Razne stvari. Iz domačih krajev. (lmenovaige.) Ravnatelj mariborske gimnazije, dr. Peter Stornik, je imenovan šolskim nadzornikom za realisti6ne predmete in za slovenske paralelke na štajarskih gimnazijah. Z dr. Pet. Stornikom izgubi naša gimnazija ravnatelja, katerega v službi niso vodili zasebni in strankarski nameni, ampak plemenito hrepenenje, da si na njegovem zavodu naša mladina zadobi nravno in duševno spopolnjenje za vstop v življenje. Težko se Io6ijo od njega udani mu profesorji in u6enci. Ob njegovem imenovanju šolskim nadzornikom pa nas navdaja prepri6anje, da bo tudi v novi službi pravi6no in vzorno izvrševal vzvišeni poklic. — Pravni praktik. pri celjskem okrožnem sodiS6u, g. Jož. Zdolšek, je imenovam avskultantom. — Dosedanji štajerski šolski nadzornik Zindler je upokojen in dobil pri tej priliki naslov dvornega svetnika. (Ljudskosolski nadzorniki.) Deželni nadzornik za ljudske šole, gosp. Linhart, že iš6e po Spodnjem Štajarju svoiemu političnemu naziranju ugajajo6ih oseb za ljudskošolske nadzornike. Ni dvomiti, da bo tudi sre6no našel take može, kajti občno je znano, da ima Linhart za politi6ne zadeve mnogo ve6 sposobnosti, nego za ukoslovne in vzgojeslovne. (Za slovenske gospodinje.) Na nemSkem Štajarju so imela dekleta s prizadevanjem in podporo deželnega odbora že dvakrat jeden mesec trajajo6i te6aj, v katerem so se pou6evala celo nazorno v vseh strokah kme6kega gospodinjstva. Poro6ila se jako laskavo izrekajo o tem pouku. Kar je za nemška dekleta dobro, tudi našim slovenskim ne bi škodovalo. Da bi le bilo pri nas vedno ve6 brige in skrbi za napredek v umnem gospodarstvu in gospodinjstvu! Ali ni, recimo na Murskem polju ali v Savinjski dolini, moža, ki bi tej zadevi posvetil svojo pozornost, ali pa6? (Paziti bo treba.) NaS deželni odbor predlaga v deželnem zboru, naj se odboru naloži, da bo skrbnim o6esom opazoval go- spodarsko zadružno gibanje ter je tudi v vsakem oziru podpiral. Ob jednem predlaga, da se naj ustanovi mesto gospodarskega strokovniaka, ki bi vodil celo zadružno gibanje. Dolžnost slovenskih deželnih poslancev je, da svoje6asno zahtevajo spremembo teh predlogov v korist spodnjeStajarskih kmetov, posebno da se za Spodnji Štajar ustanovi mesto slovenš6ine zmožnega strokovnjaka, pri katerem bi naj imela pravico predlagati prosilce snujo6a se zveza spodnještajarskih zadrug. V enaki zadevi so storili naši poslanci že itak enkrat smrten greh, ko se je Slo za Raiffeisenove posojilnice, naj ga torej ne storijo sedaj drugokrat. (Ljubiteljem nemškega jezika!) Finan6ni minister dr. Kaizl je obiskoval pretekle dni Dalmacijo s svojo soprogo in h6erko. Govoril je, kjer je bila priložnost, le hrvatski in 6eški. Gospa ministrovka je Sla nekaj kupovat v Stacuno. Trgovec je za6el ž njo nemški govoriti, a gospa ni hotela nemški govoriti, ampak le hrvatski. Ministrova obitelj je povsod kazala, da se 6utijo Slovane in da se ne sramujejo svojega slovanskega rodu in jezika. Koliko Slovencev bi se lahko od njih u6ilo! (Iz šole.) Štirirazrednica v Cadramljah pri Konjicah se bo razširila v petrazrednico. Nadu6itelja sta postala v Konjicah tamošnji učitelj gosp. J. Pirh, in pri Sv. Martinu pri Vurmbergu g. Ant. Gselman, dosedaj u6itelj v Dobrovcah; g. Benjamin Nemluvil dosedaj v Razborju je prestavljen v Frauendorf; šolski vodja v Razborju je poslal g. Silvester KoSutnik, dosedaj podu6iteli v Marijinem Brezju, v Ribnici-Breznu g. Fran6išek Harih, dosedaj nadu6itelj v Marenbergu; u6iteli na nemški Soli v Laškem je postal Franc Kresnik, v Škalah Franc PristovSek; podu6iteljica na nemški šoli v Laškem Pavla Gidrih, dosedaj podu6iteljica v Lo6ah. Stalno nameš6eni so Alojz Recelj pri Sv. Juriju ob juž. žel., Jožef Poljanec pri Kapeli, Franc Nehutni v Konjicah, Beno Serajnik v Cadramljah. (Naša mladina.) Na velikono6ni ponedeljek so priredili doma6i in nekateri tuji dijaki na odru tukajšnega bralnega društva gledališko predstavo; a ker je Dobrna slovenska vas, je morala biti igra za izvoljeno ob6instvo, seveda tudi — nemška. Oder se je moral v to svrho pripraviti, pa napotje delala je slovenska zastava, torej pro6 z njo, seveda na prav laskav na6in, kakor je to že obi6ajno. Vsa 6ast naši slovenski srednješolski mladini, junaško se je borila za nemško posest. Le tako naprej! Tužna nara majka! Sinove si izredila, pa so te zani6evali . . . drugod vstajaš, tukaj te lastni sinovi teptajo v prah — —. (Občinska hranilnica v Ljutomeru) je praznovala dne 10. aprila t. 1. svojo petindvajsetletnico. V spomin tega dogodka je razobešeno iznad hranilniške hiše ve6 zastav in seveda tudi h-anklurtarska. Priredil se je slovesni obed, h kateremu so bili povabljeni samo nemški ob6inski odborniki in nemški volilci. Slovenskim ob6inskim odbornikom se niti ni naznanilo nobeno vabilo. Ali je to hvaležnost proti slovenskemu prebivalstvu iz okolice, ki je se svojim denarjem obogatilo hranilnico in bogati Se vedno trške trgovce in kr6marje? Cemu je treba naše ljudstvo žaliti s irankfurtarsko zastavo? Ali ne bi bilo bolje, če bi hranilnica nekaj goldinarjev dala za reveže in za ubogo Solsko mladino na ta spomin? (Viničarska šola v Igutomeru.) Nove prošnje za ustanovitev vini6arske šole v Ljutomeru so vložile še slede6e ob6ine: tržka ob6ina v Ljutomeru, ob6ina Stara cesta, dalje iz gornjeradgonskega okraja ob6ina Boračeva, iz ormožkega okraja ob6ina Savska, Trnovska, Bratone6ici in Sv. Miklavž pri Ormožu. Tudi okraini odbor v Ljutomeru je prosil za jednako šolo. V deželnozborski seji dne 8. t. m. predlagal je deželni poslanec dr. Rosina, da se deželni odbor pooblasti nemudoma ustanoviti vini6arsko Solo s slovenskim u6nim jezikom v Ljutomeru z desetmese6nim kurzom in v tistem obsegu, kakor je obstoje6a vini6arska šola v Lipnici. Upamo torej, da bode deželni zbor enkrat ustregel v tej mali zadevi opravi6eni želji tamošnjih vinogradnikov. (Kmetijska zadraga na Cvenu) pri Ljutomeru je nakupila cvensko pristavo s 50 plugi zemliiš6a v ta namen, da bode priredila drevesnico, trtnico in redila nekaj lepe plemene živine. Ta zemlja je ostanek nekdanjega graš6inskega posestva na Cvenu, ktero so kupili in razprodali pred jednim letom gg. Seršen Franc, dr. Rosina in Josip Mursa. V nedeljo dne 9. aprila pla6ali so prodajalci na spomin te razprodaie in na ustanovitev zadruge obi6ajni »hardamav pri kterem se }e razvila lepa, doma6a veselica. Po tisti zemlji, kjer je od nekdaj, skozi 400 1. gospodovala razna plemenitaška gospoda in kamor se je nekdaj na tlako hodilo, bode zanaprej gospodarila — kmetijska zadruga. (Pameče.) ,Pust na trati, vuzem na pe6i,' pravi prigovor, ki je starejši, nego stoletna pratika. Pa letos se je le malo zara6unil. Še na veliko soboto je sipalo snega po bližnjih planinah, kakor da bi angeljci tresli bele evetlice za velikono6no procesi jo, v nedeljo pa nas je že toplo solnce spominjalo, kako da se vsa narava veseli vstajenja Gospodovega. Tudi pri nas sta se obhajali obi6ajni dve procesiji (ena v jutro s presv. ReS. Telesom po vasi, druga popoldne s podobo vstalega Zveli6arja 6ez polje) z nenavadnim sloVesom in med ogromno udeležbo vernega Ijudstva. Posebno slovesna je bila sv. maša, pri kateri so prvokrat svetili mladeni6i Marijine družbe. Zal, da se je med veselo trjan6enje meSalo tudi tužno mrtvaško zvonenje in da se je veseli aleluja zgubil med resnobnim ,requiem', ker so v fari trije mrli6i ležali nad zemljo. Žalosti pa se }e še pridružila nesre6a. Dva fanta bila sta med neprevidno strelbo lehko poškodozana, toliko da bota ložje pomnila praznike velikono6ne. (Od Sotle) smo dobili tole poro6ilo: Sotla preplavi in poblati skoraj vsako leto polje in travnike, nepokoSeno krmo, in veliko škodo povzro6i. Na velikono6ni ponedeljek je obiskal naš kraj deželni in državni posl. čast. g. Ziekar in si ogledal tok Sotle z namenom, na podlagi potrebnih podatkov pri vladi delati na to, da se Sotla regulira. NaS kraj se z zaupanjem obrača do neumorno delavnega poslanca in mu bo za trud njegor hvaležen. Pri nas ljudje mo6no bolehajo za influenco. (Uravnava Sotle.) Pesnica in Sotla napravljata leto za letom velikansko škodo slovenskim posestnikom. Ce tudi naši deželni poslanci vedno in vedno dregajo, da se kaj ukrene, vkljub temu ostaja nemška deželna ve6ina gluha za vse še tako obupne prošnje slovenskega kmeta. Toda naši poslanci ne omagajo, mogo6e da vendar enkrat najdeio tudi pri trdih Nemcih koli6kaj 6ute6e srce. Dne 5. aprila je deželni poslanec J. Zičkar s svojimi slovenskimi tovarisi vložil predlog, naj se sklene, da se kmalu odredi tako potrebna uravnava Sotle; pri vladi se naj poskrbi za ta namen zdatna podpora; s hrvatsko vlado se naj deželni odbor pogodi za jednotno postopanje. Videli bomo, kaj bodo Nemci k temu predlogu rekli in kako naglo zna deželni odbor skrbeti za Slovence. (Od Sv. Jurja ob Ščavnici.) Dne 3. aprila smo imeli tukaj sejo, kjer so naSi raožje pokazali zopet slovensko mišljenie. Podpisali so se za gornjeradgonski slovenski dav6ni urad. Pa žal ne vsi. Janez Strah, posestnik v Sovjaku ob6ine Terbegovske, ni hotel dati podpisa. On jedini se je protivil tej opravičeni napravi in ni hotel podpisati tako potrebne in koristne prošnje. Jurjevški možje, kateri ste se potegovali za pravi6no re6, ter niste poslušali Strahovih praznih besed, Vam kli6emo, le tako naprej. Vas, J. Strah pa svarimo in opozarjamo, da se poboljSate ter postanete odločen Slovenec. (Šestletna šolska dolžnost.) Nemskokatoliski deželni poslanec A. Kern je stavfl v deželnem zboru predlog, naj se po prizadevanju deželne vlade šolski zakon v toliko spremeni, da bo deželni zbor mogel skleniti, 1. da se vpelje ob6na šestletna Solska dolžnost, 2. da se sme tudi pripustiti osemletna šolska dolžnost, k\er šolska ob6ina to zahteva. Vendar mora ona Solska ob6ina, ki zahter* osemletno Solo, sama nositi narastle stroSke. 0 predlogu, za naSe kmetsko ljudstvo velepomenljivem, še bomo govorili pravo6asno. (Veselje v Mariboru.) Izmed trojice velikonemških junakov Šenerer-Voli-Iro se je usmilil Iro Maribora ter bo naprošen dne 17. t. m. v kazini govoril o politi6nem položaju. Irova nadarjenost in 6astna besed* v državnem zboru ni na najboljSem glasu im vsekako zna6ilno je za mariborske Velenemce, da so si ravno njega izbrali. K zbororanju se vabijo vsi somišljeniki. Videli bomo, ali se nahajajo med Irovimi somišljeniki tudi avstrijski c. kr. uradniki. (V Laškem) se je ustanovila podružnica zloglasne ,sudmarke', da brani laško nemSkutarijo. Z ustanavljanjem takih izzivalnik druStev na popolnoraa slovenskih t)eh sc daje le netivo narodnostnemu prepira! (Cerkvene novice.) V Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici so znotrai prenovili farno cerkev. Zlasti veliki oltar in dva stranska oltarja dajeta cerkvi vse drugo, lepše obličje. Popravo altarjev je izvršil gsp. Anton But s tremi sinovi. — Istotam se bo vrSilo od 15.—22. aprila ponavljanje sv. misijona. (Iz Št. Lovrenca na k. ž.) nam pišejo: V no6i od zadnjega petka do sobote smo imeli v trgu velik ogenj. Zgorelo je pri ,Voitu', in sicer hiSa, mesnica, ledenica in gospodarsko poslopje. Za sosede je bila silna nevarnost. Le skupnemu trudapolnemu delovanju požarne brambe in tržanov gre hvala, da se niste vžgali sosednji hiši. (OgeDJ) je uni6il popoldan na Veliko no6 hišo in gospodarsko poslopje Janeza Šege in Franca Jesenka v Gladomeskem župnije Sv. Veneesla; le z najve6jo silo so ubranili fantje in možje par korakov oddaljena poslopja dveh kmetov. Zažgal je štirileten fantek. Pazite na otroke! — V Leskovcu pri Slov. Bistrici je pogorel Blaž Šif, in nedavno Fran Dolinšek, p. d. Gmanjski. Zgorelo je vse. Ljudje so pomilovanja vredni. — Dne 30. marca je v Peklu pri Poljeanah zgorela And. Supan6eva shramba za jajce. Vžgala se je po neprevidnosti delavca A. Potočnik, ki si je v delavnici na tleh naredil ogenj, koji se je poprijel tresk ter se razširil. (V Boračevi) v gomjeradgonskem okraju se je izvolil zopet dosedanji «rihtar,» pristaS Bra6kov. Zanimivo volitev Se bomo popisali. (Bodite previdni) kadar delate s stroji. V župniji Sv. Štefana pri Šmarju, je 161et. kmečkemu sinu Janezu Bra6ku, ko je slamo rezal, stroj odtrgal vseh pet prstov leve roke. Omilujemo pridnega in pobožnega mladeni6a, kakor tudi skrbne stariše. (Od Sv. Štefana poleg Šmarja pri Jelšab) se nam piše, da je ondotna občina 29. prosinca 1899 vrnila visokemu štajarskemu deželnema odboru nek odlok, ki se ti6e ob6inskih zadev, in to zato, ker je bif popolnoma v nemškem jeziku pisan, a pri ob6inskem odboru sta le samo dva odbornika nemš6ine veš6a. Toda vže 13. sve6ana 1899 z odlok. št. 8297 je visoki štajarski deželni odbor priziv ob6inskega odbora vrnil z opombo, da prizivu ne more vstre6i, ker — poslovni ježik — pri visokem štaj. dež. odboru ie nemški, ter da je ob6ina dolžna tudi nemško pisane odloke štaj. dež. odbora vsprejemati ter reševati — ako ne, se bode župan z globo 10 gold. kaznoval. Mi tukaj merodajne kroge vprašamo, ali je res tako, da je pri vis. Staj. deželnemu odboru v Cradcu le edino nemški jezik — poslovni? Ako je temu res tako, potem se pa6 klic: »Pro6 od Gradea« ne ponavlja zastonj tolikokrat, zlasti 6e v Gradcu ne poznajo jezika, katerega govori jedna tretjina prebivalcev cele dežele. (Nesreda) Pri Sv. Štefanu poleg Šmarja na JelSah si je na Veliko nedeljo nek dvanajstleten de6ek skoraj nogo odstrelil. Mati mu je zavkazala, naj gre k živini pogledat, a de6ek ni vbogal, šel skrivaj v gozd, kjer se ponesreči. (Slovenci v Gradcn.) Graški Slovenci so si ustanovili novo društvo »Slovensko izobraževalno in zabavno društvo,» kojega pravila so že od namestniStva potrjena. Slovenci gredo povsod na dan, tudi v Gradcu! (V Gornjemgradu) namerava vlada ustanoviti nekako podružnico celjskega glavarstva, da bi ne trebalo hoditi ljudstvu v politi6nih zadevah v oddaljeno Celje. (Smrt.) 11. t. m. je umrl 68 let star ¦vpokojeni u6itelj g. Henrik Škoflek, ki je na mnogih krajih u6iteljeval in v Dobovi dvajset let službo organista zvesto opravljal. Isti dan je umrl vdovec Janez Schmied, 87 let star, dobrotnik cerkve, kateri je daroval lepo lurško podobo. — V Gradcu je umrl gosp. Friderik Zajlrid, doma od Sv. Ane v Slov. goricah. — Pri Kapeli je umrla na Velikono6ni ponedeljek mati 6. g. kapelana Matije Zemlji6a. Zjutraj bila je še pri spovedi in obhajilu, popoldne pa jo je zadela nenadoma kap. — Pri Sv. Štefanu blizu Šmarja je bila dne 11. aprila pokopana mati 6. g. Gotarda Fermeta. Svetila vsem ve6na Iu6! (Duhovniške spremembe.) Pre6. gosp. kanonik dr. Jožef Pajek je imenovan nadzornikom veronauka za vse srednje šole v naSi Skofiji. — Zupnijo na Muti je dobil starotrški kapelan 6. g. Franc Hurt. Društvene zadeve. (Letošnji občni zbor) možke in ženske »podružnice sv. Cirila in Metoda za Maribor in okolico* se vrši prihodnji ponedeljek dne 17. t. m. ob 8. uri zve6er v veliki dvorani pri Gambrinu z obi6ajnim vsporedom. Udje in prijatelji obeh podružnic prekoristnega društva so prošeni. da se zborovanja v prav obilnem številu udeležijo. (Mili darovi za drnžbo vednega ščečenja:) Svi6ina 3 gld., Sv. Ropert nad Laškim 3 gld. 53 kr,, Sv. Trojica v Halozah 5 gld., Pernice 10 gld. 10 kr., Širje 5 gld., 6. g. Planinšek Jakob 1 gld., Sv. Vid pri Valdeku 3 gld., Stoperce 14 gld. 19 kr., Sv. Pavel pri Prevaldu 5 gld., Belevode 90 kr., Sv. Kungota na Pohorji 6 gld., Remšnik 7 gld. 68 kr., Hajdina 13 gld, Brezno 5 gld., Sv. Martin pri Vurbergu 10 gld., stolna cerkev v Mariboru 22 gld., Koprivnica 15 gld., Šmarje 13 gld., Dramlje 7 gld. 55 kr., Fram 5 gld. (Zadružno gibanje.) I. ob6nizbor «Posojilnice Kozjaške» in kme6ke zadruge pri Sv. Križu pri Mariboru vrSil se je dne 3. t. m. (Za dijaško kuhinjo) v Mariboru so darovali 6. g. kapelan M. Zemlji6 in G. Potokar na Dobrni vsak po 4 K., neimenovana gospa v Mariboru 4 K. (V BučečoTCih) se bo vršilo dne 16. aprila ustanavljanje kmetijske zadruge, volitev odbora in druge potrebne zadeve. (Celjsko pevsko društvo) uprizori v nedeljo dne 16. aprila t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma» burko s petjem in godbo v treh dejanjih «Čevljar baron», poslovenil J. Alešovec. Godbeni klub cNarodne 6italnice» v Celju svira iz posebene naklonjenosti pri predstavi. Vstopnina: Sedeži v parterji 1. in 2. vrste (naslanja6i) 1 gld., III. do VII. vrste 70 kr., VIII. do XVI. vrste 50 kr. Sedeži na balkonu 70 kr. V predprodaji ima vstopnice trgovina Dragotin Hribarja. Blagajnica se otvori ob 7. uri. Za6etek to6no ob polu 8. uri. Slavno ob6instvo se opozarja, da blagovoli to6no priti, ker igra traja 3 ure ter se s predstavo najkasneje 10 minut 6ez polu 8 uro pri6ne. Mej prvim in drugitn deianjem je odmora četrt ure. (Za šolo na Mati) so darovali 24 K. k vl6. gsp. dekanu v Rogatcu na «pisanko» povabljeni slede6i gg.: Fr. Korošec 3 K., Fr. Salamon, I. Debeljak, I. Ba6i6, M. Škorjanc, A. Cilenšek, Fr. Bratkovi6, I. Palir, I. Cerjak, I. Trafenik, Fr. Ogrizek po 2 K. in H. HraSovec 1 K.