaEUGEOjemogoceprebratinaspletnemnaslovu:https://www.eugeo.eu/. Matija Zorn Slika4:VpovirjurekeLlobregat(katalonskiPireneji)ževecdesetletijpotekamonitoringerozijskihprocesov. Regionalna konferenca Mednarodne geomorfološke zveze v Kapadokiji Nevsehir, Turcija, 12.–14. 9. 2023 Srediseptembra2023jevturškipokrajiniKapadokijapotekalaregionalnakonferencaMednarodne geomorfološke zveze (IAG) z naslovom Geoheritage and Geodiversity (Geomorfološka dedišcina in raznovrstnost).Konferenca,kijojeorganiziraloTurškogeomorfološkozdruženje,jepotekalanaUniverzi vNevsehirju(NevsehirHaciBektasVeliÜniversitesi; slika1). Gre zarelativno mlado univerzo, ki je bila ustanovljena leta 2007, danes pa ima devet fakultet, na katerih študira okrog 23.000 študentov. Turško geomorfološkozdruženjejekonferencoorganiziralokotsvojprispevekkobeleževanjustoletniceusta­novitve moderne Turcije, ki je bila razglašena 29. oktobra 1923. Konference se je udeležilo blizu 150 udeležencev iz 25 držav. Skupaj se je zvrstilo 14 tematskih sekcij, ki so jih pretežno organizirale posa­mezneIAGdelavneskupine(IAGWorkingGroups),vokvirukaterihjebiloizvedenihprek100predavanj, predstavljenihpajebilotudiprek50posterjev.VokvirukonferencesejesestaltudiIAGizvršilniodbor, potekal pa je tudi sestanek clanic IAG, kjer sem podpisani predstavljal Geomorfološko društvo Slovenije. Pred konferenco je bila izvedena ena vecdnevna predkonferencna ekskurzija, po konferenci patrienodnevneinenavecdnevnapokonferencnaekskurzija.Pokonferencijebilaizvedenatudidvo­dnevnageomorfološkašolazamladeznanstvenikeznaslovomHighResolutionMappingandCosmogenic Dating of Fluvial Landforms (Kartiranje z visoko locljivostjo in kozmogeno datiranje recnih reliefnih oblik). Slovenijosmonakongresuzastopalitrije(vsiZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelika;slika2)in imeli dve predavanji. Špela Conc je imela v sekciji o kraški geomorfologiji predavanje z naslovom Automatic detection of rocky outcrops and their use by Eurasian lynx (Lynx lynx) in landscapes with dif­ferentrelieftypes(Samodejnozaznavanjeskalnihizdankovinnjihovauporabasstranievrazijskegarisa Slika 1: Konferenca je potekala na kampusu Univerze v Nevsehirju – rektorat. Slika 2: Udeleženci konference iz Slovenije (od desne: Špela Conc, Mateja Breg Valjavec in Matija Zorn). Slika3:»Pravljicnidimniki«inštevilnibadlandsiprikrajuGöreme. Bedlandsisonastalivulkanoklasticnih kamninah (tuf) ter so rezultat prepleta naravnih procesov in antropogenih vplivov. Zaradi mehkosti kamnine so bili številni stolpici predelani v bivalne ali sakralne objekte. (Lynxlynx)vpokrajinahzrazlicnimitipireliefa;vecsoavtorjev),MatejaBregValjavecpajeimelavisti sekciji predavanje z naslovom The impact of fine-grained silt-clay sediments on biodiversity patterns in dolinesontheKrasPlateau(SWSlovenia)(Vplivdrobnozrnatihmeljasto-glinastihsedimentovnabiot­skoraznovrstnostvvrtacahnaplanotiKras(JZSlovenija);vecsoavtorjev).Vsitrijesmosetudiudeležili trehenodnevnihpokonferencnihekskurzij.Prva(15.9.)jebila»klasicna«turisticnaekskurzijaponaj­bolj znanih naravnih in kulturnih znamenitostih Kapadokije, ki je med drugim vkljucevala ogled UNESCO-ve dedišcine: hetitskega podzemnega mesta v kraju Derinkuyu in bedlandsov z znameniti­mi»pravljicnimidimniki«(fairychimneys)oziromastolpicivvulkanoklasticnihkamninah,kijiherozija (še) ni »unicila«, ker so zgoraj zašciteni s plastjo (»kapo«) bazalta (slika 3). To obmocje sicer potoval­ne agencije promovirajo kot »mesecevo pokrajino«. Druga (16. 9.) in tretja (17. 9.) ekskurzija sta bili popolnoma geomorfološki. Druga je bila pretežno posvecena anatolski mikroplošci in njenim premi­kom, saj se na primer njen vzhodni del premika proti zahodu približno 20mm/leto. Tretja ekskurzija jebilapretežnoposvecenakraškimudornicam(slika4)terproblematikipadanjaravnitalnevodezara­di prekomerne uporabe in posledicnim udorom. IAG bo imel naslednjo regionalno konferenco septembra 2025 v Temišvaru v Romuniji, februarja 2026pabonaNoviZelandijipotekala11.mednarodnageomorfološkakonferenca(https://www.confer.co.nz/ icg2026/). Matija Zorn Konferenca »Ponovni razmislek o ekonomski geografiji manjših mest: preobrazba in blaginja v malih in srednje velikih mestih« Bern, Švica, 13.–15. 9. 2023 Srediseptembra2023jebilavšvicarskemBernuznanstvenakonferencaznaslovom»Ponovniraz­mislek o ekonomski geografiji manjših mest: preobrazba in blaginja v malih in srednje velikih mestih« (angleško Rethinkingthe Economic Geography of Smaller Urban Places: Transformation and Well-Being inSmallandMedium-SizedTowns).DogodekstapodpokroviteljstvomkomisijeMednarodnegeografske zveze(IGU)CDES(angleškoInternationalGeographicalUnionCommissionontheDynamicsofEconomic Spaces)soorganiziralaZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelikainInštitutzageografijoUniverze v Bernu. IGU CDES bodisi prek odprtih pozivov za sodelovanje bodisi prek vabljenih govorcev letno organizira manjše tematske konference. Praviloma mora vsak udeleženec ali udeleženka tudi dejavno sodelovati pri predstavitvah in razpravah, kar se je pokazalo za dober model znanstvenega srecanja ter krepitve medosebnih in medinštitutskih povezovanj. Tema tokratne konference je bila družbenogospodarska preobrazba malih in srednje velikih mest, ki temelji na bilateralnem projektu »Mesta brez vrednosti? Družbenogospodarska preobrazba indu­strijskih mest v Švici in Sloveniji« pod vodstvom dr. Davida Boleta na slovenski in dr. Heike Mayer na švicarski strani. Ceprav se je pozornost malim in srednje velikim mestom v geografiji v zadnjem casu povecala, zlasti v povezavi z njihovo gospodarsko vlogo in funkcijo, še vedno ne vemo veliko o tem, kakosedanjekrizeinpretresivplivajonanjihovogospodarskopreobrazboinblaginjo.Lemalojeznano, kakopodjetja,skupnostiinlokalniakterjivmanjšihmestihdoživljajodružbenogospodarskopreobrazbo in kako se v primerjavi z vecjimi centri moci odzivajo v kriznih casih. Poleg tega vemo le malo, ali se Slika: Udeleženci in udeleženke konference v glavni stavbi Univerze v Bernu. gospodarskiuspehsamodejnoodražavblaginjilokalnihskupnostiinalisegospodarskarastodražatudi v njihovem pozitivnem družbenem, kulturnem in politicnemrazvoju. Poleg tega primanjkuje teorij in konceptov,kibijihlahkouporabilivkontekstumajhnihmestinkibinampomagalitesprememberazu­meti. Prijavzasodelovanjenakonferencijebiloskorajtrikratvecodrazpoložljivihmest,karpricaoveli­kemzanimanjuinpomembnostiobravnavanjatehvsebin.Nakoncujebilovtrehdnevihorganizirano 16 predstavitev. Predavatelji so bili iz Evrope, Južne in Severne Amerike ter Azije. Izbor predstavitev je omogocal, da smo bili prica raznovrstnosti raziskovanj, tako iz metodološkega kot teoretskega vidi­ka. Tako smo denimo spoznali vlogo ljubiteljskih pivovarn pri revitalizaciji malih mest v ZDA, vlogo neformalnegagospodarstvavvietnamskihmalihmestihalivlogoizobraževalnihustanovvsrednjeveli-kihmestihBrazilije.Zelozanimivasobilatudivabljenapredavanja:dr. CarlottaFiorettijekotnedavna raziskovalkaSkupnegaraziskovalnegasredišcaEvropskekomisijepredstavilavlogomanjšihmestvevrop­skih politikah, dr. Joern Harfst z Univerze v Gradcu je govoril o preobrazbi malih mest v Evropi, dr.MonikaLitscherpajekotnamestnicadirektorjaŠvicarskezvezemestpredstavilarazvojneizziveinreši­tvešvicarskihmalihmest.Zelozanimivajebilatudistrokovnaekskurzijavšvicarskodvojezicnomesto Biel/Bienne. Nekoc svetovno središce urarske industrije (na primer Swatch, Rolex, Omega) je danes tudisredišcevisokotehnološkihpodjetijpatudieksperimentiranjanapodrocjuustvarjalnihinkulturnih dejavnosti. Slovenski predstavniki na konferenci so bili: dr. Janez Nared, ki je imel predavanje na temo kako­vosti življenja v slovenskih mestih, dr. Jani Kozina in dr. David Bole, ki sta bila diskutanta vabljenih predavateljevinpredavateljic,terdr.MarušaGoluža(vsiZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelika). Vsekakor vsi trije udeleženci in udeleženka toplo priporocamo prisostvovanje tovrstnim manjšim in vsebinskoboljosredotocenimkonferencam.Tenamrecomogocajohkratnosodelovanjeleenivrstipre­davanj,karniobicajnavecjihkonferencah,kjerseobvzporednihsekcijahnavzocidostikratporazgubijo. Polegtegajeveccasazarazpravoterzaspletanjenovihpoznanstevinpotencialnihsodelovanj.Naslednje srecanje IGU CDES bo predvidoma v italijanski L’Aquili, zato vabimo vse potencialne udeležence in udeleženke, da za informacije spremljajo spletne strani komisije. David Bole, Jani Kozina Mednarodni simpozij o zemljepisnih imenih: »Prisotnost manjšinskih in avtohtonih jezikov v zemljepisnih imenih v mestnem okolju« Bloemfontein, Južna Afrika, 26.–29. 9. 2023 Sodelavec ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika Matjaž Geršic (slika 2) sem se kot predstavnik Mednarodne kartografske zveze (ICA) v predsedstvu Skupne komisije za imenoslovje pri Mednarodni kartografski zvezi in Mednarodni geografski zvezi (Joint ICA/IGU Commission on Toponymy) udeležil 7. mednarodnega simpozija o zemljepisnih imenih. Glavni organizator simpo­zija je bil Oddelek za južnoafriški znakovni jezik in študije gluhih Univerze Free State (Department of South African Sign Language and Deaf Studies, University of the Free State; slika 1), soorganiza­torjapa stabila žeomenjenakomisijain Afriško združenjeza leksikografijo(AfricanAssociationfor Lexiography). Prve tri dni simpozija so bila na dnevnem redu dve delavnici, dve vabljeni predavanji in 19 dru­gihznanstvenihpredavanj.Delavnicistabilinamenjeniprikazomizprakse.Prvodelavnicoznaslovom »Ustvarjanje dvojezicnega video slovarja v znakovnem jeziku in anglešcini« je predstavil Dirkie Ebersohn z Nacionalnega inštituta za gluhe v Južni Afriki. Naslov druge delavnice je bil »Obdelava in upravljanjepodatkovozemljepisnihimenih«.VodiljojePier-GiorgioZaccheddu,vodjaDelovnesku-pine za upravljanje zemljepisnoimenskih podatkovnih baz pri UNGEGN-u (United Nations Group of ExpertsonGeographicalNamesoziromaSkupiniizvedencevZdruženihnarodovzazemljepisnaimena). Slika 1: Univerza Free State (Yunivesithi ya Freistata/Universiteit van die Vrystaat) je bila ustanovljena leta 1950, že od leta 1904 pa je delovala kot del Grey College-a. Slika 2: Slovenski udeleženec MatjažGeršicje predstavildvaprispevka,o standardizacijiimenpostajališc javnega potniškega prometa ter o ledinskih imenih v Porabju. Slika 3: Skupinska fotografija udeleženk in udeležencev. Slika 4: Bloemfontein je ena od treh južnoafriških prestolnic, kje je sedež sodne veje oblasti. Tuja vabljenapredavateljicanasimpozijujebilaMyriamVermeerbergen,profesoricaznakovnegajezi-kanaKatoliškiuniverzivLeuvenuvBelgiji(KatholiekeUniversiteitLeuven).Spregovorilajeoleksikografiji znakovnegajezikaternjenihpreteklih,sedanjihinprihodnjihpristopih,dejavnostihintehnikah.Vabljeni predavateljizAfrikejebilThapeloJosephOtlogetswe,profesorleksikografijeinjezikoslovjanaUniverzi v Bocvani. Spregovoril je o vsebinskih prilagoditvah slovarjev afriškemu okolju. Dogodek je odprl dekan Fakulteta za humanisticne študije Mogomme Masoga. Zadnji dan sim-pozija je bil namenjen ekskurziji po mestu Bloemfontein (slika 4) in njegovi okolici. Matjaž Geršic Zakljucna konferenca LIFE Lynx Zadar, Hrvaška, 26.–29. 9. 2023 V zadnjem tednu septembra je v Zadru na najstarejši hrvaški univerzi potekala zakljucna konfe­rencaprojektaLIFELynxznaslovomTogetherforlynx.NakonferenciinmednarodnemsrecanjuEurolynx se je zbralo vec kot 150 raziskovalcev in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s preucevanjem in ohra­njanjem risa. Konferenco je organizirala Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu v sodelovanju zzdruženjemBIOMvokviruprojektaLIFELynx.Vuvodnemnagovorusoudeležencepozdravilipro­rektorUniverze v Zadru, dr. Slaven Zjalic, Rok Cerne, koordinator projekta LIFE Lynx, in profesorica MagdaSindicic,koordinatorkaizvajanjaprojektanaHrvaškem.Zvrstilosejeprek15predavanj,vkate­rihsopartnerjiprojektapredstavilidejavnostiinrezultateotem,kakojeprojektLIFELynxzmednarodnimi prizadevanji uspešno pripomogel pri zaustavitvi izumiranja dinarske in jugovzhodno-alpske popula­cije risov. K ohranjanju populacije je pripomoglo predvsem sodelovanje strokovnjakov, raziskovalcev, lovcev,gozdarjev,upravljavcevzavarovanihobmocijinlokalnihprebivalcev.Vsklopukonferencneekskur­zijevNarodnemparkuPaklenicasmosiogledaliinterpretacijsko-izobraževalnicenter»Podzemnigrad Paklenice«, lokacijo, kjer je bil v naravo izpušcen preseljeni ris Alojzije, nato pa smo se odpravili še dojameManitapec,gozdarskekoceinplaninskekocePaklenica.ŠpelaConc(ZRCSAZUGeografskiinšti­tutAntonaMelika)semnakonferencipredstavilaposterznaslovomImportanceofrockylandformsfor Eurasianlynx(Lynxlynx)ecologyinlandscapeswithdifferentrelieftypes(slika3),kijedostopennapor­talu ResearchGate. Špela Conc Slika 1: Udeleženci konference v dvorani na Univerzi v Zadru. Slika 2: Promocijsko gradivo zakljucne konference LIFE Lynx. Slika 3: Poster Importance of rocky landforms for Eurasian lynx (Lynx lynx) ecology in landscapes with different relief types. Simpozij Slovenski regionalni dnevi 2023 Pivka, 12. 10. 2023 ZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelika(ZRCSAZUGIAM),Ministrstvozakohezijoinregio­nalni razvoj (MKRR), Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS) in Združenje regionalnih razvojnih agencij (RRA GIZ) smo 12. oktobra v Pivki organi­zirali Slovenske regionalne dneve. Dogodek je potekal v Krpanovem domu, v Pivki (slika 1). Tematika letošnjih regionalnih dni je osvetlila potrebe, nacrtovanje in uresnicevanje zelenega prehoda na regio­nalniravni,scimerbomopodprliprizadevanjadržaveinEvropskeunijeprinaslavljanjuokoljskihvprašanj in podnebnih sprememb. Zaradi poplav, ki so poleti prizadele velik del Slovenije, je bil del programa namenjen tudi celostni obnovi po poplavah. Tematskojebilsimpozijrazdeljennavecsklopov.Simpozijsospozdravniminagovoriodprligovor­ci – predstavniki organizatorjev in lokalnih ustanov. Že drugo leto zapored je prisotne na Slovenskih regionalnih dnevih pozdravila tudi predstavnica Evropske komisije za regionalne in urbane politike (DG REGIO) Agnčs Monfret (slika 3). V nadaljevanju so sledili štirje vsebinski sklopi, v katerih smo podrobnejeobravnavalispremembeZakonaospodbujanjuskladnegaregionalnegarazvojainfinancne mehanizmezaspodbujanjeregionalnegarazvoja.GovorcivtemsklopusobilipredstavnikiMKRR,RRA GIZ in SRRS. Sledila je okrogla miza na temo vkljucevanja resornih ministrstev v dogovore za razvoj regij. Tretji vsebinski sklop je bil namenjen predstavitvi dobrih praks na podrocju integracije prostor­skega in prometnega planiranja. Predstavniki MNVP, Urbanisticnega inštituta Republike Slovenije, Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE) in RRA GIZ so predstavili prakticne izkušnje na tem podrocju. Zadnji tematski sklop je bil posvecen predstavitvi prizadevanj in aktivnosti države na podrocju celostne prenove po poplavah (slika 2). Na koncu je vse navzoce še enkrat pozdravila pred­stavnicaEvropskekomisijeDGREGIO,kinasjenavdušilatudizvseboljšimznanjemslovenskegajezika. Slika 1: Prizorišce Slovenskih regionalnih dni 2023: Krpanov dom v Pivki. Slika 2: Predavanje Janeza Nareda o pomenu celostne prenove po poplavah. Slika 3: Predavanje Agnčs Monfret o nujnosti zelenega prehoda. Slika 4: Naslovnica knjige »Regionalni razvoj 9: Zeleni prehod na regionalni ravni«. V svojemnavdihujocem govoru je poudarila nujnost zelenega prehoda in sodelovanja med ustanova­mi.Vtejlucijepohvalilaorganizacijodogodka,sajspodbujainomogocasodelovanjemedpredstavniki države,razvojnihregij,obcininstroke.DogodekjeskljucnimipoudarkiinsklepizakljucilJanezNared (ZRC SAZU GIAM). Pokoncudogodkasmo bilivsiudeleženci povabljeni,da sesprehodimo skozicenterovelikihzve­rehDINA,kijeurejenvKrpanovemdomuvPivki.Grezapoucno-zabavnicenter,kiobiskovalcemomogoca spoznavanjeindoživljanježivljenjskega prostoravolka, risainmedvedas pomocjonajsodobnejše teh­nologije virtualne in obogatene resnicnosti. VsakodrugoletovsklopuSlovenskihregionalnihdniizidetudiknjigasprispevki.Tokratnamonografija nosinaslov»Regionalnirazvoj9:Zeleniprehodnaregionalniravni«(slika4),vkaterijedevetprispevkov. Tiosvetljujejozeleniprehodzrazlicnihvidikov:energetike,prostorskegaplaniranja,nacrtovanjaprometa, podnebnihsprememb,razvojapodeželjainkrožnegagospodarstva.KnjigosourediliJanezNared,Maruša GolužainKatarinaPolajnarHorvat(vsiZRCSAZUGIAM). KnjigojeizdalazaložbaZRCSAZU,vdigi­talnioblikipajedostopnanaspletnemnaslovu:https://doi.org/10.3986/9789610507673. Maruša Goluža Konferenca o naravnih virih in okoljskih tveganjih Novi Sad, Srbija, 13.–15. 10. 2023 SredioktobrajevNovemSadu(Vojvodina,Srbija;slika1)potekalamednarodnakonferencaznaslo­vom NaturalResourcesandEnvironmentalRisks:TowardsaSustainableFuture (Naravniviriinokoljska tveganja:Napotiktrajnostniprihodnosti),kijojeorganiziralOddelekzageografijo,turizeminhotelski management Naravoslovno-matematicne fakultete Univerze v Novem Sadu. Slika 1: Konferenca je potekalavprostorihvojvodinskeizpostave Srbske akademije znanosti inumetnosti v Novem Sadu. Slika 2: Ekskurzija nas je popeljala na Titelski Breg, puhlicno planoto ob desnem bregu Tise, ki se dviga 50–60 nad reko. Na robovih planote so številni erozijski jarki, že kar doline. Svetovna demografska in gospodarska rast ter intenzivna industrializacija povzrocajo eksponent­nopovecevanjeporabenaravnihvirovinnjihovodegradacijo.Izcrpavanjenaravnihvirovvkombinaciji z ucinki podnebnih sprememb povzroca razlicne negativne posledice, ki vodijo v netrajnostne prak­se. Da bi prihodnjim generacijam zagotovili trajnostno prihodnost, jezato treba prednostno nasloviti teme,kotsopodnebnespremembe,upravljanjeinobvladovanjenaravnihnevarnostiinnesrectertoza­devnakrepitevprožnostiinodpornostidružbe.Vpovezavistemiizzivisobiliopredeljeniciljikonference: (1)povezatistrokovnjakespodrocjanaravnihvirov,naravnihnevarnostiindrugestemitemamipove­zane deležnike, za poglobljeno razpravo o upravljanju z naravnimi viri, izmenjavo idej in možnostmi sodelovanja, (2) osvetliti raziskave na podrocju naravnih virov in okoljskih tveganj ter opredeliti pri­hodnjeraziskovalnepotrebezaustreznoupravljanje,ohranjanjeinblažitevnegativnihposledic,ter(3) skušati opredeliti rešitve. Prva dva dni konference so potekala predavanja – prvi dan pretežno o naravnih virih, drugi dan papretežnoonaravnihnevarnostihinnesrecah.Tretjidanjebilnamenjenekskurziji.Predavanjesobila razdeljena v dve plenarni in vec tematskih sekcij. Skupaj se je zvrstilo prek trideset predstavitev avtor­jevizBosneinHercegovine,Crnegore,Kitajske,Madžarske,Nizozemske,Rusije,SeverneMakedonije, Slovenije, Srbije, ZDA in Združenega kraljestva. Slovenijo smo zastopali trije sodelavci ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika, ki smo imeli prav toliko predstavitev. Lenart Štaut je predstavil poznavanjeobmocijnevarnihzaradisnežnihplazovvSloveniji(Updatingknowledgeofavalancheprone areasinSlovenia),JureTicarrazsežnostionesnaženostijamvSloveniji(Hiddeninthedark:Uncovering the extent of cave pollution in Slovenia), podpisani pa Geografski atlas naravnih nesrec v Sloveniji (Geographical atlasofnaturaldisastersinSlovenia).Podpisanisemdrugidanposvetatudivodiltemat­sko sekcijo z naslovom »Naravne nevarnosti in okoljska tveganja«. Slika 3: Približno 30m visok prerez skozi številne puhlicne in paleoprstne plasti pri Velikem Surduku. Razkrite plasti omogocajo rekonstrukcijo poleopodnebja globoko v pleistocen. EkskurzijajebilaposvecenapuhlicniplanotiTitelskiBreg,kisenahajaobdesnembreguTise,malo gorvodno od sotocja z Donavo. Titelski Breg je približno 18km dolga in do 7,5km široka uravnava, ki se dviga 50–60m nad okoliško ravnino. Gradi jo puhlica, ki je zelo erodibilna, zato so na robu urav-nave številni erozijski jarki (slika 2), pod njimi pa posledicno vršaji, ki so bili primerni za poselitev. Še pred okrog dvesto leti je bil Titelski Breg otok, saj je reka redno poplavljala okoliško ravnino. Gradi ga puhlica, ki je neverjeten vir informacij o paleopodnebju. Pri naselju Veliki Surduk smo si zato v glo­bokemerozijskemjarkuogledalipribližno30mvisokprerezštevilnihpuhlicnihinpaleoprstnihplasti, ki omogocajo rekonstrukcijo paleopodnebja kar do 340.000 let v preteklost (slika 3). Na drugih loka­cijah lahko sežejo celo še do nekajkrat dlje v preteklost. Izbrani prispevki s konference bodo izšli v vec mednarodnih revijah, kot so Open Geoscience, Quaternary International in International Journal of Geoheritage and Parks. Matija Zorn Znanstveni posvet o satelitskih sistemih TerraSAR-X in TanDEM-X Oberpfaffenhofen, Nemcija, 18.–20. 10. 2023 V bavarskem mestecu Oberpfaffenhofen je med 18. in 20. oktobrom potekal znanstveni posvet TerraSAR-X/TanDEM-X(angleškoTerraSAR-X/TanDEM-XScienceTeamMeeting).Dogodek,kipote­ka pod okriljem nemškega centra za letalstvo in vesolje (nemško Deutsches Zentrum für Luft- und Raumfahrt–DLR;slika1),jebilnamenjenpredstavitviraziskovalnegadelarazlicnihznanstvenihdisci­plin, ki so pri svojem delu uporabile oziroma uporabljajo podatke, ki so bili pridobljeni s satelitskim sistemom dveh satelitov – TerraSAR-X in TanDEM-X. TerraSAR-X je zacel delovati 15. 6. 2007, TanDEM-X pa tri leta kasneje, tocneje 21. 6. 2010. Oba satelitaimatavsajšenekajletpredvidenegadelovanja,nadaljnjemisijepasozazdajnegotovezara­di pomanjkanja financnih sredstev. Satelita zajemata podatke o površju Zemlje s pomocjo radarske tehnologije.Takopridobljenipodatkisouporabnivštevilnihvedah.Nakonferencisobilepredstavljene Slika 1: Konferenca je potekala v prostorih nemške letalske in vesoljske agencije (Deutsches Luft- und Raumfahrt) v kraju Oberpfaffenhofen. denimo raziskave s podrocja spremljanja obsega ledenikov z vsega sveta, premikanja plazov, obsega in bujnosti rastja, poškodb na infrastrukturi (na primer železniških tirov in recnih zajezitev), sprememb na arheoloških najdišcih in kulturnih spomenikov. Poleg osnovnih radarskih posnetkov so na podla­gi tega sistema na voljo nekateri pripravljeni sloji, ki so namenjeni širši znanstveni družbi. Med temi velja izpostaviti globalni digitalni model površja v locljivosti 12m. V letu 2024 se obeta objava posod­obljenegasloja.Polegtegasonavoljotudipodatkioglobalnirecnimreži,kijebilanarejenanapodlagi digitalnega modela višin, in nekaterih drugih izdelkov, ki izvirajo iz radarskih posnetkov, na primer sloja globalnega vegetacijskega pokrova. PrvidanposvetajebilnamenjenkratkipredstavitvisistemovTerraSAR-Xin TanDEM-Xterpogle­du v prihodnje vesoljske misije s podrocja radarske tehnologije. Popoldne je sledil sklop predstavitev na temo naravnih nesrec, geologije in geomorfologije pod skupnim imenom georisk. Drugi dan so bile predstavitve razdeljene v številne sekcije: oceanografija, kmetijstvo, arheologija, urbanizem, hidrolo­gija, digitalni modeli višin, sneg in (morski) led. Zadnji, tretji, dan je bil posvecen gozdarstvu. SpodajpodpisanisemvsoavtorstvuzMatejoFerkinMatejemLiparjempredstavildeloznaslovom »TanDEM-X kot vir informacij pri geomorfoloških raziskavah na Nullarborju v Avstraliji« (angleško TanDEM-X as a Source of Information in Geomorphological Studies of the Nullarbor Plain, Australia). Vokvirupredstavitvesmonakratkoorisali,kakosmospomocjorazlicnihgeoinformacijskihanalizzazna­liinpreucilitrirazlicnereliefneoblikenajuguosrednjegadelaAvstralije:sledinekdanjihsipin,ostanke koralnega grebena in reliefne depresije, ki nakazujejo na potek nekdanjih jam, ki so danes brezstrope oziroma so se porušile. DogodekvsakoletopotekavprostorihnemškeagencijeDLRinjeodlicenzapridobitevvpogledavrazi­skovalnodejavnost,kjerseuporabljajoradarskisatelitskisistemiteriznjihizpeljanidigitalnimodelivišin indrugipodatki.Vecinformacijjenavoljonaspletnihstranehagencije:https://tandemx-science.dlr.de/. Rok Ciglic Slika 2: Udeleženci znanstvenega posveta o uporabi podatkov sistemov TerraSAR-X/TanDEM-X v Oberpfaffenhofnu leta 2023. Konferenca združenja Zakaj svet potrebuje antropologe Supetar, Hrvaška, 27.–29. 10. 2023 Konecoktobra2023jebilavSupetarjunaBracuorganiziranaenajstakonferencazdruženjaZakaj svet potrebuje antropologe, ki je potekala pod okriljem Mreže uporabne antropologije, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštituta za družbena raziskovanja v Zagrebu, Univerze za uporabne znanosti v Zagrebu in mesta Supetar. Konferenca je potekala v kinu Supetar (slika). Na konferenci, ki je gostila vec kot 200 udeležencev iz 20 držav, se je zvrstilo devet vabljenih predavanj svetovno znanih raziskovalcev iz razlicnih ved, med drugim tudi geografije. Na konferenci smo se dotaknili vprašanja, kaj pomeni biti izoliran. S predavanji in prak-ticnimi delavnicami za udeležence, ki so izkusili ter preucevali izolirane prostore in skupnosti, je konferenca osvetlila, kako izolacija vpliva na clovekovo izkušnjo. V nekaterih primerih lahko izola­cijanegativnovplivanademografijoinzaradinedostopnostiposlabšavsakdanježivljenjevodmaknjenih mestnihinpodeželskihobmocjih.Podrugistranipavcasudigitalizacijeinhiperpotrošnjeljudjepogo­sto doživljamo informacijsko preobremenjenost in bolj kot v preteklosti išcemo izolirane prostore, z namenom pridobitve navdiha, živeti smiselna življenja, prepoznave novih vrednot in boljših per-spektiv. Poleg tega so imeli udeleženci konference priložnost, da na lastni koži izkusijo izolacijo zizklopomsvojihkomunikacijskihnaprav,kotsopametnitelefoniinprenosniracunalniki. Brezdruž­benih medijev, brez objavljanja, brezselfijev. Kar se je zgodilo na otoku, je ostalo na otoku – za tri dni.KatarinaPolajnarHorvat(ZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelika)semnakonferencisode­lovala kot ena glavnih organizatork. Katarina Polajnar Horvat Slika: Konferenca Moc izolacije je potekala v kinu Supetar. Kino ohranja svojo prvotno arhitekturo in je eden od primerov izoliranega življenja na otoku. Naravne nesrece v Sloveniji – Dan Bojana Ušenicnika Ig, 9. 11. 2023 V organizaciji Oddelka za naravne nesrece Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter ob podpori Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje (URSZR) je na Igu v Izobraževalnem centru za zašcito in reševanje Republike Slovenije potekalo peto znanstveno srecanje na temo narav­nih nesrec v Sloveniji. Tovrstna srecanja od leta 2008 potekajo vsaka tri leta, zato bi tokratno moralo biti šesto po vrsti, a je srecanje v covidnem letu 2020 odpadlo. Dogodek je poimenovan po Bojanu Ušenicniku(1942–2002),nestorjupreventivnegadelovanjanapodrocjunaravnihnesrec,urednikurevi­je Ujma in dolgoletnemu direktorju URSZR. Trienalniposvetzdružujeznanstvenike,strokovnjaketerpraktikerazlicnihvedinpanogspodroc­ja naravnih nesrec. Namen posveta je bila analiza naravnih nesrec, predstavitev najnovejših metod, spoznanj in nacinov upravljanja na podrocju naravnih nesrec v Sloveniji, hkrati pa izmenjava izkušenj tervzpostavitevnovihinutrditevobstojecihstrokovnihvezi.Nosilnatematokratnegasimpozijajebila zaradi avgustovskih poplav še kako aktualna – Kompleksne nesrece v spreminjajocem svetu. SimpozijsejezacelzuvodnimanagovoromaLeonaBehina,direktorjaURSZR,indr.BlažaKomaca, vodje Oddelka za naravne nesrece Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, v imenu orga­nizatorja. Vsebinski del se je zacel s tematsko sekcijo na temo poplav avgusta 2023, ki so bile primer kom­pleksne naravne nesrece. Imele so namrec kompleksne vzroke (globalni trendi, regionalno podnebje, lokalnaneurja),kompleksenpotek(širokoobmocje,vplivnaprakticnovsevidikeživljenja)intudikom­pleksne posledice (velikanska škoda, zahtevna obnova, izziv zavarovalnin). V okviru sekcije, ki jo je vodil dr. Matija Zorn, predstojnik ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika, so svoja dogna­nja na temo vodne ujme predstavili: dr. Matjaž Mikoš (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo ingeodezijo),dr.JanezNared(ZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelika),dr.AndrejNovak(Geološki zavodSlovenije),dr.PeterFrantar(AgencijaRepublikeSlovenijezaokolje),dr.TajanTrobec(Univerza vLjubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo), dr. Urša Kanjir (ZRC SAZU Inštitut za antro­pološkeinprostorskeštudije),BorisZorko(ZavarovalnicaSava,d.d.),GregaŽorž(Ministrstvozakulturo) in mag. Miha Pavšek (Civilna zašcita Trzin) (slika 1). SledilajeotvoritevinpredstavitevGeografskegaatlasanaravnihnesrecvSloveniji,kijedostopennapove-zavi:https://ganns.zrc-sazu.si.Tegadelasimpozija,kisogapripravilidr.RokCiglic,LenartŠtautindr.Blaž Komac (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika) (slika 2), so se udeležili številni novinarji. Vpopoldanskemdelusopredavanjapotekalavdvehsekcijah.Vprvi,kijojevodildr.TajanTrobec (UniverzavLjubljani,Filozofskafakulteta,Oddelekzageografijo),jedr.TinaPeternel(Geološkizavod Slovenije; v imenu soavtorjev) predstavila Sistem za napovedovanje in zgodnje opozarjanje v primeru proženja zemeljskih plazov – MASPREM, dr. Ela Šegina (Geološki zavod Slovenije) pa v imenu soav­torjev Vpliv vremenskih razmer kot sprožilni dejavnik padanja kamenja v Sloveniji. Dr. Manca Volk Bahun (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika) je v imenu soavtorjev predstavila primerjavo analiznesrecvsnežnihplazovihvSlovenijiinvtujini,dr.VladimirZlatanoski(UniverzaCirilainMetoda, Fakultetazanaravoslovneznanostiinmatematiko,Oddelekzageografijo)pavimenusoavtorjevregio­nalno seizmicno analizo Severne Makedonije. V drugi sekciji sta pod vodstvom dr. Ele Šegina referate predstavila Zala Žnidaršic (Univerza vLjubljani,Biotehniškafakulteta),kijevimenusoavtorjevpredavalaopojavljanjuspomladanskepoze­be v Sloveniji v obdobju 2012–2021, in dr. Aleš Poljanec (Zavod za gozdove Slovenije), ki je v imenu soavtorjev predaval o vlogi javne gozdarske službe pri obvladovanju požara Goriški Kras in sanaciji v požaru poškodovanih gozdov. NasrecanjusmogledepodrocjanaravnihnesrecvSlovenijinajprejugotovili,daopažamopokra­jinske spremembe, ki vplivajo na pogostost, intenzivnost in raznolikost ter kompleksnost naravnih nesrec. Kljubtemunasvecji dogodki, kotso bilepoplaveleta2023,ševednolahkopresenetijo, saj na Slika 1: Udeleženci tematske sekcije o poplavah avgusta 2023, ki jo je vodil dr. Matija Zorn (od leve: dr. Tajan Trobec, Boris Zorko, dr. Peter Frantar, dr. Urša Kanjir, mag. Miha Pavšek, dr. Matjaž Mikoš,Grega Žorž, dr. Janez Nared in dr. Andrej Novak). Slika 2: Dr. Blaž Komac med predstavitvijo spletnega Geografskega atlasa naravnih nesrec v Sloveniji. to vplivajo spremenljive – ali že spremenjene naravne in družbene razmere. Zato za vecino teh pro­cesovvendarlenemoremoreci»nitinajstarejšinepomnijo!«,karjepogostaoznakavmedijskihporocilih. V znanosti sicer zaznavamo boljše poznavanje naravnih razmer kot v preteklosti, k cemur sta pripo­mogla daljinsko zaznavanje in uporaba številnih racunalniških modelov. Po drugi strani pa ta nova tehnologija prispeva (pre)vec podatkov, ki zahtevajo vec racunalniških kapacitet in casa za obdelavo. V prihodnosti bo verjetno k lažji in hitrejši obdelavi podatkov, zlasti pa uporabi »velikih podatkov« (angleško big data) v preventivi, odzivu na nesrece v dejanskem casu in odpravljanju posledic prispe­vala umetna inteligenca. Zapodrocjeupravljanjaogroženostizaradinaravnihnesrecsoznacilneštevilnedobreprakse,med katerimi izpostavljamo odlicen prvi odziv. Tudi javnomnenjske raziskave zaznavajo visoko zaupanje Civilnizašciti(https://www.delo.si/novice/slovenija/obcuten-padec-zaupanja-v-politiko/).Opažamotudi vedno vecjo uporabnost in prikaz podatkov za razlicne faze kroga upravljanja z naravnimi nesrecami ter razlicne deležnike, kar podpirajo številne nove aplikacije in nove uporabe dosedanjih podatkov. Srecujemopaseznekaterimiizzivi.Priupravljanjuzogroženostjoinnevarnostmiopažamopomanj­kljivo komunikacijo med deležniki, ki obsega tako nizko stopnjo zavedanja in znanja o problematiki, nizkostopnjovkljucenosti javnosti v odlocevalske procese (nizka stopnja participacije),kot tudinizko stopnjo prehajanja znanja in informacij med razlicnimi vrstami deležnikov. Nizka je tudi vkljucenost spoznanj stroke v odlocevalske procese, prav tako pa tudi stopnja sodelovanja med razlicnimi sektor­jivparcialnodelujocidržavi.Poplaveavgusta2023sopokazalevelikepomanjkljivostivorganiziranosti in izvajanju urejanja vodotokov. Z vidika naravnih nesrec je zelo pomanjkljivo ravno urejanje prosto­ra,karsonespornopokazaletudiavgustovskepoplave.Tuopažamosplošnopotrebopotem,dabivodi dalivecprostora.Problematicnisoraznoliki,neskladniprocesiodlocanjaincelokolizijeinteresovmed razlicnimisektorji,kijihpredstavljajoministrstvaodgovornazaurejanjeprostora,vodnoincestnoinfra­strukturo,naravovarstvoinkmetijstvo,kottudiinteresiobcinininvestitorjev.Natempodrocjujeposebej vidno pomanjkanje pokrajinske ravni odlocanja in delovanja, kar posebej vpliva na poplavno varnost, kjer delujemo na ravni naselij ali kvecjemu številnih obcin, ne pa porecij. Pokazala se je problemati-cnosturedbe(Uredbaopogojihinomejitvahzaizvajanjedejavnostiinposegovvprostornaobmocjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (2008)), po kateri je bilo mogoceizdajatigradbena dovoljenja in graditicelonapoplavnozelonevarnih obmocjih,kljubjasnim prepovedimvZakonuovodah(2002).Kljubževeckotdvedesetletjistaremuzakonu,kipolegpoplav­nihobmocijpredvidevadolocanjeogroženihobmocijtudizaradinevarnostizemeljskihinsnežnihplazov, metodologija za dolocanje takšnih obmocij še vedno ni sprejeta. Vse to vpliva na zelo nizko in razno­likozavedanjeonaravnihnesrecahmedposamezniki,kiodsevavdejstvu,dajepovprecnozavarovana le približno tretjina stavb. Stopnja zavarovanj, na primer, je dokaj visoka v sadjarski dejavnosti zaradi toce, nizka pa je zavarovanost zaradi poplav. Temeljno vprašanje ostaja, kako povecati odpornost infrastrukture in jo, ob upoštevanju spreme­njenihrazmer,graditivzdržnozanaslednjih50letinjoprimernovzdrževati.Enako,cenepomembnejše jevprašanje, kako povecati prožnost prebivalstva oziroma kaj še narediti na podrocju naravnih nesrec zlasti na perifernih obmocjih, ki imajo ne le prostorske in prometne, temvec tudi številne demograf­ske in ekonomske omejitve. Nasplohpalahkoobvelikihdogodkih,kakršnisobilipotresvPosocjuleta1998,drobirskitokvLogu pod Mangartom leta 2000 in zemeljski plazovi vecjega obsega (Macesnikov plaz, plaz Slano blato, plaz Kosec),ugotavljamo,danitisistemskazakonodajaonaravnihnesrecahnitipodrocnizakoni,kotjeZakon ovodah,neomogocajoceloviteobnove.Težavezdolgorocnoobnovopovelikihinkompleksnihnarav­nih nesrecah smo zato vedno reševali s posebnimi zakoni. Takšni so na primer bili Zakon o ukrepih zaodpravoposledicdolocenihzemeljskihplazovvecjegaobsegaizlet2000in2001(2002,2006),Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posocju (1998), ki je omogocil tudi vlaganja v razvoj in ustanovitev Posoškega razvojnega centra, kot tudi Zakon o obnovi, razvoju in zagotavlja­nju financnih sredstev, ki je bil sprejet konec leta 2023 zaradi avgustovskih poplav, in vpliva na vec kot Slika 3: Udeleženci simpozija. Slika 4: Srecanje je bilo medijsko precej odmevno. Dr. Blaž Komac (levo) in dr. Rok Ciglic (desno) ob intervjujih za osrednje slovenske televizijske medije. dvajsetostalih,podrocnihzakonov.Cepravpriuveljavitvizakonovnacrtujejo,dabodoveljaliomejencas za omejeno obmocje, je obnova praviloma potekala daljši cas, ponavadi vec kot desetletje. Zaradi nave­denegalahkopricakujemo težavetudi zdolgorocnoobnovo po velikihkompleksnih pojavih leta 2023. Posvetjepokazal,kakokompleksnesovsodobnemsvetunaravnenesreceter,datakšnakompleksna tema zahteva kompleksne pristope. Vedno vecja je potreba po interdisciplinarnosti ali drugace receno po sodelovanju razlicnih strok in deležnikov, kjer pa bodo morali stroka, obcine in država zaceti govo­riti isti jezik. Kljubvsemusenadejamo,dabomoobtriletjuosorejlahko,nakateremodomenjenihpodrocijugo­tovili izboljšave in tako potrdili dejstvo, da se vlaganja v varstvo pred naravnimi nesrecami povrnejo veckratno. Blaž Komac, Matija Zorn Simpozij ob 100-letnici rojstva akademika prof. dr. Ivana Gamsa Ljubljana, 10. 11. 2023 Vzacetkunovembra2023soSlovenskamatica,ZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelika,ZRC SAZU Inštitut za raziskovanje krasa, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zveza geografov Slovenije in Geomorfološko društvo Slovenije soorganizirali celodnevni simpozij ob 100-letnici rojstva akademika prof. dr. Ivana Gamsa. Popozdravnihnagovorihsoorganizatorjevdogodkasosledilištirjetematskisklopi.Vprvemznaslo­vom »Ivan Gams – življenje in delo« je Maja Topole (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika; slika 1) predstavila Gamsovo življenje in vsestransko raziskovalno delo, Marko Krevs je spregovoril oGamsovih»neuhojenihpoteh«,DarkoOgrin(obaUniverzavLjubljani,Filozofskafakulteta,Oddelek za geografijo) pa je v imenu Miroslava Vysoudila (Univerza v Olomucu) predstavil Gamsovo sode- Slika 1: Maja Topole jenauvodnem predavanjuprvegasklopa,kigaje vodilMatija Zorn,predstavila Gamsovo življenje in delo. lovanjes ceškimi geografi. V drugem sklopu z naslovom »Gamsov prispevek k razumevanju geomor­fologije in krasa« je Jurij Kunaver predstavil Gamsov pomen za razvoj slovenske geomorfologije in krasoslovja, Mihael Brencic (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geolo-gijo)jespregovoriloGamsovemrazumevanjuodnosamedvodoinkrasom,MitjaPrelovšek(ZRCSAZU Inštitut za raziskovanje krasa) o vlogi Gamsa pri preucevanju raztapljanja na krasu, Florjana Ulaga in PeterFrantarpaorazumevanjuhidrologijePlaninskegapolja.Vtretjemsklopuznaslovom»IvanGams kot fizicni geograf« je Matej Ogrin (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo) predstavil prispevekGamsa kslovenski klimatogeografiji, Ana Vovk (UniverzavMariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo) je spregovorila o prsteh v Gamsovih delih, Tajan Trobec (Univerza vLjubljani,Filozofskafakulteta,Oddelekzageografijo)paoGamsovemprispevkukrazumevanjunarav­nihnesrec. Cetrti,zadnjisklopjeimelnaslov»IvanGamskotdružbenigeografinpedagog«. Vnjemje DragoKladnikspregovoriloGamsuindružbenigeografiji,JernejZupancic(UniverzavLjubljani,Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo) je predstavil manjšine v Gamsovih delih, Darko Ogrin pa Gamsovo pedagoško delo na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete. Udeležencisimpozijasougotavljali,dajeGamssledilgeografskemupogledunapokrajinokotcelo­to. Ceprav je bil predvsem naravnogeografsko usmerjen, ni nikoli pozabljal tudi na družbeno komponento.Znaljepovezatiznanostinizobraževanje,njegovakljucnaosebnostnalastnostpajebila, danibilobremenjenspraviliinomejitvami.Razumevanjenjegovihdelzahtevavelikonatancnegabra­nja ter umešcanja v širši casovni in družbeni kontekst. Vse generacije lahko le obcudujemo njegovo razumevanje pokrajine. Bil je izjemno kompleksen intelektualec, ki se ni branil razlicnih funkcij ter dejavnosti v strokovnih in stanovskih združenjih doma in po svetu. Dogodkasoseudeležilinekaterinjegovislužbenikolegi,njegovištudentje,patudimlajšipredstavniki geografijeinsorodnihved,kiakademikainzaslužnegaprofesorjaljubljanskeuniverzepoznajoleskozi njegovo bogato bibliografijo (slika 2), ki obsega prek tisoc enot. Aleš Smrekar, Matija Zorn Slika 2: Nekaj Gamsovih del, med katerimi izpostavljamo dve monografiji o krasu (1974 in 2003), Slovensko kraško terminologijo (1973), monografijo Geografija Slovenije (1998; sourednik), visoko­šolski ucbenik Osnove pokrajinske ekologije (1986) ter srednješolski ucbenik Geografske znacilnosti Slovenije (vec izdaj med letoma 1983 in 2005). Konferenca Dedišcina na obrobjih?: Srednje- in vzhodnoevropske perspektive Ljubljana, 29.–20. 11. 2023 1.mednarodnakonferencaSrednje-invzhodnoevropskegaoddelka(CentralandEasternEuropean Chapter)Združenjazakriticnopreucevanjededišcine(AssociationofCriticalHeritageStudies)znaslo­vom »Dedišcina na obrobjih?: Srednje-in vzhodnoevropske perspektive« je potekala 29. in 30. novembra 2023 na ZRC SAZU v Ljubljani. Organizirala sta jo vecdisciplinarna raziskovalna skupina Dedišcinanaobrobjih:novipogledinadedišcino inidentitetoznotrajinonkrajnacionalnega,kidelu­je na ZRC SAZU in Inštitutu za etnologijo ceške Akademije znanosti iz Prage. Udeležilo se je je 60 udeležencevizCeške,Poljske,Madžarske,Romunije,Bolgarije,Srbije,Hrvaške,Italije,Avstrije,Nemcije, Danske in Slovenije. Na konferenci se je zvrstilo sedem panelov, ki so z razlicnih vidikov obravnavali vprašanja dedišcine in dedišcinjenja v postsocialisticnih državah. PrvidanjepouvodnihnagovorihMimiUrbanc,namestnicedirektorjaZRCSAZU,terŠpeleLedinek Lozej, vodje raziskovalne skupine Dedišcina na obrobjih: novi pogledi na dedišcino in identiteto zno­traj in onkraj nacionalnega, poslušalce nagovoril vabljeni predavatelj, geograf David Charles Harvey iz UniverzeAarhus na Danskem. V sodelovanjuz AlijemMozaffarijemiz UniverzeDeakin v Avstraliji je predstavil prispevek z naslovom »Borderstraddling heritage: Defining an agenda«. Prviindrugipanelstaseosredinjalanareimaginacijematerialnededišcine.Predavateljisobili:Gábor Oláh (City in the landscape, landscape in the city: The Hungarian concept of ‘landscape’ in the forma­tion of urban heritage (1930–1960)), Miha Kozorog (Animated materiality of the Slovenian-Hungarian border), László Mód (Mobile heritage? Memorial trees of the Doberdo frontline), Olga Nešporová (The forest cemetery in Northern Bohemia – a place of memory, history, and reconciliation), Jernej Gregorac (Marching on memory: Preservation of memory and heritage on the Trail of remembrance and comra­deshipinLjubljana),JasnaPopovic(BrutaldestinyofYugoslavbrutalistbuildings–caseofBelgrade:What Slika 1: Zakljucne misli konference (od leve proti desni: Pavel Horak, Daša Licen, Monika Stobiecka, Jirí Woitsch, Martina Bofulin). are the social and what are the legal reality and future of the best-known examples of Yugoslav brutalist heritage in Belgrade), Monika Stobiecka (Closure or erasure? The reconstruction of the Saxon palace in Warsaw), Frank Rochow (The wider context: Habsburg fortifications beyond their local heritage value) in Hanna Mezei (Synagogues as heritage in the post-socialist Hungary). Tretji panel z naslovom »Bolecina, a nic vec sramu: Dedišcinjenje nekdanjih psihiatricnih institu­cij in institucij za ljudmi z oviranostmi« je zbranim prikazal dokumentarni film Amirja Muratovica z naslovom »Muzej norosti«. Filmu je sledila okrogla miza, ki jo je vodila Ana Reberc. Poleg režiserja so bili prisotni še soustvarjalci filma in muzeja Sonja Bezjak in Rajko Muršic ter FlorianSchwanniger, predstavniknekdanjeustanovezaljudizoviranostminagraduHerthheimvZgornjiAvstriji,kijepred­stavildedišcinskiprocesnjenegapreoblikovanjavsedanjiKrajucenjainspominjanja(Lern-undGedenkort Schloss Hartheim). Drugidanjeposlušalcenagovorilvabljenipredavatelj,etnologinantropologAlessandroTestaizKarlove univerzevPraginaCeškemsprispevkomCulturalheritageinonce-socialistcountries:Heterogeneousideas on serendipitous ethnography, imagined marginality, and even stranger things on this side of Europe. Predavatelji cetrtega panela z naslovom »(Trans)nacionalna dedišcina« so bili: Martina Bofulin (Chinese restaurants: Locating migration heritage beyond the immigration/emigration lens), Anja Moric (DifficultieswithheritageintheKocevskaregion(Gottschee):Sharedheritage,heritageofa(hidden)mino­rityormigrationheritage?),NežaCebronLipovec(Unveilingplace-attachmentsandheritagedissonances in contested territories of post-socialist northern Istrian built heritage: »Group memory talk«) in Katja Hrobat Virloget (Heritage, lieux de oubli and massive migrations: The case of Istria). Predavateljipetegapanelaznaslovom»Umetnost,turizemindedišcina«sobili:IvoStrahilov(From themarginstothemainstream?QueeringheritagethroughartandactivisminEasternEurope),Magdalena MarijaMeašic(Prokofiev’sSovietoperasinthe21stcentury:Toperform,ornottoperform,thatistheque­stion),RenataKomicMarn(MusealisationofartheritageobjectsinSlovenia1945–1965:Contexts,identities, reception), Mateja Habinc (Appropriations of a socialist past in contemporary event tourism) in Marjeta Pisk (Intangible cultural heritage in Slovenia: Between the state and heritage communities). Predavateljišestegapanelaznaslovom»Postsocialisticnezapušcineonkrajsamoumevnega«sobili: Jasna Galjer in Sonja Loncar (Architecture and its social role: From generator of local and national deve­lopment to marginalized and dissonantderitage), Nina Vodopivec (Industrial herigitization in Slovenia: Slika 2: Plakat konference. Industrial workers and their experiences), Patrik Mravik (Crossroad – a participative approach to deal with postsocialist heritage after COVID-19) in Ioana Baskerville (The show of the self and the other). Predavatelji sedmega panela z naslovom »Politike dedišcine« so bili: Elena-Maria Cauti. (Whose heritage? The making of the Transylvanian landscape), Hanna Schreiber in Julia Krzesicka (Rethinking ‘politicization’ in UNESCO heritage regimes or: Why bending the rules helps to protect ‘the spirit of the Convention’), Jasna Fakin Bajec (The intangible cultural heritage of Nova Gorica as seen by local people and professionals) in Janine Schemmer (Experiencing dynamic margins – the regional museum SMO). Konferencosoorganiziraliclanivecdisciplinarneraziskovalneskupine»Dedišcinanaobrobjih:novi pogledinadedišcinoinidentitetoznotrajinonkrajnacionalnega«:MartinaBofulin,AnaReberc,Nataša RogeljaCaf(ZRCSAZUInštitutzaslovenskoizseljenstvoinmigracije),TjašaJakop(ZRCSAZUInštitutza slovenski jezik Frana Ramovša), Špela Ledinek Lozej (ZRC SAZU Inštitut za slovensko narodopi­sje)PrimožPipan,MajaTopole(ZRCSAZUGeografskiinštitutAntonaMelika),MarjetaPisk,EvaFekonja (ZRCSAZUGlasbenonarodopisniinštitut)terJiríWoitsch(InštitutzaetnologijoceškeAkademijezna­nosti iz Prage) in Monika Stobiecka (Univerza v Varšavi). Primož Pipan Nova doktorica znanosti s podrocja geografije na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem Sara Zupan: Vpliv geografske in ekološke izoliranosti populacij barjanskega okar-cka Coenonympha oedippus (Lepidoptera: Nymphalidae) na genetsko strukturiranost in izraznost fenotipa Theinfluenceofgeographicandecologicalisolationofpopulationsofthe FalseringletbutterflyCoenonymphaoedippus(Lepidoptera:Nymphalidae) on genetic structure and phenotype expression Doktorskadisertacija:Koper,UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahuma­nisticne študije, Oddelek za geografijo, 2023, 186 strani Mentor: dr. Jure Jugovic Somentorici: dr. Elena Bužan in dr. Valentina Brecko Grubar Zagovor: 17. 5. 2023 Naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijskem tehnologije, Glagoljaška ulica 8, 6000 Koper E-pošta: sara.zupan@upr.si Izvlecek: Barjanski okarcek Coenonympha oedippus (Lepidoptera: Nymphalidae) v Sloveniji nase­ljujefitocenološkoingeografskokontrastneživljenjskeprostore.Zatoogroženovrstosmoželeliugotoviti ali lahko: (i) z analizami pokrajinotvornih elementov, genetskih in morfoloških lastnosti ugotovimo stopnjo in vzroke diferenciacije populacij vrste v Sloveniji ter (ii) z novimi znanji opredelimo naravo­varstvene smernice za upravljanje in ohranjanje vrste v Sloveniji. Variacijo morfologije kril (velikosti, oblike in ocelacije) smo proucevali pri obeh spolih in dveh ekotipih ter jih pojasnjevali z lastnostmi vedenjskihinživljenjskihstrategijvrsteterselekcijskimimehanizmi.Prisotenspolnidimorfizemjebolj izraženprivlažnemekotipu.Samiceobehekotipovimajovecja,daljšainožjakrilatervecocescnaspred­njihkrilihkotsamci.Ekotipskidimorfizemjeizraženvrelativnipovršiniocescnazadnjihkrilih,obenem pasosamcinasuhihhabitatihvecjikotnavlažnih.Prekouporabetopografskihkartsmopotrdilirazli­ke tako med vlažnimi in suhimi habitati kot tudi med geografskimi regijami. Na podlagi proucevanih mitohondrijskihinjedrnihregijsegenetskavariabilnostinstrukturiranostpopulacijbarjanskegaokar­cka v Sloveniji ujema s prepoznano geografsko strukturo in ekotipi ter prikaže pomembno genetsko raznolikost slovenskih populacij. Casovna sprememba rabe tal na obmocju razširjenosti vrste je potr­dila,datakointenziviranjekmetijstvakotopušcanjekmetijskerabenegativnovplivatananjenepopulacije. Vrstoogrožajotudiizjemninaravnipojavi,kjerizpostavljamopožare(kiogrožajovsehabitatebarjanskega okarcka, a najbolj habitate na Krasu in v slovenski Istri) in poplave (predvsem v slovenski Istri in na Ljubljanskembarju).Gledenapridobljenepodatkeoevolucijskizgodovinipopulacij,ekotipihterrazli-cnihgrožnjahvmezoregijah,kijihbarjanskiokarceknaseljuje,najprejpriporocamo,dasevrstonaravni države opredeli kot samostojno evolucijsko pomembno enoto ter da se nadalje štiri mezoregije obrav­nava kot locene enote za namene ohranjanja vrste na lokalni ravni ob prilagojenih smernicah dolgorocnega upravljanja s travišci. Kljucne besede: regije, topografske karte, spolni in ekotipski dimorfizem, genetska strukturiranost populacij,izjemninaravnidogodki,mitohondrijskiinjedrnioznacevalci,morfometrija,geografskain ekološka izoliranost, pokrajinotvorni elementi, raba tal Valentina Brecko Grubar Nov doktor znanosti s podrocja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Erik Logar: Znamcenje obmocij kot pristop k razvoju podeželja v Sloveniji PlaceBrandingasanApproachtotheDevelopmentofRuralAreasinSlovenia Doktorskadisertacija:Ljubljana,UniverzavLjubljani,Filozofskafakulteta,Študijskiprogamhumanistikaindružboslovje –geografija,2023,166strani Mentorica: dr. Irma Potocnik Slavic Somentorica: dr. Nika Razpotnik Viskovic Zagovor: 10. 5. 2023 Naslov: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: erik.logar@zrc-sazu.si Izvlecek:Znamcenjesevgospodarstvuuporabljazaupravljanjespercepcijoposameznikaaliskup­nostigledeizdelkovalistoritev.Kersezznamcenjemlahkospreminjatudipogleddeležnikovnaobmocje in njegove prvine, je proces postalsestavni del spodbud in ukrepov v programih teritorialnega razvo­ja.TapristopseževeckotdvedesetletjiuporabljatudiprirazvojupodeželskihobmocijvSloveniji,vendar se izvajanja in ucinkov pristopa doslej ni celovito proucilo. Podeželje v Sloveniji je zato privlacen prostorski poligon in geografski laboratorij za raziskovanje tovrstne tematike. Doktorska diserta­cijaznamcenjeobravnavakotprostorskipojav.Namendoktorskedisertacijejeproucevanjeprostorskih vzorcevinpokrajinskihznacilnostiznamcenjapodeželskihobmocijvSlovenijizvidikavzrokovinucin­kov.Uporabljenajekombinacijakvalitativnihinkvantitativnihmetod.Rezultatisopokazali,daseprocesi znamcenja razvijajo v soodvisnosti od družbenogospodarskih, strukturnih in organizacijskih lastno­stipodeželskihobmocij.Priproucevanjuprocesasoprepoznaneposebnosti,kiodstopajoodteoretskih predpostavk v strokovni literaturi: znamcenje nemalokrat namesto prostorsko uravnoteženega razvo­ja spodbuja nastanek razvojnih razlik, pri izvajanju namesto celovite usmeritve prevlada sektorska. Deležniki so za sodelovanje nizko motivirani, s tem je povezana tudi prevlada sprejemanja odlocitev od zgoraj navzdol. Kljucne besede: znamcenje, podeželje, tržna znamka, teritorialni razvoj, omrežje, obcina, lokalna akcijska skupina, zavarovano obmocje Lucija Miklic Cvek Porocilo o delu Zveze geografov Slovenije v letu 2023 Ljubljana, Gosposka ulica 13, https://www.zveza-gs.si/ ZvezageografovSlovenije(ZGS)nadaljujesvojeposlanstvo,razvijanjadruštvenedejavnostiinkre­pitvegeografijekotznanost.ZGSjevletu2023organiziraloziromasoorganiziralvecdogodkov,bilaktiven v mednarodnem prostoru ter izdala nov letnik revij Geografski vestnik in Geografski obzornik. V letu 2023 je bilo v ZGS vclanjenih šest društev (Ljubljansko geografsko društvo, Društvo uci­teljev geografije Slovenije, Geografsko društvo Gorenjske, Geografsko društvo Maribor, Društvo mladihgeografovSlovenijeinDruštvoštudentovgeografijeMaribor)terpetposameznikov.Vokvi­ru ZGS so delovale tri komisije (Komisija za hidrogeografijo, Komisija za uporabo geografskih informacijskihsistemov privarovanju okolja in Komisijazaregionalno in prostorskoplaniranje). Izvršniodbor(IO),izvoljennaObcnemzboruleta2022,jeostalnespremenjen.Polegtekocihopra­viljeizvedelvecdejavnosti,katerihciljjebilkrepitisodelovanjeinpovezovanjezdruštviingeografskimi ustanovami. Izvršni odbor se je sestal na šestih rednih in dveh dopisnih sejah. V marcu je organiziral obcni zbor, ki so se ga udeležili predstavniki vseh društev vclanjenih v ZGS. Na obcnem zboru so bila predstavljena porocila o delu organov ZGS ter porocila o delovanju društev in komisij. Na njem je bila podeljenaorganizacija24.zborovanjaslovenskihgeografov(leta2025)OddelkuzageografijoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Krepitev sodelovanja med društvi in ustanovami je bila ena od prednostnih nalog izvršnega odbo­ra ZGS v letu 2023. Predsednik Aleš Smrekar se je v zacetku leta sestal s predstavniki vseh društev, vclanjenihvZGS,predstavnikitrehoddelkovzageografijoinpredstojnikomZRCSAZUGeografskega inštitutaAntonaMelika.Vmarcujebilorganiziranskupensestanekpredstavnikovdruštev,vclanjenih v ZGS. Prisotni so na njem razpravljali o možnem sodelovanju in povezovanju. V juniju 2023 je bil na pobudo predsednika ZGS Aleša Smrekarja organiziran »Dan geografije«. Nasrecanju,kijepotekalonaZRCSAZURaziskovalnipostajiBarjenaIgu(slika1),sosodelovalipred­stavniki ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete UniverzevLjubljani,OddelkazageografijoFakultetezahumanisticneštudijeUniverzenaPrimorskem in Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Srecanje je bilo razdeljeno na tri sklope. Prvi sklop je bil posvecen izzivom na pedagoškem podrocju. Moderatorja (dr. Mojca Ilc Klun in dr. Uroš Horvat) sta izpostavila prenovo ucnih nacrtov za osnovne šole in gimnazije ter zmanjševa­njezanimanjazaštudijgeografije.Drugisklopjebilposvecenizzivomnapodrocjuraziskovanja.Udeleženci srecanja (sklop sta moderirali dr. Barbara Lampic in dr. Mimi Urbanc) so razpravljali o tem ali naj se geografskoraziskovanjeusmerinamanjšešteviloizbranihtemalipa najpokrivatudinoveteme,kina prvipoglednisogeografska. Vtretjemsklopusoudeležencirazpravljaliopoložajugeografijevdružbi. Moderatorja (dr. Miha Koderman in dr. Aleš Smrekar) sta opozorila na majhno prisotnost geografije vmedijihinstempovezanoneprepoznavnostgeografijevjavnosti.Prisotnisopredstavilirazlicneideje za promocijo geografije v medijih in v širši javnosti. Predstavniki geografskih ustanov so se na dogod­ku dogovorili, da bi tovrstna srecanja postala tradicionalna, bienalna (slika 2). ZGSjeizdaldveštevilkiznanstvenerevijeGeografskivestnikterdvedvojništevilkistrokovnerevi­jeGeografskiobzornik.Revijinadaljujetatradicijoseznanjanjastrokovneinširšejavnostizznanstvenimi dosežki geografske vede. Slika 1: Druženje ob »Dnevu geografije«. ZGSje14.aprila2023organiziralNocgeografije,vokvirukateresejeodviloenajstdogodkov.Dva sta potekala na daljavo, ostali pa v razlicnih delih Slovenije (Ratece, Bovec, Maribor, Malecnik, Svibno, Lukovica,Bogenšperk,HrvatiniterKrajinskiparkLjubljanskobarje).VokviruNocigeografijejepote­kalatudirazglasitevBohincevenagradeZvezegeografovSlovenijezanajboljšoštudentskodelospodrocja geografije ter predstavitev nagrajenih raziskovalnih nalog srednješolcev in osnovnošolcev. Na razpis zaBohincevonagradosoprispeletriprijave.IOZGSjenapredlogstrokovnekomisijevsestavidr.Maruša Goluža, dr. Aleš Smrekar in dr. Matjaž Geršic, nagrado podelil Ambrožu Cernetu za magistrsko delo »GeolokacijskaigrakotnacinrevitalizacijekozolcevvZgornjesavskidolini«(mentoricadr.IrmaPotocnik Slavic). ZGS je v sodelovanju z drugimi strokovnimi organizacijami s podrocja upravljanja voda, 19. in 20. oktobra2023,naPtujsoorganiziral3.kongresovodah.Udeležencikongresasorazpravljaliokljucnih vidikihupravljanjazvodamivSloveniji.Šeposebejsoizpostaviliinterdisciplinarnostupravljanjavoda ter pomen vpetosti problematike voda v mednarodni strokovni in politicni prostor. Komisija za regionalno in prostorsko planiranje ZGS in Oddelek za geografijo Filozofske fakulte­te Univerze v Ljubljani sta, 18. oktobra 2023, organizirala 10. mesec prostora. V ospredju dogodka so bile aktualne izkušnje in izzivi regionalnega planiranja v Sloveniji. 10.novembra2023jeZGSskupajsSlovenskomatico,ZRCSAZUGeografskiminštitutomAntona Melika,ZRCSAZUInštitutomzaraziskovanjekrasa,OddelkomzageografijoFilozofskefakulteteUniverze vLjubljani in Geomorfološkim društvom Slovenije soorganiziral simpozij ob 100-letnici rojstva aka-demika prof. dr. Ivana Gamsa, castnega predsednika Zveze geografov Slovenije. ZGS je v okviru 20. Ilešicevih dni (septembra) podelil Ilešicevo priznanje za življenjsko delo na podrocju geografskega izobraževanja dr. Juriju Senegacniku. V okviru prireditve je potekala tudi Akademija ob 90-letnici castnega predsednika ZGS, zasl. prof. dr. Jurija Kunaverja. Zbrane je v imenu ZGS nagovoril Matej Gabrovec. ZGSjezastopalslovenskegeografevMednarodnigeografskizvezi(IGU–InternationalGeographical Union) in v Evropskem združenju geografskih zvez (EUGEO – Association of Geographical Societies Slika 2: Predstavniki geografskih ustanov (od desne: Miha Koderman, Uroš Horvat, Aleš Smrekar, Katja Vintar Mally in Matija Zorn) so ob »Dnevu geografije« podpisali zavezo, da bi tovrstna srecanja postala stalnica. in Europe). Predstavniki ZGS so se udeležili devetega kongresa EUGEO, ki je potekal od 4. do 7. sep­tembra v Barceloni. Kongres je organiziralo Katalonsko geografsko društvo, v sodelovanju s Fakulteto zageografijoinzgodovinoUniverzevBarceloni(FacultatdeGeografiaiHistňria,UniversitatdeBarcelona) inInštitutomzakatalonskeštudije(Institutd’EstudisCatalans).Vokvirukongresajepotekalatudiletna skupšcina EUGEO. Na skupšcini je bil sprejet nov statut združenja, hkrati je bil potrjen nacrt dejav­nosti za naslednji dve leti. Prihodnji kongres EUGEO bo potekal septembra 2025 na Dunaju. EUGEO pa bo dejaven tudi na kongresu Mednarodne geografske zveze v Dublinu leta 2024. Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije je s preho­domnastabilnofinanciranjeprogramskihskupinleta2023ukinilasofinanciranjeclanarinvmednarodnih organizacijah. ZGS je clanarino za clanstvo v Mednarodni geografski zvezi (v višini 1000 USD) placal s financno pomocjo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU Geografskega inštituta Antona Melika ter ZRC SAZU Inštituta za raziskovanje krasa. V avgustu so Slovenijo prizadele unicujoce poplave, v katerih so bili prizadeti tudi stanovski kole-gi.ZGSjepriRdecemkrižuSlovenijeodprlaskliczazbiranjefinancnepomocikolegoma,kistavpoplavah utrpela najvecjo škodo. Na povabilo ZGS se je odzvalo 38 fizicnih in ena pravna oseba s skupnim pri­spevkomvvišini3259€.Akcijajebilazakljucenakonecnovembra,kojeRdecikrižSlovenijedonirana sredstva nakazal upravicencema. Oba sta se iz srca zahvalila vsem, ki so se odzvali tej akciji. ZGS je po novem prisoten na družbenem omrežju Facebook. Za redno objavljanje novic o razli-cnihgeografskihdogodkihinpublikacijahskrbiclanicaIOZGSTinaŠlajpah.Pomembnospremembo jedoživelatudiGeolista,kiponovemomogocapošiljanjesporocilzaktivnimipovezavamiterpriponkami. Boštjan Rogelj Porocilo o delu Ljubljanskega geografskega društva v letu 2023 Ljubljana, Gosposka ulica 13, http://www.lgd-geografi.si/ Leta2023smovLjubljanskemgeografskemdruštvu(LGD)potrehpandemskihletihkoncnozadi­hali s polnimi pljuci. Skupaj smo izvedli 30 društvenih prireditev: osemnajst ekskurzij (sedem pohodnih, pet kratkih in šest »klasicnih«), sedem potopisnih predavanj, štiri geografske vecere in eno fotografsko delavnico (preglednice 1–4), ki se jih je skupaj udeležilo 645 oseb. Pod okriljem ZaložbeZRC smo izdali tudi knjižni vodnik z opisi društvenih ekskurzij po zamejski Štajerski in Porabju (pre­glednica5).Vpovprecjusobilanajboljobiskanapotopisnapredavanja,medkaterimijebiltudinajbolje obiskandruštvendogodekleta–potopisokontrastihživljenjavPalestinipodokupacijo(85poslušalcev). Tako kot doslej so bili obravnavane teme in obmocja zelo raznoliki. Ekskurzije po Sloveniji in sosed­njih pokrajinah so bile v nasprotju s prejšnjimi leti bolj tematsko obarvane (ena izmed njih je bila na primer literarna), enkrat pa smo se podali cez državno mejo. Na kratkih ekskurzijah smo spoznavali razlicne lokalno relevantne tematike in ustanove, zaradi velikega zanimanja smo ogled muslimanske­gakulturnegacentraizvedližedrugic.Vokvirupohodnihekskurzijsmonadaljevalispotjoponekdanji deželiKranjskispoudarkomnazavarovanihobmocjihnaraveindemografskoogroženihmanjšihnase­ljih. Zaradi prenove »domace« dvorane Zemljepisnega muzeja smo predavanja izvedli na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete (z vzporednim prenosom na Zoomu). Tri geografske vece­resmonamenilipredstavitvamsvežihraziskovalnihrezultatov,naenempasmoseznanilizmožnostmi, ki jih ponujajo uradni statisticni podatki. Težišce tokratnega sklopa potopisnih predavanj je bilo na Bližnjem vzhodu, dva od njih smo izvedli v sodelovanju z Društvom mladih geografov Slovenije. Fotografsko delavnico v spomin dr. Bojana Erhartica smo namenili fotografiranju z letalnikom. LGD je tako nadaljeval z uresnicevanjem svojega temeljnega poslanstva, tj. razvijanjem geografske znano­sti in izobraževanja, uveljavljanjem geografije v družbi, izobraževanjem clanov in popularizacijo geografskih spoznanj. Društvo je v letu 2023 obdržalo status nevladne organizacije v javnem interesu na podrocju vzgoje in izobraževanja. Preglednica 1: Ekskurzije v letu 2023. tip ekskurzije datum naslov vodja pohodna 19. 2. Etapa #12: Vrcice – Podturn pri Dolenjskih Toplicah dr. Matej Gabrovec kratka 22. 2. Muslimanski kulturni center Ljubljana (ponovitev) dr. Denis Strikovic pohodna 19. 3. Etapa #13: Podturn pri Dolenjskih Toplicah – Straža dr. Matej Gabrovec Slovenija in sosednje pokrajine 1. 4. Arheološko Novo mesto in poznoanticni Gorjanci dr. Borut Križ kratka 6. 4. Reliefne znacilnosti Rašice Sašo Stefanovski pohodna 16. 4. Etapa #14: Straža – Mirna Pec dr. Matej Gabrovec Slovenija in sosednje pokrajine 13. 5. Povojna Koper in Ankaran dr. Neža Cebron Lipovec, Tim Mavric pohodna 21. 5. Etapa #15: Mirna Pec – Slovenska vas dr. Matej Gabrovec Slovenija in sosednje pokrajine 27. 5. Jezik, pokrajina, spomin: Po poteh romanov Dušana Šarotarja Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta Jana Ozimek, Dušan Šarotar kratka 6. 6. Cebelja pot v Ljubljani Dominika Koritnik Trepel pohodna 18. 6. Etapa #16: Slovenska vas – Sopota dr. Matej Gabrovec pohodna 17. 9. Etapa #17: Sopota – Trbovlje dr. Matej Gabrovec Slovenija in sosednje pokrajine 30. 9. Tri umetna mesta – Torviscosa, Palmanova in Portopiccolo Marjan Vrabec kratka 4. 10. Tujerodne invazivne vrste na Ljubljanskem barju (slika) Janez Kastelic, Jasna Tarman,AnaTratnik Slovenija in sosednje pokrajine 14. 10. Na obisk v Srce Slovenije Barbara Hauptman Slovenija in sosednje pokrajine 11. 11. Nova Gorica – pot po zgodovini mladega mesta in obmejni pokrajini dr. Blaž Kosovel pohodna 19. 11. Etapa #19: Kisovec – Vace dr. Matej Gabrovec kratka 22. 11. RTV Slovenija Adrian Pregelj Preglednica 2: Potopisna predavanja v letu 2023 (* v sodelovanju z DMGS). Preglednica 3: Geografski veceri v letu 2023 (* »Ljubljanski vecer«). datum naslov predavatelj(ica) 24. 1. Iraški Kurdistan: Pozabljen narod Benjamin Zupancic 21. 2. Palestina: Kontrasti življenja pod okupacijo Lovro Jecl, Vanja Dobrijevic 21. 3. Kjer je prijaznost doma: Od zelenih pustinj do turkiznih mavzolejev severne Kirgizije in Uzbekistana* Job Stopar 18. 4. Na študij v New York Tina Škorjanc 19. 9. Raziskovalno gostovanje v Saudovi Arabiji dr. Matjaž Geršic 17. 10. Jamarska odprava na Tenerife – otok vecne mladosti JK Podlasica Topolšica 21. 11. Libanon – kulturni mozaik Orienta* Miha Zajc datum Naslov predavatelj(ica) 11. 4. Toplotni otok v Ljubljani* dr. Matej Ogrin, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani 9. 5. Triglavski ledenik – nove ugotovitve na temelju ledeniških meritev in raziskav mag. Miha Pavšek, GIAM ZRC SAZU 10. 10. Obogatimo geografski prostor z uradnimi statisticnimi podatki Igor Kuzma, Statisticni urad Republike Slovenije 14. 11. Morsko ribištvo v Sloveniji Jan Potocnik Erzin, Zavod za ribištvo Slovenije Preglednica 4: Fotodelavnice v letu 2023. datum naslov predavatelj 24. 11. Fotografiranje z dronom Matej Rukavina Preglednica 5: Publikacije, izdane v letu 2023. datum naslov urednik september 2023 Zamejska Štajerska in Porabje dr. Drago Kladnik Slika 1: Kratka ekskurzija na Ljubljanskem barju, kjer smo spoznavali tujerodne invazivne vrste. Vletu2023smovLGD-junadaljevalitesnosodelovanjezdrugimigeografskimiustanovamiindru­štvi, zlasti z Društvom mladih geografov Slovenije; sej izvršnega odbora se je redno udeleževal njihov predstavnik (Klemen Baronik), svojim clanom in clanicam pa smo posredovali izvode prednovoletne številkeglasilaGEOmix.TakokotdoslejsoprejelitudivseštevilkerevijeGeografskiobzornikternovoiz­daniknjižnivodnikpozamejskiŠtajerskiinPorabju.Ljubljanskogeografskodruštvojezastopanotudi v organih Zveze geografov Slovenije in ostaja med njenimi najdejavnejšimi clani. V želji po vecji pro-mociji društva in popularizaciji geografskega izobraževanja smo konec leta uvedli tudi izdajo darilnih bonov. V letu 2023 smo tako kot doslej v svoje vrste vabili in sprejemali nove clane. V tednu okrog Noci geografije smo izvedli tudi akcijo, v kateri smo medse vabili clane po polovicni ceni. Še vedno vabimo kvclanitvipodugodnimipogojivsenovemagistranteOddelkazageografijoljubljanskeFilozofskefakul­tete. Tudi letos se nam jih je pridružilo kar nekaj, kar zagotavlja pomladitev društvenih vrst. Društvo je konec leta 2023 štelo 214 clanov, kar je dvanajst vec kot lani, s cimer se je le še utrdilo kot najvecje geografsko stanovsko društvo v Sloveniji. Izvršniodborsoleta2023sestavljali:JernejTiran(predsednik),AdamGabric(tajnik),LucijaLapuh(blagajnicarka), Marko Sencar Mrdakovic (referent za ekskurzije), Lenart Štaut (soreferent za ekskur­zije),ŠpelaConc(referentkazakratkeekskurzije),SašoStefanovski(referentzapotopisnapredavanja), AnjaAbrahamsberg(referentkazageografskevecere),MihaKlemencic(referentzazaložništvoinkar­tografijo) in Rok Godec (predstavnik uciteljev geografije in referent za fotografsko delavnico). Mesto podpredsednika ni bilo zasedeno. Izvršni odbor društva je v letu 2023 opravil devet rednih sej. Jernej Tiran