Osebne vesti. Dva župnika 70letnika. Dne 2. junija jc obhajal TOletni jubilej g. Robert Vaclavik, iki vrši kot vpokojenec župnijske posle v Gotovljah. Jubilant se je rodil na Češkem. Bogoslovje je študiral v Mariboru. Kaplanoval je pri Sv. Emi, Slov. Bistrici, Vojniku in pri Novi cerkvi, ikjer je bil tudi provizor. Župnik je bil pri Sv. Jederti nad Laškem in v Gotovljah, kjer vrši ikot vpokojenec po smrti tamošnjega župnika M. Agreža župnijske posle. — Drugi 701etni jubilant je g. župnik Alojzij Šoba, ki župmkuje na Zdolah pri Brežicah 38 let. G. Šoba je rod-om iz Vidma in jo prejel mašniško posvečenje leta 1891. Znan je ikot <eden najbolj gorečih duhovnikov. Slovi ikot širitelj pogostega sv. obhajila in je nad vse udan nebeški Materi, kateri se ima zahvaliti za velike uspehe v dušeskrbju. Njegovo udanost do Marije dokazuje dejstvo, da ni bil nobeden Slovenec tolikokrat v Lurdu, kakor g. zdolski svetnik. — Obema jubilantoma naše čestitke z željo, naj ju Bog ohrani ;kot vneta in požrtvovalna delavca v vi.nogradu Gospodovem! Smrt vzgledne matere. Dne 31. maja je zatisnila v Gospodu oči po dolgi in vdano prenašani bolezni v Mai"iboru gospa Alojzija Golob, rojena Štern v starosti 60 lct. Blagopokojna je bila v mladosti znana pevka, ki je slovela s svojim glasom po rojstni župniji Gor. Polskava. Bila je mati mariborskega Orednika g. Fr. Goloba. Pogrcb dobro matere, ki je v mucni bolezni zelo voliko trpela, se je vršil ob obilni udelež)>i v nedeljo dno 2. junija na pokopališče na Pobrežju. Rajni materi in v bolezni mučcnici svetila večna luč, žaiujočemu možu, hčerki ter sinii naše iskreno sožalje! Nesreče. Smrt vsled padca. V Mariboru v Sofcolski ulici je omahail z nove stavbe v globino 361etnL Jakob Kaiser, pomožni delavec iz Bresternice pri Kamnici. Pri padcu je priletel na betonska tla in obležal s počeno lobanjo. V mariborski bolnici je podlegel poškodibi. Dva požara. Sp. Polskavo pri Prager•skcin je zadela v razdobju enega tedna kar dvojna požarna nesreča. Najprej jc izbruhnil ogenj prcdpoldne v gospodarskem poslopju posestnice Martinsek v bližini Orthaberjevega mlina. Pogorelo je Martinšekovo poslopje do tal in s slamo ikrita hiša soseda Šprogarja. En teden zatem se je pojavil rdeči petelin v gospodarskem poslopju posestnika Soršaka. Zgorelo je poslopjo in delno tudi hiša. Gasilci so bili pri obeh požarih požrtvovalno na delu in rešili, l<ar je bilo mogočc. Domačija na Pohorju pogorela. Na Smolniku nad Rušami je upepelil požav stanovanjsko in gospodarsko poslopje poscstniku Frideriku Glaserju. Škoda znaša 25.000 Din. V hiši stanujoči drvar je ob vsc. Smrtna nesreča na Muri. Pri Petanjcih-Radencih je naložil brodar v svoj čoln 11 oseb, da bi jiii prepeljal proti večeru preko močno narasle Mure. Valovi so zanesli čoln v leseno ogrodje broda in radi sunka so popadali vsi potniki v vodo. Med ponesrečenimi je bil tudi »orožniški kaplar Aleksander Sota, tki je z največjo požrtvovalnostjo in v lastni smrtm nevarnosti rešil iz valov Mure dve osebi. Velika nesreča je zahtevala samo eno smrtno žrtev in sicer Antona Horvat iz Zurmanca v srezu Krapina. Rešila se je celo stara ženica Terezija Zupan. Oprijela se jc prevrnjenega čolna. Valovi so gnali Coln dva kilometra od kraja nesreče in je obtičal pod ikolesjem Omarjevega mlina. Na ta način si je ženska otela življenje. Vzrok nesreče je gotovo ta, ker je bil čoln premajhen ter prevcč poln. Posestnica pogorela. V Makolab jo uničil ogenj domačijo posestnice Marije Mesarič in povzročil škodo 14.000 dinarjev. Požarne nesreče v Podsredi. Trg Podsredo so obiskale v osmih tednih tri požarne nesreče. Zadnji podtaknjeni požar je uničil gospodarsko poslopje Ivan a Kosa. Občutna požarna nesreča je zadela poscstnika in žnpana Antona RadkoviCa v Brezovicl pri Št. Jerneju na Dol. Požigalčeva i'oka mu je zanetila s pomočjo bencina gospodarska poslopja. Škoda znaša 150.000 Din. Strahovita potresna lesreča je zadola dne 31. maja v scvernozapadni Tndiji v Beludžistanu precej obširno pokrajino med mestoma Quetta in Kalato. Na tcm ozemlju jo ob življcnje več dcsettisoč ljudi in so skoro vsa poslopja unicena. Računajo, da je ubitih štiri petine prebivalstva. V Quetti sami je bilo zasutih 30.000 ljudi. Edina zveza s po potresu prizadetimi kraji je brczžični brzojav. Najbolj prizadeto mesto Cuetta je veliko trgovsko mesto, važno železniško križišče in vojaška postojanka. Vojaško lctališče v omenjenom mestu jc uničcno in jc ob življcnjo 43 lctalcev. Razne novice. Sprejem v knezoškofijsko dijaško seiusnišče v Mariboru. V dijaško semenišce se eprejemajo zdravi, nravno nepokvarjeni dečki, ki so doma v Iavantinski škofiji :n so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo ali kak razred klasične gimnazije in imajo namen po končanih gimnazijskih študijah vstopiti v mariborsko bogoslovje. Prošnje za sprejem se morajo najpozneje do dne 31. julija t. 1. poslati po domafem župnem uradu ira kn.^&k. oidinariat v Mariboru. Nekolekovani orošnji je treba priložiti: rojstno-krstni list, zadnje šolsko epričevalo, zdravniško spričevalo tei premoženjeki izkaz. Razen tega se morajo V6i prošnjiiki zadnje dni julija, ako tega niso prej storili, osebno predstaviti semenijškemu ravnateljstvu. Glede sprejemnega izpita za gimnazijo pa velja sledeče: Za vpisovanje v prvi razred klasične gimnazije v Mariboru se morajo vlažiti s 5 Din l:olkova,ne prošnje na ravnatelj&tvo tega zavoda do 25. junija. Sprejemni izpiti bodo dne 1. julija. Za sprejem je potrebna najnižja staroet 10 let, najvišja starostna meja pa je 13 let. Prošnji za eprejem v gimnazijo je treba priložitl rojstno-krstni list ia šolski izkaz. Dečki, ki bodo delali sprejemivi izpit in nameravajo prositi za sprejem v dijaško semenišče, se naj kar po opiavljenem izpitu predstavijo semeniškemu ravnateljstvu. — Ravnateljstvo kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva ulica 12 (nasproti klasični gimnaziji). Proti bolgarskim prodajalcem zelenjave. Na mariborski trg so vozili bolgarski vrtnarji iz Varaždina zelenjavo in jo prav poceni prodajali. Zadnjo soboto dne 1. junija so na mariborskem trgu pometali Bolgarom zelenjavo na tla in jo pohodili. Nastop proti Bolgarom so organizirali mariborski vrtnarji. Nedolžna žrtev. V dan .šnji številki poročamo, kako jo stveljal na Kranjskem neznanec na dva ¦orožnika na Vrhpolju pri Moravčah in sta žandarja podlegla poškodbi v ljubljanski bolnici. Na delu je tudi s celo tolpo po Dolenjskem tolovaj Urbanč. Radi pojava dveh roparjev je orožništvo z vs-o paro na delu, da "zsledi lopova. Na Otoku, občina Bočna pri Gornjemgradu, so naleteli orožniki ob priliki patruliranja na neri.anca in ga pozvali, naj počakaf Ker pozvani ni obstal, so padli strcli in zadeli nedolžnega smrt no. Dognali so, da je ustreljeni doraačin Ivan Černevšek, slar komaj 26 lot. Najdeno truplo že dolgo pogrešanega rudarja. Začetkom meseca marca je aeznano kam zginil v Trbovljah rudar Franc Dolšek. V gošči ob cesti proti Mariji Reki je naletel te dni pastir na močno razpadlo moško trupJo, v katorem jo prepoznala žena pogrešancga Dolšoka svojega moža. Način smrti jo zagonetka. Dolšek je zapustil ženo s i nepreskrbljenimi otroki. 251etnica smrti znamenitega nemškega učenjaka. Dne 27. majiiika je minulo 25 let, kar je umrl eden najbolj znamcnitih učenjakov dr. Rob. Koch. Rodil se je 11. X. 1843 v Klaustalu v Harzu na Nemškem. Po poklicu je bil zdravnik. Tekom svojega tolikanj plodonosnega življenja je odkril naslednje bacilc ikot povzročitelje glavnih človeških bolezni: i.acil jetike, kolere, legarja, davice, spalne bolezni in tetanusa fkrč vsled zastruDljcnja rane). Rob. Motorizirani poljski topovi na Francoskem. Nemški zakonski par Forster na ženitovanjskem potovanju v čolnu preko Atlantskega oceana. Mladi mož in žena sta na morju že od novembra 1. 1. in se nameravata lzkrcati v Brazilijl. Ob prilijki poroke danskega presotolonaslednika sta bili v Stockholmu zasidrani švedski bojni ladji v zastavah. Danafal pieslolouaslednik se pelje po poroki po ohrašenih nllcah Stockholma, kjer ga pozdravljajo Dancl ŠvedL In Kochu gre zasluga odkritja bacila, ki povzroča pri živalih vranični prisad. 301etnica bitke pri Čušimi. Dne 28. maja je minilo 30 let od pomorske bitIke pri Cušimi, v ikateri so uničili Japonci rusko baltiško brodovje, iki je plulo iz Baltiškega morja krog vse Evrope, Afrike in Azije v vzhodno Azijo na pomoč vzhodnemu ruskemu brodovju v rusko-japonski vojni. Od 36 rus(kih bojnih ladij, iki so se spustile v boj z japonskim vojnim brodovjem, je priplula samo ena srečno v luko Vladivostok. Vse druge, izvzemši nekaj lahikih križark in prevoznih ladij, ki so pribežale v nepristranska pristanišča, so potopili Japonci. Klub stoletnikov ali Metuzalemov obstoja v Londonu. Klub šteje na celem svetu 6000 članov in med temi je 123, ki so pravi stoletniki. Obžalovan|a vredni slučaji. Rop na Mariborčanko. V petek dne 31. maja se je splazil v Vetrinjski ulici v Mariboru kmalu popoldne v stanovanje zasebnice Eleondre Hambeck neznanec in se lotil tatinskega posla. Ko se je vrnila Hambeckova iz ikuhinje v sobo, je zagledala^tujca, iki si je polnil žepe z njenimi dragocenostmi. Vlomilec je pobasal zlatnine za 10.000 Din inen samokres. Hambeckova je začela pri pogledu na tolovaja vpiti na pomoč, a jo je neznanec zagrabil za vrat ter jo udaril s pestjo po glavi, da bi jo onesvestil. Vrgel jo je v sosedno sobo in zaklenil. N.a obupne klice je prihitel na pomoč njen brat Rajmund,' iki je planil proti vLomilcu in ga zagrabil za roke. Neznanec se mu je zmuznil ,-in udaril Rajmunda s pestjo po glavi ter pobegnil. Na vpitje iz hiše se je zbralo vec ljudi spodaj na ce&ti in dva moška sta zagrabila bežečega napadalca inga predala stražniku. Gre za nekega 42letnega Hajredina Serdaroviča iz Banjaluke, ki je po poklicu natakar in je bil že ve&krat predkaznovan. Vlom v trgovino. V Spodnjem Radvanju pri Mariboru je bilo vlomljeno v trgovino Alojza Pšundra in odnešenega raznega blaga za 8000 Din. Neznanec skočil v Dravo. Z glavnega mosta v Mariboru se je pognal v Dravo 16—17 letni fant, koj«ga osebnost je še neznana. Vinski tatovi so obiskali posestnika Jožefa Domadeniik v Zgornjih Hočah in so mu odnesli 400 1 vina ter 50 1 žganja. Škoda 3400 Din. Umor — posledica nedovoljenega življenja. Dne 28. maja je zaklal s kuhinjskim nožem 371etni Janez Junger v Dežni pri Podlehniku pod Ptujem 35letno Lizo Hostnik, posestnico ter vdovo. Zločin je bil izvršen v prepiru, ker je moral plačevati poročeni Junger Hostnikovi vzdrževalnino za dva neza¦konska otroka. Morilec se je sam javil oblasti z izgovorom na razburjenost. Vlomilca na ljubljanskem velesejmu so iztaknili in zaprli. Kradel je iz pavilijonov razne mehanične predmete. Usodepolno je bilo zanj, ker se je preveč navlekel na velesejpiu pokradenega vina i.n zaspal vtel.^f. celici, kjer so -ga izsledili. Gre ža 271etnega brezposelnega šoferja ileotta Podboršeka, rojenega na Dunaju: in pristojnega v Ljubljano. Aretirani uzmovič je že star znanec ljubljanske-pplicije. Vlom v župnišče. Na Vrhniki pri Ljitbljani je bilo vlomljeno v župnišče. Vlomilec je odnesel iz pisarne 397 Din, i.z blagajne pa 10.200 Din ter razne hranilne knjižice. Po opravljenem tatinskem poslu je izpil tri četrt litra.slivovke in ; odmotoviliL pijati v; temno noč. .- ;•;;.; v .. . .:;,:, ; ¦-¦ ' ¦„: " '  Nevaren tat pod ključem. Orožnikl iz Kamniika so zaprli nevarnega tatu' Antona Pestotnika iz Velike Lašne^prl Kamniku. Aretirani je že i-rtel večkrat posla z roko pravice. Kradel je hranM-* ne 'knjižice in predvsem ikolesa. Ukra-i dena kolesa je oddajal svojemu pajda-šu Francu Roglju iz Vogelj pri Šenčur-< ju, ki je ukradeno blago prav poceni dalje prodajal. Oba uzmoviča so izročili sodlšču v Kamniku. Drzen vlomilec na deiu. Dalje časa je že na delu po Dolenjskem zloglasni vlomilec Jožef Urbanč iz Mrtvic pri Krškem. Lopov j« star 29 let in ima: krog sebe celo tolpo. Njegov zadnji zlo< čin je vlom v stanovanje prevžitkarice Barbare Žlogar v Rosalnicah pri Met-« liki. Odnesel je gotovine in raznih drugih predmetov za 5000 Din. Tolovaj ustrelil 2 orožnika. Orožniki v Moravčah na Kranjskem so prejeli obvestilo, naj pohitijo na Vrhpolje, kjer tiči v hiši bajtarice Brigite GaberŠek' človek, iki ikaže že na zunaj, da ne hodi po pošteni poti. Na zasledovanje sta se podala 401etni komandir Franc Vričko in 351etni podnarednik Franc Štefančič. V omenjeni bajti sta našla neznan-" ca in ga pozvala, naj se izkaže, ikedo-i odikod in kaj da je. Mesto izskaznice je potegnil zločinec sam-okres in oddal na orožnika, ikatera je zadel v trebuh, več strelov. Težko ranjena sta imela še toliko moči, da sta tolovaja trikrat za,bodla. V borbi je ropar še enkrat ustre111 in ikrogla je zdrobila komandirju kost na roki. Ranjena orožnika so prepeljali v .bolnico v Lj-ubljani, kjer je Štefančič podlegel ikrogli dne 31. maja, komandir Vričko pa dne 1. junija. T<h lovaj je pobegnil in pustil v iko&i le revolver. Za beguncem so pričeli številni orožniki pogon. Skrajna surovost v pijanosti. Redov Leopold Peterlin, doma iz Rov pri Vel^ Laščah na Kranjsikem, je igral v ikrCmt Ramšar pri Stranjah V oikolici Kamnika na harmoniko. V gostilni je bila zbrana večja družba. Posestnik Seno-; žetnik, ožonjen in oče dveh otrok, je naenkrat v pijanosti pograbil za stol, udaril z njim po luči in v temi je urezal z nožem harmonikarja preko čela tako, da mu je izteklo oko. Pijano surovino so zaprli. Hitro izsleden in prijet tat. Zadnjič smo poročali, da je bilo Guzljevim ali po domače Balantovim v Škofji Loki ukradena lepa svota 17.686 Din. Balantovi imajo v Škofji Loki krčmo, trgovino, pri njih je pošta in glavna tobačna zaloga. Trgovec Franc Jelovčan iz Gornje vasi v Poljanski dolini je poslal zgoraj omenjeno svoto Balantovim namesto po pošti z avtom. Balantovi so izročili kuvertirani denar domačemu zanesljivemu hlapcu z naročilom, naj se odpelje v Ljubljano in tamkaj naroči večje množine tobaka. Hlapec je vtaknil ikuverto z denarjem v suknjič in ga obesil v svojo pritlično sobo pri hlevu za dobrih 10 minut. Le nekaj minut odsotnosti je porabil tat in zginil z denarjem. Orožniki so imeli takoj uzmoviča v osebi 301etnega delavca Alojzija Tavčarja v Selcih. Aretirani je priznal tatvino in tudi po-kazal kozolec, pod katerem so našli kuverto z denarjem. Obešenega so našli pod Rožnikom pri Ljubljani 631etnega hlapca Ivana Pavšiča, doma iz Lokavca pri Gorici. Vzrok samomora je neznan. Pod vlak se je vrgla v Mostah pri Ljubljani 241etna M. B. iz Dravelj. Kolesa so nesrečno žrtev obupa tako razaiesarila, da so jo komaj prepoznali. Ustieljen tihotapec. Večja tihotapska družba je hotela dne 27. majnika vtihotapiti od nas na italijansko ozemlje konje. V gozdovih na Snežniku, v takozvanem Kaliču, so zadeli švercarji na obmejno stražo, ki je začela streljaii. Kot smrtna žrtev tihotapstva j« obležal posestniški sin Janez Špeh iz Šmalate. Straža je ustrelila tudi enega konja, šest pa zaplenila. Slofenska Krajina. Naš« ceste. Kakor čujemo, ee bo vršilo več del na naših cestah v lendavskem srezu. Tako se bo gradila iz bednostnega fonda pot iz Filovec do ceste Dobrovnik—Renkovci, i.stotako tudi Strehovci do omenjene ceste. To je bilo res potrebno, ker v slueaju deževja so bile te poti ali kakor pravijo ljudje, »nameti«, neprehodne za pešce in za vozove. Važni eta pa ti dve poti tudi radi tega, ker vežeta važno zvezo dolnjih krajev s strehovskimi in filovskimi goricami. Tudi se čuje, da ba grajena nova pot od Lipe — OcLranci — MeJinci — Melinci brod. Če bo še daljnega kaj posebnega, bomo poročali. Upamo, da bodo občtne zaposlile re3 revne ljudi pri teh zgradbah iz bednostnega fonda, ČransoTci. Največ ljudi menda gre iz naše fare v Francijo. Deklet nad 20 let skoraj več ne bo doma. Veliko jih gre, ki imajo doma dc«ti jela in dela, pa bogaetva si želijo. :— Nekaj naročnikov smo dobili v Franciji. Le čitajte naš li&t v tujini in priporočajte ga tudi drugim. Letno stane 64 Din. Dobro naj se Vam godi taiin »na repi«. Samo pošteni pridite nazaj v naš kraj! Turnišče. Stiri mesece je komaj minilo, odkar je naša stavodavrra in slavna župnija nekdaj po romarski božji poti k »Mariji na pustini« ali k »Mariji za Črnim logom« dobila po večletnem presledku svojega župnika v osefoi g. dekana Ivana Jeriča. Uspeh delavnega in ree dobrega pastirja naših župljanov postaja vedno boij viden. *Z veliko vnemo se je lotil ustanovitve cerkvenega odbora; odbor je izvoljen in kmalu se bodo poznali tudi sadovi njegovega dela. Poeebno skrb je posvetil gospod župnik olepšanju prostora okrog cevkve. Nujno je že bilo potrebno popravilo poti od ceste do cerkve, Ki leži na majhnem holmcu. = Nemila smrt je iztrgala iz sred'ne njegove družine Zadravec Štefana v sfarosti 56 let. Pokojnik je bil ilaleč naokrog znaai tevljarski mojster in vedno so naiočali pri njem vea finejša čevljaiiska dela še tudi od onstran Mure. Pred štirimi meseci ga je zadela uenadoma kap in trpel je velike bolečine. Dar govora mu je bil pošel skoro popolnoma n tudi drugače je bil priklenjen na bolniško postelj. Previden je bil večkrat s sv. popotnico in tako se je spravljen z Bogom dne 24. maja preselil v svojo nebeško domovino. Pokojnik zapušča petero otrok in žalujočo soprogo. Pokojniku sveti večna luč, otrokora in žalujoči ženi naše iskreno sožalje! — Bridka smrt je posegla po mladem možu Štefanu Kučko v starosti 31 let. Komaj poldrugo leto je bil po ročen in že je adšel v večnast. Vneli eo se mu možgani in že tekorn osmih dni je nastopila smrt. Pokojnik je bil vedna tih in miren tovariš; bil je čevljrirski pomočnik pri mojstru Kvičko Štefanu že dolgo vrsto let. Žalujoči mladi soprogi in njegovim staršem Jski-etio sožalje! Pokojniku pa bodi Vseraogočni plačnik! — Po par letih se je vrnil iz Francije Peter Čižraažija, ker ga je klicala v domovino vojna obveznosf. — Delovodja turniške upravne občine g. Jo-žef Puglič se je preselil s svojj družino iz bližnje Nedelic3 v Turnišre' in ee naetanil v Čižmažijevi hiši. Veseli na.*, da se jj g. Puglič nasel'1 pri nas, obenem mu pa želimo prijetno bivanje v naši sredini! Filovci. Razburila nas je neprevidnost no-< kega voznika, ki je povzročil snirt triletnega ot-roka. Z vozom je divjal po cesti, na kateri sta se igrala brata, triletni in petletni. Starejši se je umaknil pred brezobzirnim voznikom, mlajaega je pa povozil. Kolo mu je šlo> čez trebuh in kmalu je izdihnil. Pravijo, da je bil voznik pijan. otrogo kazen zarslužijo taki brezvestai ljudje. Tišina. Razburljivi dogodki so se odigiall na naši MuM. Voda je tako nnrastla, da .brod ni mogel voziti. Ljudje pa seveda vseeno silijo čez Muro. Veeja družba je sedla v raajhen čoln in podali so se v besneče valove. Krmarji niso bili ko3 valovom in Iadjo je ?. vso silo vrglo v etari, nerabni, v Muri stoječi brod. Strašni prizor je to bil. Vse je krifalo in z vso močjo so se trudili, da bi se j-ešilfv Čoln se je -preobrnil. Neki Medjimurec je zginil v valovih in Mura ga je požila. Ena go&pa se je oprijela preobrnjene ladje in se je krčevito držala. Tud: denarnice ni izpustila iz rok. Daleč jo je voda odnesla in še le ob mlinu je prišla rešitev. Mlinar je stopil v ladjo, hitel za njo in jo s težavo rešil. Vsi di-ugi so se sami rešili. Sreča v nesrefci je bila, da ni zahtevala Mura več žrtev. Naj bo to vsem v Rvaiilo, da se človek ne more igrat: z naravnimi silami. Sobota. Veliko sloveenost smo irneli dne 29. in 30. junija. Salezijanski zavod »Martinišče« je obhajal gad Marije Pomočnice. Ogromno naroda se je zbralo. Stolni kanonik g. dr. Cukala. je imel pontifikalno sv. mašo, sprejel no- ve člane v Marijino družbo, blagoslovil novo zastavo dijaške Marijine kongregacije in imel Iepo pridigo. Zastavi je kumovala gospa Bajlecova. Veem, ki so bili prisotni pri ti proslav", bo to ostalo še dolgo v spominu. Slana je v mesecu maju naiedUa veliko škodo. Škoda je ocenjena za celi srez in sicer znaša škoda 3,700.000 Din,.tako jo vsaj glavarstvo isporočilo. Pravda proti gospodu kaplanu Vargu od Sv. Jurija je končana. Gcspod kaplan je bil v Mariboru oproisčen in dobil s tem popolno zadoščenje.