i oštarina plačana.
. itev. 1.
Posamezna štev. Disi v-,
M l/u&Sisni, v iefrfek tlne t. paitmar^ 1925.

Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani. Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16, Teleton 72
IsHaja vsak petek.
naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15-—,
celoietno Din 30-—.
Sr
ecno m vesele novo
vsem bralcem in bralkam »Domovine" !
Uredništvo in upravništvo.
Vsi naši prijatelji na delo za šineire Domovine"!
Za najmarljivejše nabiralce novih naročnikov razpisujemo lepe nagrade.
Brez velike propagande se je naš list že krepko razširil po vsej Sloveniji. Najboljša reklama zanj je bila vsestranska vsebina, ki jo je vedno prinašal. Poleg gospodarstva in drugih poučnih spisov je imela «Do iTiovina» vedno tudi dovolj zabavnega čtiva, tako da smo tekom minulega leta dobili neštevilno priznalnih pisem od raznih strani.
Uredništvo se pa bo tudi v nastopajočem letu prizadevalo, da bo v enaki in še večji meri zadovoljevalo cer-^ne citat"'je in čitateJjice. Prinašali bomo nadalje poučne članke gospodarske in druge vsebine, tedenske novice ter zlasti mnogo zabavne vsebine. Sedanja povest «Krvavi denar« se bo kmalu končala, toda pripravljenih imamo za to leto že celo vrsto novih zanimivih povesti. Skrbeli bomo tudi za to, da bomo imeli stalno dovolj slik.
Naše naročnike prosimo le, da točno izvršuj !o svoje dolžnosti in ne zaostajajo z naročnino, a poleg tega, da nam pridobivajo še novih naročnikov. Čim več bo naročnikov, ki bodo redno poravnavali naročnino, v tem večjem obsegu bo izhajala in tem zanimivejšo vsebino bo mogla nuditi «Domoviria» svojim čitateljem. «Kdor hitro plača, dvakrat plača,» velja tudi pri časopisih. Saj je malenkostna vsota, s katero si lahko vsak teden poskrbite za pouk in razvedrilo.
Ker je naročnina za naš list majhna, tudi ne bo težko dobiti nove naročnike. 15 dinarjev za polovico leta lahko vsakdo pogreši. Stalni naročniki našega lista ste se sami uverili, da «Domovino» lahko
povsod pohvalite in jo priporočate, zato je	„1CU slU¥cn:>M) 1JUU
tudi pričakujemo od vas, da boste z vnemo sivo z «Domovino», še več možatih in od c.r.i. i,..* a j_.-i._- -	• 'kritih besed in člankov nam je skoro v
se izpije v kratkem času, a «Domovina» te za enake izdatke zabava, poučuje in obvešča o zanimivih dogodkih pol leta.
Kakor smo že v zadnjih dveh številkah objavili, smo v svrho večje izpodbude razpisali za najmarljivejše nabiralce novih naročnikov deset krasnih nagrad v knjigah. Prva nagrada obsega sedem knjig (romanov), druga in tretja vsaka po vet knjig, četrta in peta vsaka po pet knjig, šesta in sedma vsaka po štiri knjige, osma, deveta in deseta vsaka po tri knjige. — Pogoji za pridobitev nagrade so:
Vsak nabiralec mora obenem s točnimi naslovi novih naročnikov poslati tudi za vsakega naročnika polletno naročnino. Ker znaša polletna naročnina le 15 D;n, vam tako malenkostno vsoto ne bo težko dobiti od osebe, ki se je že odločila, da naroči «Domovino«. Prvo nagrado bo dobil seveda oni nabiralec, ki nam bo poslal naj-
večje število novih naročnikov s plačanimi polletnimi naročninami. Ostalih devet nagrad prejme onih devet nabiralcev, ki bodo imeli za prvim po vrsti največje število naročnikov.
Poleg tega se vsem nabiralcem, ki mm dobe vsaj pet novih naročnikov s plačanimi polletnimi naročn nami, odpusti zaostala naročnina, če je imajo še kaj poravnati. Če pa niso naši dolžniki, se jim bo eno leto pošiljala «Domovina» zastonj.
Na prošnjo nekaterih nabiralcev smo rok za doposlanje nabranih naročnikov podaljšali do 20. januarja. Dne 20. januarja bo uredništvo razdelilo nagrade po gori omenjenih pogojih. Vsak nabiralec naj obenem pošlje svoj točni naslov, da mu bomo potem mogli poslati nagrado, ako jo bo po vseh izpolnjenih pogojih dobil. Imena na-gradenih nabiralcev bomo objavili.
Kdor bi dobil le štiri, tri, dva ali celo samo enega novega naročnika, s čemer ne bi prišel pri tekmovanju za nagrade v po-štev, naj nam pošlje tudi te; saj bo s tem delal za svojo «Domovino». Dobrodošli so nam tudi novi naročniki, ki ne plačajo takoj. Seveda nabiralci takih naročnikov ne pridejo v poštev pri nagradah, za katere smo morali staviti že nekoliko težje pogoje.
Na delo torej! «Domovina» se mora razširiti tako, da bo prišla tudi v zadnjo gorsko vas. Svrha našega lista je med drugim tudi pobijanje alkoholizma in sirovosti ter širjenje splošne naobrazbe med najširšimi sloji našega ljudstva. Pomagati nam pri tem delu s širjenjem našega lista naj bo dolžnost vseh prijateljev «Domovine».
Stari prijatelji, naročniki in bralci «Do-movine» se gotovo še spominjajo, kaj je bila «Domovina» za Slovence takrat, ko je v najusodnejših časih pritiskalo na nas nemško avstrijsko gospodstvo z vso pezo vojnega režima. V vsaki številki «Domo-vine» smo se na vso moč potrudili, da povemo slovenskemu narodu v tej ali oni obliki resnico, da ga odvračamo od avstro-filskega mišljenja ter ga pripravljamo na veliki trenutek osvobojenja.
Veliko dobrih in zdravih misli se nam posrečilo zasejati med slovensko Ijud-
širili naš list med sorodniki, prijatelji in znanci, v veseli družbi in ob drugih prilikah. Recite vsakomur, ki še ni v našem krogu, da «Domovina za polovico leta ne stane niti toliko, kakor liter vina. Liter vina
vsaki številki pobelila cenzura ljubljanske policije, dokler ni bil naš list začasno snloh ustavljen. Najbolj smo se zamerili avstrijskim mogotcem, ker pod nobenim pogojem
nismo hoteli prevzeti vloge vojnega pri-ganjača. Še danes smo ponosni na to, da te službe nismo opravljali, in štejemo si še v posebno zaslugo, da je bila «Domovina» edini slovenski list, ki niti enkrat ni objavil poziva na podpis vojnih posojil, četudi se je na nas od strani vlade pritiskalo na vse mogoče načine.
Po preobratu smo svojo taktiko izpre-menili, ne pa politike. Dočim smo v Avstriji storili vse, da razkrojimo med Slovenci zaupanje do germanskih oblastnikov ter poderemo to, kar se je moralo sesuti, ako naj živimo mi Slovenci, Jugosloveni in Slovani, smo po vojni zadnjih šest let neprestano Slovencem dopovedovali, da je sedaj naša najsvetejša naloga, graditi naprej na temelju pridobljene narodne in državne svobode ter samostojnosti.
Naša politika v Avstriji in v Jugoslaviji
je bila vedno ista: dati Slovencem kar največ vsestranske svobode, kar nabT c prvih pogojev, da postanejo zrel držaju' narod, ki bo Voljan in sposoben za izpopolnjevanje ?ii tudi dokončanje velikega dela. ki nas čaka vse, ki smo se ujedinili v skupni jugo-slovenski domovini.
Dogodki zadnjih šestih let dokazujejo, da sta bili tako naša politika kakor naša taktika pravilni. Škoda je le za ljudstvo in državo, da niso Slovenci do sedaj v do-volj.ii meri podpirali naših stremljenj. Ako bi bilo tako, kakor je «Domovina» svetovala, opominjala in rotila, bi danes Jugoslavija lahko bila že šest, deset ali še več let naprej. Naše zunanje in notranje politične razmere bi lahko bile tako urejene, da bi brali vsakomur že na obrazu zadovoljstvo in blagostanje namesto nezadovoljstva. Na žalost se je na nas Slovencih samih maščevala brezglavost, nesposobnost in brezvestnost dosedanjih političnih voditeljev, katerim so ljudske množice pri volitvah izražale svoje zaupanje, a niso pomislile, da mora tudi v najmanjšem gospodarstvu kmalu vse vrag vzeti, ako vladajo v družini neprestani prepiri in brezdelje namesto medsebojne podpore, marljivosti in štedljivosti.
Zopet stojimo na pragu velikih odločitev. Ni res, da bi se pri predstoječih volitvah mogla izpremeniti naša država ter znova odločiti vprašanje, ali kraljevina ali republika; tudi govorjenje o centralizmu in o avtonomiji je odveč. Vsa ta vprašanja so rešena za dolgo dobo let z ustavo. Cisto brezupno se zaletava z glavo ob zid, kdor misli, da bo samo eno teh vprašani rešil v prihodnjih petih ali desetih letih drugače, kakor so vsa ta vprašanja rešena. Tudi ni res, da zavisi procvit naroda in države od teh vnrašanj. Nasprotno pa je res, ia zavisi vse od dobrih, pametnih in poštenih poslancev. Kakršni poslanci, tak parlament, kakršen parlament, taka vlada. Najboljše postave nič ne pomagajo, če so poslanci zanič, a pravi poslanci tudi s slabimi po-i
Anton Stražar:
Krvavi denar
Povest iz minulih časov, (Dalje.)
XXI.
Vsi ljudje so bili veseli, ko so orožniki zaprli rokov« njača Pajka in še par nje« govih pajdašev v letu 1860.
Jurče se je v drugo ože« nil. Kmalu petem, ko so dali pod ključ njegove tovariše, pa je zbolel in prebolevši ni bil več prave pameti.
Vsakdo se z veseljem spominja na brezskrbna otroška leta; tudi meni osta^ ne ta doba neizbrisno pred očmi. Še se spominjam: V zimskem času sem sedel na topli peči in poslušal očetove prija« telje, ki so sedeli na stolčkih, oče moj pa so čevljarili. Pogovarjali so se, kako je bilo «una leta». Posebno so tarnali tisti, ki so se v mladih letih pečali z vo« zarenjem po Dunajski cesti. Kar sline so se jim cedile, ko so pripovedovali, kako dober zaslužek so včasi imeli.
stavami lafiko veliko dobrega store, najmanj pa toliko, kolikor je treba, da se odpravi vsaj glavno gorje in glavno nezadovoljstvo ljudstva.
Ako hočejo biti Slovenci po šestletnih bridkih preizkušnjah enkrat pametni in modri, morajo pri bodočih volitvah, reči: Sedanjih poslancev ne maramo več! SLS nas je gnala v pogubo že v Avstriji in nas je varala s praznimi obljubami ves čas, odkar obstoja Jugoslavija. Zato tudi SLS to pot ne bomo več volili. Vsak pameten gospodar izmenja seme, če mu šest let zaporedoma ničesar ne obrodi. Tudi v politiki je treba poskusiti z izpremembo!
Politični
Po božičnih praznikih je široin vse države opažati vedno živahnejše agitacijsko delovanje, kar je povsem naravno. Le še dobrih pet tednov nas loči do volitev, ko bo troimeni jugoslovenski narod z volil-n;mi kroglicami odločil usodo bodoče narodne skupščine in s tem docela novo temeljito delo
za izgraditev in izpopolnjevanje naše države,
ki mora obstojati in bo obstojala na temelju narodnega in državnega edinstva. Vsi napori separatistov, vse vpitje ljudskih sleparjev pada tokrat kakor bob ob steno. Zmaga Narodnega bloka je zasigurana. Dvakrat se je že pokazalo, da imajo pristaši narodnega in državnega edinstva v tej državi večino. Le nesrečni slučaji in usodne pretveze so pomagale tudi separatistom, da so se razšopirili celo na vladi. Toda, ko se zdaj v tretjič pri volitvah dokaže popolna večina pristašev narodnega in državnega edinstva, bo odklenkalo vsem sleparskim frazam o avtonomijah in republikah. Od praznega prerekanja preidemo k plodonosnemu delu
za blagostanje, svobodo in enako«
j	pravnost
Dobri časi vozarenja so se kenčali, ko je bila dograjena železniška proga iz Ljub« Ijane proti Celju.
Ti stari vozniki ali njih sinovi so vedeli pripovedovati dosti zanimivih zgodb iz vozarskega življenja. Posebno Flajšmanov cče iz naše vasi so dostikrat povedali: «Bilo mi je sedem let. Moj oče so bili skoraj vedno n?. cesti, ali so da* j ali priprego v strme klance, ali pa so jim poštni gospod iz Podpeči preskrbi jevali vožnjo kar iz Ljubljane dr Celia ali še dalie. Da, v Podpeči je bilo takrat ži« vahtio življenje, postajališče pošte, kjer so se ustavljali vsi vozniki. Poštni gospod pr je zpal tudi ljudem postreči z dobrim vinom in slastnimi prigrizki po pravi ceni. Še sam cesar Jožef je prenočeval v Podpeči, sploh pa vsi imenitni takratni popotniki. Da je bil poštni gospod tudi v resnici izboren gospodar, je treba po* misliti po tem, da je osemnajst svojih otrok izš' lal in spravil v dobre službe. Dva sinova, Kozma in Damiian, ki sta bila dvoička, sta oba postala duhov« nika... Torej mo j oče so se vračali zim« skesa večera s konji proti domu. Na mostu čez potek Radomlio na so govorili malo s Česnom z Gradišča, ko sta se
Da bo pri bodočih volitvah zmagal Narodni blok, ni nobeneea dvoma več. Z njim dobimo prvikrat po šestih letih zanesljivo, trdno in dela zmožno večino v narodni skupščini. Za Slovence je le vprašanje, kako močno naj so oni v tej večini zastopani. Ni nobenega dvorna, da bomo Slovenci tem več dosegli in tem hitreje dosegli, kar potrebujemo in želimo, čim več poslancev bomo dali Narodnemu bloku. Zato bo pa vsak pameten in preudaren Slovenec 8. februarja šel in vr«ol volilno kroglico v skrinjico Narodne«" bloka.
Adolf Ribnika r.
pregled
vseh v Jugoslaviji živečih državljanov kateregakoli plemena in katerekoli vere.
Poraz separatistov in ljudskih sleparjev je zapečaten že v njihovem medsebojnem klanju. Saj še veste, kako sta se pred meseci objemala dr. Korošec in Radič. A danes imajo naši fajmoštri in kaplani v spovedircah in na prižnicah skoro več opravka z odvračanjem od Radičeve «čudotvornosti» Kakor z običaino jjonio proti slovenskim demokratom. Klerikalcem danes leži Radič v želodcu, na tihem delujejo proti njemu z vso paro, javno pa včasih le še uganjajo nesramno farizejsko hinavščino in jemljejo Radiča v zaščito pred državnimi zakoni. Radič je zagrešil toliko lumparij,
da ga mora zadeti roka pravice,
kakor vsakega navadnega d.žavljana, a gotovo je titdi, da si tera nihi> tako ne želi kakor naši klerikalci. A navzlic temu uganjajo hnavščino.
Sicer je pa sološno žalostno, da se v Sloveniji še najdejo backi, ki vohajo za Radičevo soljo zdaj, ko
Radiča z gnusom in obsojanjem za* puščajo že vsi treznejši seljaki na Hrvatskem.
ravno srečala. Ker sta bila konja sama vajena nota proti domu. so iu oče spu« stili kar naprej, sami pa odšli potem po bližnji stezi za njima.
Gredoč proti hiši vidijo pri kamrič* nem oknu n^kca. ki je ruval mrežo. Oče zavpijejo: «Hejo. hejo. smo že sku"!» V tem pridejo tudi konji no dru« gem potu comov. Vlomilca — bila sta Pajek iz Vrhovelj in falirani študent Po« tisek — jo ubereta na vso moč proti potoku Radorrlii. Kajti ko sta cula tudi konje, sta mislila, da so prijezdili «gims peIj„J».* Prav nesrečen večer sta imela. Kajti ko sta dirjala za vodo, so ju res« nično dobili «gimpeljni», ki so baš bili na naL.lji še isto noč so ju odgnali v brc'ske zapore.
Moj oče pa, ko so vse natančno osle« dali okeli okna. so našli polno vrečo: v nji je bil? raznovrstra obleka, nekaj mesa in nabita pištola. Vse razen pištole sta ukradla pri Erzinu v Blagovici...»
Ta dogodek mi je za vedno ostal v dobrem spominu, no, saj sem ga trdi vsako zimo po enkrat slišal. Pa vrnimo
* «Gimpeljni», tako ime so dali naši predniki prvim orožnikom, ki so spočetka bili na konjih.
Radič je na Hrvatskem doživel polomijo. Zdaj se, razkrivajo Rudičeve k>pov-. ščine, kako je z agitacijo za republiko izvabljal iz seljaških žepov težke denarje, kako se je zvezaval z boljševiki in kako se je oblastno repenčil. dokler ga ni nova vlada ugnala v kozji rog. O R&dieu je ljudstvo splošno verjelo, da je vzvišen nad zakoni, da lahko počenja, kar hoče, in da bo tudi dosegel svoje v pijanosti kovane načrte. Toda, komaj se je prikazala nova vlada, je Radič izginil kakor kafra in zdaj nekje v zagrebški kleti z grozo čaka, kdaj ga roka pravice potegne sa svetlo in na odgovor za vse proti« državne zločine.
Razkroj v njegovi stranki je popoln. Nad 30 dosedanjih njegovih poslancev se je že odcepilo od njega in so osnovali svojo lastno seljaško stranko, ki noče z boljševizmom imeti nič skupnega, temveč priznava kralja in državo in od dne do dne iztreznjuje hrvatske selja^ke množice.
A zakaj se tqJiko bavimo z Radičem? Zato. da dokažemo. v kako pogubo bi bila zajadrala naša država, ako bi ostala še nadalje izročena v milost in nemilost takim prevarantom, ki so govorili o nekakem «snorazumu». zraven pa študirali na medsebojni pokolj.
Sporazum, pravi sporazum pa je mogoč in bo tudi dosežen na csrovi narodnega in državnega edinstva.
Ena država, en narod, en kralj in obilo, obilo svobode! — tako je veliki pokojnik dr. Jan. Ev. Krek prerokoval bodočnost Jugoslavije. A kam so zašli mehovi nevredni nasledniki, današnji klerikalni t\vr'?
Ni še bilo ljudskih zastopnikov, ki bi se pred svojimi volilci tako razkrinkali j z nesposobnostjo, lažnivostjo in brez« plodno potrato časa
kakor 21 klerikalnih poslancev, ki tekom enega leta niso storili toliko pnda, kolikor je črnega za nohtom! In ti klerikalni patro-n: imajo še pogum, da po večini vnovič kandidirajo, da vnovič snubijo slovenske
volilce 7. .avtonomijo in drugimi starimi ::k-pan:tvl To ni le trmoglavost," temveč :udi predrznosti' ki jo varano slovensko ljudstvo mora zavrnili in jo najbolje obsodi š tem,- da na dan volitev.'porine
v klerikalne škatle krepko zaprto pest!
Ako slovensko ljudstvo hoče napredek in veljavo, ki m» v tej državi gre po sposobnosti, pridnosti in izobrazbi, bo volilo stranko svobode, enakosti in bratstva. Volilo bo stranko, ki objema vsa tri plemena, vse stanove in vse prave narodnjake. To pa je demokratska stranka, ki je v Sloveniji strnila daleko pretežno večino naprednih elementov v
enotno fronto Narodnega bloka,
ki bo na Štajerskem kakor na Kranjskem podrla klerikalizem in zbrala v svoje vrste še vse omahljivce. Vsi za enega, eden za vse! — to bodi zdaj naša parola in uspeh pri volitvah dne 8. februarja bo v Sloveniji tako zmagovit, da bo zadovoljno odjeknil nele po vsej državi, temveč tudi v inozemstvu, koder so nas Slovence doslej smatrali za prav tako zagamane klerikalce kakor so tirolski in bavarski jogri. Izbrišimo to sramoto in dokažimo. da smo najboljši sinovi velike in napredujoče jugoslovanske domovine! .
Zadnje dni se je povodom prihoda bolgarskega ministr« skega predsednika Cankova v Beograd
mnogo pisalo o ustvarjanju nekakega balkanskega protiboljševiškega bloka, ki naj bi ga sklenile Jugoslavija. Bolgarija, Ru-munija in Grčija v zvezi s splošnim pokre-tom evropskih držav proti vsiljivemu boljševizmu. Resnica je. da se zadnje mesece v vsej Evropi opaža vedno živahnejše kretanje boljševiških agentov in da boljševiki osobito balkanske države smatrajo najugodnejše za zanetitev boljševiške revolucije v Evropi. Dokazano je, da so boljševiki vzeli Rad:ča v službo z nalotro, da na Balkanu izvede njihove peklenske naklepe. Toda pri nas je boljševiška nevarnost že odklonjena, zato je tudi obisk
; Cankova v Beogradu .smatrat? za naveza-; vanje prijateljskih och-ešajev med Bi'ga-| rijo in našo državo.' kar je končno tudi na
: hlfcStiu.
Naša. čudim soset 4lb.ii.; • je bila ! zadnji, mesec zopet v ki Vi. Med seboj so | se. klali pristaši prejšnjega predsednika j Ahrued Zoge in sedanjega Fan Nojija. : »Jstaškc.čete Ahmeda Zoge,. ki je resnično 1 odkrit prijatelj naše države, so zdaj zmagovito
porabile slbalnske vladne čete
in Fan Noli, ki je navaden prekucuh, ie moral pobegniti v Italijo. Z novim režimom Ahmeda Zoge pa bo naša država imela mir na albanski meji.
V ostali zunanji polititki ni beležiti posebnih dogodkov. V novo leto stopamo in vsaka država se ravno za konec minulega leta boji neprimernih zaključkov svojega političnega dela. V novo leto stopamo, no bati se je, da bo na svetu v marsičem slabem ostalo pri starem. Kar pa pride novega dobrega, bo z veseljem kakor doslej sproti beležila «Domovina».
VRHNIKA. Nekaj mesecev se že pri nas čuti, da v vrstah SLS ni vse v redu. V občinskem odboru je nastal zaradi Maroltove nasilnosti že razkol. Znano je občanom, da gorje dotičniku, ki ne pleše po županovih političnih navodilih, ker njegovo maščevanje ne izostane. Njega, ki se je kar čez noč iz liberalca prelevil v klerikalca, vendar še do danes kljub njegovi veliki sedanji pobožnosti ni obsenčil sv. Duh, da bi se ravnal po Kristovem nauku: „Odpusti svojim sovražnikom!" V predal teh njegovih sovražnikov je zašel tudi njegov lastni politični pristaš poslanec g. Stanovriik. 2e davno smo culi v Rokodelskem domu iz Maroltovih ust v navzočnosti njegovega adjutanta g. Petrovčiča in generalov gospodov dr. Gočiniča in Brenčiča besede: „ Midva z dr. Korošcem Stanovnika ne marava in zato tudi tega ,šuštarja' ne bomo več volili za poslanca. On tudi za nas v Beogradu ne izposluje ničesar. Tisto ničvredno cesto iz Horjulja na Ligojno ne
se k povesti; to sem omenil le zato, ker docela spada semkaj!
Pajka in Potiska so sredi noči pri« tirali «gimpeljni» na Brdo. Sedeč v temni ječi, začne Potisek proti Pajku:
»Tako. Pajek, sedaj sva prišla v tisti kvartir, za katerega ni treba nič najem« nine plačati. Slabim dnem greva na« proti...»
«Jaz se že ne zmenim dosti, če me tudi spravijo s sveta, saj to vem, da me nič več dobrega ne čaka na svetu. Kaj hočem! Smrti sem že itak blizu. Pa tudi čimdalje slabše nam že gre. Ti pa vseeno glej, da se kako izmuzneš. Zate, ki si še mlad, bi bilo prekleto neumno, da bi se V ječi živ sušil in gnil...»
Take in podobne pogovore sta imela rokomavba v ječi. Preden sta zaspala, vpraša še Potisek:
«Paiek, a kaj, če ne bom mogel po« oegniti? Mar pri obravnavah povem kaj še za druge tovariše?®
«Nikar, kajti če bi nato kdaj ušel, bi ti svoboda nič ne koristila, saj ti je znano, da se med nami izdajalstvo plača
s smrtjo! Sedaj veš, kako se imaš rav« nati!»
Novico, da so orožniki ujeli Pajka in Potiska, je prinesel berač Smolež k .Tur« četu že naslednji dan, pripovedujoč za« upno:
«Veš, Jurče, pri Pajku sem bil in pri Potisku. Splazil sem se skrivaj do okna in jima dal nekaj tobaka. Pa prosila eta mo, če bi se ju tudi ti malo spomnil s kakim žganjem in prigrizkom; kar daš, bom jaz ponesel njima.»
Jurče je postal zelo slabe volje pri tej novici. Ka jti skrbeti* ga je začelo, da pri obravnavi utegne priti v zvezo tudi niegova osebnost. Ko je Smoležu pri« pravljal zavoj za oba jetnika«tovariša, mu je pred odhodom naročil: «Smolež, nikar ne pozsbi obema namočiti, naj mene nikar ne jemljeta v misli tam, kjer bi mi škodovalo...»
Smolež, korakajoč po zmrzlem snegu, je sam s seboj govoril: «Tristo vragov, Jurče se tudi zelo boji za Svojo kožo; sicer pa, prekleto, se še jaz bojim zanjo, ki je beraška.»
Ko je tako krccal proti Praprečam, ga sreča Jozelj in že z dalje vpije nad njim:
«Hejo, hejo, prijatelj,"kam pa tako hitro? Aha, na Brdo greš? Gori itnajo tudi še za tebe nekaj prostora — v Ljub« ljani pa so že vislice postavljene, haha!»
«Le pomalem mi govori, Jozelj, in imej malo krajši jezik! Zapomni si do« bro, da utegne tudi tebe tvoj jezik en« krat tepsti...!»
Smolež je kar jezno odšel naprej, ne da bi se kaj pomenil s starini znancem Jozljem, ki je za budirja vse izvedel in raznesel po vaseh.
Naslednjo noč sta Pajek in Potisek de! 'a k sebi še dva tovariša: Fajdigo iz Rafolč in Prelovška z Gradišča. Oba so kmetje izdali «gimpeljnom», ki so ljuto začeli preganjati «pisano družbo». Raz« ranljivo je, da so jetniki vso noč pre« mišljevali, kako se jim bo izteklo in kako se bodo zagovarjali. Najbolj zamišljen je bil Potisek: pa je tudi imel biti zakaj!
Še nikdar mu niso stopili mladostni spomini tako živo pred oči kol to noč. Vrstile so se pred njim razne slike iz mladih let: kako je kot nadarjen dečko odšel z materjo v ljubljanske šole. Spom* riil se je materine iskrene želje: «Martš*
dela zastonj itd.'* Pri tem govorjen}« pa menda
g. doktor niso pomislili, da sami sebe tolčejo po zobeh, ker imajo tudi oni v svojem najbližjem sorodstvu „šuštarja". G. Stanovnik je bil dobrosrčen in je g. Maroltu odpustil vse predstoječe žalitve, češ: „Ljiidem, ki pri preobilno zaužitem alkoholu preveč klobasajo, hladnokrvno odpuščam." Maščevanje dr. Marolta nad g. Stanov-nikom je pa v resnici tudi rodilo svoj sad. Iz gotovega vira vemo, da je dr. Marolt po svojem adjutantu povabil na Vrhniko dekana g. Zabreta iz št. Vida na političen sestank. Na tem cestanku, na katerem je imel, kakor se pripoveduje, dr. Godnič glavno besedo, se je na Maroltov pritisk sklenilo, da se naj za bodočo narodno skupščino kandidira namesto kmeta g. Stanovnika duhovnik g Smodej. V Ljubljano, na shod zaupnikov SLS, na katerem so odločevali o kandidatih, je povabil Maroltov adjutant le šest zbranih Sta-novnikovih nasprotnikov, vsi ostali zaupniki SLS iz našega okraja, ki bi na shodu glasovali za kandidaturo g. Stanovnika, pa niso bili obveščeni. Mi se sicer kot politični nasprotniki g. Stanovnika ne potegujemo za njega, vendar moramo s pravičnega stališča poudarjali, da bi g. Stanovnik, ki pozna gospodarske težnje našega kmeta in obrtnika, njihove koristi goiovo bolje zastopal kakor duhovnik in urednik „Slovenca". 2e marsikaterega klerikalnega kmeta smo culi, da se je izustil: „Dali naj bi nam raje našega kmeiskega zastopnika in ne duhovnika. Duhovniki naj se drže svojega poklica in naj se ne vmešavajo v politiko. Volil bom sedaj nasprotnega kandidata Zebala." Končno moramo Še pribiti, da naš staro-kopitni župan g. Marolt mrzi ljudi, pri katerih vidi, da imajo nekaj smisla za občekoristni napredek. Posebno mu je v želodcu bivši večletni župan g. Jelovšek, ki nam je napravil vodovod, šolo, železnico itd. Ravnctako ne mara bivšega župana g. Tršarja, ki je imel zmisel za gradbo in popravo cest, posebno pa za izvrstno ureje-vano aprovizacijo v vojnem času. Dalje ne mara g Verbiča, ki je, kakor je splošno znano, duša občinske hranilnice na Vrhniki in ki le zaradi njegovih zaslug ne poseduje nikakega vojnega posojiia in ima le zbog njegovega praktičnega
gospodarstva že nekaj milijonev rezervnega zaklada. V želodcu ima celo g. dekana, ki si je upal brez njegovega blagoslova napeljati po trgu električno razsvetljavo. G. dekanu je za njegove zasluge že namignil, da ga bo s pomočjo dr Korošca premestil za župnika k Sv. trem kraljem. Lavorjeve vence pa spleta svojemu adjutantu Petrovčiču ter Brenčiču in dr. Gcdniču, ki mu služijo kot ponižni sluge le za privesek njegovih političnih maščevalnih nakan. Oglasimo se zopet v kratkem. — Dosedanji v o 1 i 1 c i SLS.
VODICE. Dne 18. t. m. opoldne je začelo goreti na svinjakih posestnika g. Josipa Jenka v Vodicah. Sosedje in drugi domačini so bili hitro na licu mesta in se jim je posrečilo ogenj omejiti samo na goreči objekt, škode je nad 15.000 Din, ker je stavba bila v tekočem letu zgrajena in še nezavarovana. — Istega dne zvečer se je smrtno ponesrečil posestnik g. Gregor StreHovec iz Vodic, ki je v spremstvu svojega sina gnal kupljenega vola s šen turške gore pri Poženku, na ta j način, da je tekoč za volom, ki mu je ušel, padel v več metrov globok skalnati jarek. Pri padcu se je tako močno poškodoval, da ni mogel klicati na ' pomoč, kar je imelo za posledico, da ga je njegov j sin našel šele okrog polnoči močno razbitega in na pol zmrznjenega. Zaradi premraženja in tež- \ kili poškodb je mož, star nekaj čez 60 let, 19. t. m zjutraj preminul. Bodi mu žemljica lahka, družini pa naše sožalje. — Daeiravno se more v obeh primerih govoriti zgolj o nesreči, so se našli pri požaru hudobni ljudje, ki so na glas govorili, da je to za Jenka kazen božja, ker da je tujec in da poleg tega baje še nekoliko liberalec. Vemo, da so ciotične osebe iz Marijine družbe, in vemo tudi, da izkazujejo te osebe to „krščansko ljubezen do bližnjega" le zaradi lepega zgleda klerikalnih prvakov. Pazite se, da vas radi vaše hudobn"ti ne zadene božja kazen.
GORENJI LOGATEC. V boju političnih strank je časopis naiboljše in najuspešnejše orožje. Tega se zavedalo tudi naši klerikalci. V naši občini samo zaradi !ega žanjejo tako malo uspehov, ker je napredno časopisje (predvsem «Domovina») precej razširjeno. «Domoljub» ima pri nas le malo plačujočih
naročnikov. In (o boli. Sedaj ga usiljujejo zastonj vsakomur, ki se jim zdi mani trden. Somišljeniki najbol;e store, da to cunjo vrnejo neprečitano, da je pozneje ne bo treba plačevati. PošiLanje nenaročenega «Domo-ljuba» pomeni za zavednega naprednjaka razžaljenie časti Vsakdo naj opere ta madež s tem, da pridobi «Domovini» novega naročnika! — Novo nad vse potrebno društvo je ustanovil naš župnik, to je društvo žan-darjev, ki bodo ponoči in podnevi stali pred šolo, da brezverski liberalci ne bodo odnesli križa iz nje O ti dobro ljudstvo, kako nesramno ie farbajo m molzejo, pa se ne zaveš! Resnici na ljubo omenjamo, da bodo «žandarji sv. križa» stražili po večini v «kitljah». — Čitalnica v Gorenji vasi ie imela te dni svoj občni zbor. Iz poročil odbornikov je razvidno, da društvo mirno m tiho, pa nič manj vztrajno vrši svojo kulturno nalogo. Okrog 3000 knjig ie med letom poslalo med svoje članstvo. Občni zbor je storil več potrebnih sklepov za poglobitev društvenega delovanja in dovolil tudi večji znesek za nabavo novih knjig. — Zabavni večer Sokola na sv. Štefana dan z eno-dejanko «Nemški ne znajo» je prav dobro uspel Vrše se pripra\e za Silvestrovo Dre 11. januarja nas bo najbrže posetil priljubljeni predavatelj Jos Zupančič z Jesenic.
RAKA. Naš župnik, g. Martin Škrjanc, \z bil, kakor smo izvedeli, preden je prišel na Rako, pod biv;o Avstrijo vnet menarhist in še dnnes se včasih pohvalno izraža o bivših habsburških trinogih. Danes, ko imamo res svojo naredno državo, je postal republikanec. Pa ne samo to, tudi naše uedinjenje, naš narodni praznik 1. decembra, mu ne prija. V nedeljo 30. novembra je pri jutranji maši oznanil: „Jutri je narodni praznik, ob 8. uri bo maša, kdor hoče, gre lahko k maši. Jaz tega praznika ne poznam, zato smete tudi delati." Ali Vas ni sram, goso. župnik? Narodni praznik je .nam vsem svet. Kaj je za nas bol:e, ali Jugoslavija, ali bivša Avstrija? Predvsem se imate zahvaliti naši narodni državi, da ste tako obogateli. Pod bivšo Avstrijo ste bili reven
nek, bodi priden, dobro se uči in pel boš enkrat novo mašo!« Minevala so leta. A Martinek je imel čedalje man j veselja do duhovstva. Prišel je odločilni trenutek — za vstop v semenišče. No, Martin Po* tisek je domačim kratko izjavil, da se lahko živi tudi v drugih stanovih. In do* mači tega niso hoteli razumeti — kakor potepenega psa so ga odgnali od rodnega doma! Potikal se je nekaj časa okrog, iskajoč službe, pa ni mogel dobiti sebi primerne. Zašel je med «pisnno družbo« in postal njen drugi vodilni član. O mla* dostna lahkomišljenost!... Sedaj pa je v brdski ječi in bodočnost se kaže pred njim čisto temna, zavožena in izgub* Ijena. Glava mu je postala vroča; kakor bi s kladivom tolkel po njej, mu je bob« nelo v lobanji. Naj velja kar hoče, ko ga bodo tirali proti Ljubljani, mora — ube« žati! Boljše je naposled hitro končati živ* ljenje pod kroglo «gimpeljnovo», kakor pa ginevati med mrzlimi jetniškimi zi* dovi...
Pozno ponoči je jetnike skrivaj in predrzno obiskal Smolež; ne meneč se za nevarnosti, jim je prinesel, kar mu je iz* ročil Jurče. Vse jim je razdal skozi omreženo okno in prejel njihovo za* trdilo, da je Jurče lahko brez skrbi, da ga pri obravnavah niti omenjali ne bodo.
Kot blisk se je raznesla po okolici no* vica, da je na ekspediciji v Ljubljano «gimpeljnom» ušel študent in rokovnjač Potisek. Ravno na znani samoti tik zna* menja sv. Janeza pred Črnučami je po* begnil na desno v gozd kar z uklenjenimi rokami! Dva stražnika sta se na konjih pognala v goščo za njim in streljala. Pa Potisek se je izkazal spretnega. Iskala sta ga in iskala, a bilo je, ko da se je v zemljo udri. Preklinjala sta, da mora biti s samim hudičem v zvezi, ker ga nista mogla dobiti, in se vrnila nazaj k eks* pediciji, da se v večernem mraku še kdo drugi ne izmuzne.
Jurče je že spal'tisto noč, ko ga pre* drami trkanje na okno. Ni se malo za* čudil, ko ugleda ob oknu PotLka! V kratkem vse izve od njega: da je dirjal v gozd, da so streljali za njim, a se ni nič zmenil, tudi ne, ko ga je krogla za* dela v desno roko. Čeprav ga je močno bolelo, ie vzdržal na begu. K sreči je bil v gozdu nakalcšen velik kup stelje, v ta | kup se je zaril in počakal trde noči. Z bolečo rano je nato po skrivnih potih odšel sem k Jurčetu ...
Na hitro mu zdaj da Jurče nekaj okrepčila, ga oprosti verig in mu obveže skelečo in krvavečo rano. Ker ni bilo časa za dal jše pogovore, mu Jurče prinese še staro obleko in nekaj denarja.
«Kam pa jo mahneš sedaj?«
«Ven iz Kranjske, doli na Hrvatsko. Ti že snoročim, kjer se bom ustavil. Zdaj pa adijo!«
Tako je Potisek izginil v temno noč z ranjeno roko v smeri proti hrvatski meji.
$
Kakor smo pepisali, se je Jurčetu unesla nameravana ženitev s Tomaž« kovo Zefko. Pa kljub temu se je vendar še isto leto poročil, in sicer s Podleskovo Peziko iz bližnje Leševske vasi. No. ta Rezika je bila ravno zanj! Njej ie bilo glavno, da se ji je dobro godilo, vse drugo pa postranska stvar! Stare brez« zobe ženice so vedele dosti povedati o njej; nekaj je bilo res, nekaj ne. kakor po navadi. Glavno je, da je Rezika čisto pristajala Jurčetu in njegovi naravi.
Žena Rezika je tudi ta večer vedela, da se je oglasil pri možu begunec Po« tisek. Ko se je povrnil .Turče nazaj v spalnico, mu 'e samo rekla: «Le glej, da se boš ti dobro izmazal. Tvojim prija« teliem gre sedaj trda._ Jaz vse dobro vem, kako stvari stoje. Če bodo tudi tebe kaj klicali k sod nI ji, pazi, kako boš go* voril! Kajti gorje, če te zaprejo, boš moral kar sam ležati!«
župnik tam nekje na Notrarjskem. Da, bili sfe vojni kurat na fronti in nazadnje ob razsulu poveljnik kranjskih Janezov, ki Vas pa nimajo v prijetnem spominu. Od vojaške službe ste prišli k nam praznih rok; tedaj smo bili prepričani, da boste res pravi Kristusov namestnik. Minilo je pet let, odkar ste pri nas. V tem kratkem času ste tako obogateli, da imate danes 15 glav živine, polne hleve svinj, polne sode vina, dovolj žita, orodja in druge naprave. Ali je to pravično, da ima en človek brez otrok toliko premoženja? Kdo izmed kmetov in delavcev v raški fari si je pa v petih letih toliko prigospcdaril? Večinoma komaj izhajajo s svojo družino, mnogo se jih mora še zadolžiti. Prav nič Vam ne zavidamo Vašega bogastva, samo želimo, da se vsaj zavedate, da ste sin slovenske matere. Bedite veseli, da je končno prišlo do uedinjenja, da imamo vsi boljši kruh, katerega ste tudi Vi v prav izdatni meri deležni.
ŽUŽEMBERK. V nedeljo, dre 21. m. m. se :e vršil pri nas iaven shod naprednih strank žužemberškega okraja. Shod je bil prav dobro obiskan in je pomemben osobito zaradi tega, ker so se pristaši SI<S odločno iziavili za to, da morajo vsi naprednjaki pri bodočih volitvah v enotno fronto. Prist?ši SKS so na shodu predložili sledečo resolu-ciio: «Na javnem shodu združenih naprednih strank JDS. SKS in NRS v Žužemberku dne 21. t. m. zbrani napredni volilci sreza Novo mesto pozdravljamo stvoriev enotnega narodnega bloka, obsojamo dosedanje cepljenje naprednih vrst in izjavljamo, da hočemo enotno in brez razlike, podrejajoč strankarske koristi viš emu cilju države in narodne edinosti, oddati pri skupščinskih volitvah dne 8. februarja svoje glasove srezke-mu kandidatu dr. Niku Zupaniču ter toplo pozdravljamo megovo kandidaturo.* Resolucija ie bila spreieta soglasno in ob velikem navdušenju vseh prisotnih.
SV. RUPERT PRI MOKRONOGU. Tukaj jo naš g. župnik čital pastirski list in smo culi med drugim nastopno: « Vrzi te iz vaših hiš brezverske časopise in naročajte sarao dobre
Opažali so vsi ljudje, kako js hujšal Jurče, ko so se vršile obravnave v Ljub« liani. Morile so ga silne skrbi. Po^ostoma je tekom obravnav hodil v Ljubljano in skrivaj poizvedoval o tokočem stanju stvari. Ko je bil znova tamkaj, ga jo na povratku domov ujel spomladanski d?ž. Dasi je kir v diru poclii konja, je vendar privozil domov čisto moker do kože.
Že ponoči ga je začelo zebsti in ker je razgret pil še vino, se ga je lotila vro« činska bolezen; zjutraj je obležal. Bole« zen je napredovala čedalje huje; začelo se mu je tudi blesti. V pretrganih stav« kili se je spominjal dogodka na Opčinah, tistih vojakov in snloh vsega, kar je na« pak uganjal v življenju.
K bolniku je prišel tudi kaplan Ma« tijče, a ga bolnik ni spoznal. Kaplan je z nekako grozo poslušal Jurčetovo zme« deno govorjenje in spozr.al je iz nje« govih besedi, da je Jurčetova vest obložena s težkimi krivicami.
Doma v kaplaniji je brzo nanisal ob« širno pismo na sošolca dr. Stoklasa. Pismo je izročil Jozlju, da ga je osebno ponesel dr. Stoklasu in mu še posebej zaupno naročil, naj pride obiskat, in zdra« vit težko bolnega sina.
(Dalje prihodnjič.)
!]iste. Pomislite, kaj bo z vašimi otroci, ako ;bodo citali brezverske lis:e.» — Na take nasvete • od -strani škofa mu odgovarjamo: V resnici se bejimo. kaj bo z našimi otroci, ako se bo <Domcljab» v laki množini širil po deželi med kmečko ljudstvo. Ako g. škof neče, da bi ga «Bomovina» in «Jutro» napadala, potem naj napravi enkrat red v hujskaškem klerikalnem časopisju. Sicer pa razumemo: volitve se bližajo in naše voličke je treba pridobiti za naročnike «Domoljuba» in krcglice za naše neplodne tigre. Povem vam še to, da nas ni malo po deželi, ki se imamo prav «Jutru» in «Bomovini» zahvaliti, da smo pričeli prav jasno spoznavati razliko med pravim in vašim krščanstvom. Kristus ni učil to, kar počenjate vi, klerikalci. Kristus ni hujskal in ni učil sovraštva, ki ga sejete vi. Bodite resnični kristjani, pa ne bo med nami in vami več pre-rekarja.
STARA OSELICA. V. nedeljo 21. decembra je sklical shodek g. Brodar, bivši poslanec slabega spomina, šele pred sv. mašo nas je obvestil, da bo takoj po maši sestanek v gostilni „pri Mež-narju." in da bo veliko povedal. Nam se je čudno videlo, da mi v bližini nismo bili obveščeni o prihodu g. Brodarja, a iz sosednje fare je prišla triperesna deteljica: katoliški komunist „Jaka" iz Nove Oselice, katoliško škodoželjni „Koreninar" in znani „Ocvirk" iz Koprivnika. G. Brodar je vezal otrobe in sipal obljube, kaker bi imel pred seboj same backe. Smi&t: njegovega govora je bil, da se Stranka ljudskih sieparj-iV najbolj boji tega, da bi ji sedanja vlada zahranila hujskati proti državi in krasti čast poštenim ljudem. Kar so obljubili prej, bodo baje še izpolnili, s.mno volilci naj debro držijo, češ, povsod je treba potrpljenja. Možje-volilci smo se na tihem posmeho-vali in mislili: Ako tako žalostnega govornika pošljemo v narodno skupščino, bo treba še dolgega potrpljenja. Kar je Brodar pozabil še na-klobasati, je dostavil domači g, žucnik — menda zato, ker smo ga založili z. bero za dve veliki družini. Opozarjamo Vas, g. župnik, da prenehate s politiko, ker mi hočemo mir in se ne maramo pečati z Vašo preteklost fo
STARA OSELICA. Dasiravno v precejšnjem številu prihajaš, »Domovina", med nas ,vendar se ti redkokdaj oglasimo. Živimo bolj mirno politično življenje brez hudih strankarskih strasti. V nedeljo 21 decembra je imel tu voli;ni shod kandidat SLS g. Ivsti Brodar in nam naslikal strašnega zmaja — centralizem, ki da je zakrivil vse gorje, ki nas tlači. Pravil je, da je centralizem kriv tako visokih davkov in da morajo zaradi centralizma naši fantje služiti v Macedeniji, da gre ves naš denar v Beograd, kjer da ga k Jejo državni tatovi itd. Pozabil pa je povedati, kadar so tigri na vladi, da se takrat opravlja vse iz Beograda. In kdo je !riv, da morajo služiti naši fantje v Macedoniji in Srbiji? Ali ne voditelji SLS, ko so svejčas zahtevali za stražo Katoliške tiskarne pred komunisti izključno le srbske vojake. Vojaška oblast je pač morala potem smatrati slovenske vojake za nezanesljive in je poslala v Slovenijo Srbe, a Slovcnci so mor~'i iti v južne kraje. Na obrekovanja in laži o državnih tatovih pa samo vprašamo tigre: Kako je z mokarsko korupcijo? Končno nas je kandidat še pozival, naj gremo v boj za SLS dne 8. svečana. Možje in fantje, dvakrat smo šli na pritisk in obljube v boj: leta 1Q14. s svintenkami in 18. marca 1923. z volilnimi kroglicami, toda obakrat smo jih dobili no grbi, eni pa so imefi od tega koristi. Volilci, ako hočemo, da bomo res imeli enkrat znotraj in na zunaj trdno državo, za kar so nam dani vsi pogoji, oddajmo svoje glasove dne 8. svečana možem, ki imajo voljo delati v prid naroda in države, in to so kandidatje JDS, ne pa stranki,
oziroma možem, ki so nas svojčas gonili v vojno
mesnico na vse mogoče načine: z blagoslovi, odpustki itd., a sami so bili doma na varnem ter pobirali žito in drugo, pri čemer so delali mastne dobičke. Mi smo takrat stradali in zmrzovali po raznih frontah, naše žene in otroci so se brez nas mučili doma z delom. Ko pa je bilo žito omla-čeno, krompir skopan, seno spravljeno, so prišli in zahtevali: Daj ne glede na to, ali ;maš kaj za sebe, otroke in živino. Pomislite, možje, in odločitev bo lahka. Kdor je za dobrobit naroda in države, naj obrne htbet črni stranki ter naj pomoli krepko zaprto pest v prvo skrinjico, v d'ugo pa naj spusti kroglico.
KRŠKA DOLINA. S posebnim zadovoljstvom je pozdravilo ljudstvo kandida uro krškega župana g. Joška Pfeiferja, ki ga poznamo kot Jako delavnega in pametnega rejaka. — Zadnjič je bilo citati, da se pr( testira preti premestitvi poštnega urada iz Krške vasi v Cerklje. Ta premestitev je por irebna, 1 er so Cerklje središče kroga 16 vufi in je to že davna želja prebivalstva. Krška v,?.s je pa tudi čisto blizu Brežic, odkoder bi poštni sel lahko dostavljal pošto, ali pa se otvori v Krški vasi poštna nabiralnica, ki zadostuje za tamošnje razmere. — Znanemu župniku gosp. Žustu v Cerkljah se je zgodila sedaj gospodarska nesreča, da mu je prišel njegov konzum na kant To ni edini primer, da navadno iz strankarskih ozirov ustanovljeni konzumi ne uspevajo. Ljudem se ob ustanovitvi navadno obeta blago po jako znižanih cenah, ki jih pa potem nikjer ni, in ker je vodstvo v rekah neizkušenih ljudi, pn pade cela stvar. Tako je bilo tudi v Cerkljah in farovška štacuna je dosegla žalostni konec. — Vina je letos po vseh vinogradih še precej na prodaj in je prav dobro ter ni pretirano v cenah.
SV. DUH NAD KRŠKIM. Ob koncu leta pa se že spodobi tudi od nas nekaj dobrih in slabih novic. Dobrih je sicer malo, a je zato slabih mnogo. Vinska letina je letos pri nas jako majhna. Hvala Bogu, je vsaj kakovost I> ijša kakor lani. Mnogo bolje je obrodilo letos g. župniku in našemu vzornemu organistu, ki sta imela polne kleti .rajnega vinca, tako da nista mogla od vseh faranov pobirati bere. če stitamo! Naš župnik je sploh jako vzoren. Hitro pomašuje, šteje pred cerkvijo, koliko cigaret se skadi, krstiti hoče le takoj po maši — drugače menda nima časa — in splošno hoče imeti točnost in red. — Vreme smo imeli zadnje dni zelo lepo. Želimo, da bi še dolgo trajalo. Vsem naročnikom < Domovines srečno novo leto! Zdravo! — F a ran i.
OSILNICA. V našem kraju so se vršile dne 10. avgusta občinske volitve. Klerikalci so ponaredili več podpisov in oblasti so zaradi tega njih listo razveljavili. Uprava občine bi morala torej pripasti naprednim ljudem. Ker pa so ravno v tem času klerikalci prišli do vlade, so napeli vse strune, da so bile voli' ve v celoti razveljavljene. Dne 14. decembra so se vršile nove volitve. Klerikalci so se trud-li, da dobijo občino popolnoma v svoje roke, a njihove nakane je naše pametno ljudstvo- dobro preprečilo. Klerikalci so dobili le 10 glasov več nego naprednjaki. V novem občinskem odboru je sedaj 9 klerikalcev' in 8 naprednjakov. Vsi naprednjaki so lahko ponosni, da so izvo'e-vali kljub silnemu klerikalnemu pritisku taka lep uspeh. Upamo, da bomo tudi dne 8. februarja s klerikalnimi demagogi temeljito obračunali.
RIMSKE TOPLICE. V drugi čuvajnici od Rimskih toplic v Strenskern se nahaja Anton Pinter, železniški čuvaj, ki rad udriha
ob vMi pri1;kj --so napredrnakih in pridno Sgitita med železnicami za klerikalno prometno zvezo Opozarjamo ga zavedni železničarji, da naj > aie briga za svoio službo, sicer bih pokažemo pot do bivšega ministra Sušnika.
LAŠKO. Za tajnika občine Marija Gradec Podrebersko ne veniu, ali vrši službo agitatorja Stranke ljudskih sleparjev ali je nastavljen kot občinski tajnik. Po našem ranenju druge ne opravlja, ker ga ni v pisarni; stranke, ki rabimo po celo'uro hoda v Laško, izgubimo ves teden, preden ga najdemo. Občani, ali smo, še tako nespametni, da plačujemo tajnika za politično agitacijo, informacije si pa moramo iskati pri drugih uradih.
LAŠKO. Dne 26. decembra so priredili .klerikalci pri nas shod, ki pa se je obnese! zelo klavrno, dasi so mobilizirali iz vsega laškega okraja vse svoje zveste ovčice. Med navzočimi je bilo tudi mnogo naprednjakov. Omeniti tudi moramo, da se polašča naših klerikalcev taksen strah pred Samostojnimi demokrati, da na zelo skrivnostni način pri-re:ajo svoje shode, četudi so javni. Oni dobro vedo, da imajo pri nas večino ljudi za sabo saniostoini demokrati.
REČICA PRI LAŠKEM. Dne 27. decembra je vozil Teppeiev hlapec težko naložen voz lesa proti Laškemu. Na klancu pri Gre-šaku je hlapcu spodletelo, da je zdrsnil pod voz ter mu je kolo popolnoma zdrobilo nogo. Nesrečnik je umrl že pol ure kasneje, ko so ga peljali proti Celju. Dotični klanec je prav nepotreben, ker bi se občinska cesta lahko preložila niže in bi tekla po ravnem. Razen tega je pa cesta tam najožja in se bodo gotovo še pogosto zgodile nesreče, . ako klerikalni voditelji občine ne bodo uvideli potrebe razširjenja in preložena ceste.
ŠT. LENART NAD LAŠKIM. (Smrtna nesreča na lovu.) Sredi decembra je bil posestnik g. Jože Deželak iz Malih Grahovš na lovu. Ko so se psi stepli, je prijel za cev nabite puške ter s kopitom tolkel po pseh. Pri tem se je puška sprožila in mu je ves naboj šel v desno nadleht ter mu jo razbil. Deželaka so prepeljali v bolnico v Celje, kjer so mu odvzeli roko, kljub temu na je umrl na zastrupljenju krvi dne 24. decembra zvečer. Pokojnik je bil vedno dober naš somišljenik in vzoren gospodar. Zapušča vdovo in osem otrok na malem posestvu. Pogreba se je udeležilo večje število lovcev iz Laškega ter se je na grobu poslovil od pokojnika v njihovem imenu nadupravitelj gospod Pleskovič. Pri tem moramo opozoriti na čudno postopanje naših dušnih pas'irjev. Že, ko je umrl uradnik g. Kopač v Laškem, je dekan dr. Kruljc prepovedal nagrobni govor laškemu županu, ki pa se na to prepoved ni oziral. Ko se je pozneje ponesrečil neki šolarček iz Rečice in je hotela sošolka na grobu spregovoriti nekaj besed, je dekan to odločno prepovedal, češ, da nima na pokopališču nihče drugi pravice govoriti kakor on. Tudi župnik v št Lenartu je branil govoriti na grobu ob priliki pogreba Deželaka. Če smo odkritosrčni, moramo povedati, da nam govori dekana na pokopališču prav nič ne ugajajo in da bi veliki večini bilo ljubše, ako z njimi preneha, ker itak ne poskuša doseči kaj drugega kakor bolest žalujočih le še brezprimerno povečati. Sicer pa tudi ne vemo, pod kakimi razlogi hoče naša duhovščina zabranjevati govore na pokopališčih.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Dne 26. decembra se je vršil pri nas volilni shod SLS, ka-
terega so se smeli udeležiti samo zvesti pristaši Stranke ljudskih sleparjev. G. župnik je podpiral shod s tem, da je pridno agitiral za tdeležbo s prižnice. Shoda se je udeležil tudi okrožni tajnik g. Deželak, kot govornik pa je nastopil dr. Gosar, kandidat SLS za laški okraj. Človek, ki ima malo možgan v glavi, mora priti do prepričanja, da je g. doktor govoril največje budalosti. Gotovo je mislil, da smo mi, ki bivamo v hribovitem kraju, zato še popolnoma zaslepljeni. Pa se zelo moti. Vabimo ga, da pride večkrat v naš kraj, da nas bo spoznal, i« če skliče shod, naj nas povabi vse. Uverjeni smo, da to tako prišel samo enkrat. Mem drugim čenčanjein je pravil, da je zopet avtonomija blizu in da so sedaj Srbi za njo. Zapomnita si, g. dokior, da si s takimi frazami ne boste pridobili kroglic, ker se dobro zavedamo, da po 8. februarju ne boste več govorili o avtonomiji. Saj vemo, da celo 21 mastno plačanih tigrov ni napravilo za ljudstvo ničesar dobrega, ampak nasprotno, tem manj bodo napravili klerikalci v bodoče, ko bo SLS morala s številkami precej popustiti, kar se bo pokazalo na dan volitev. Bedite prepričani, da bomo kroglice obdržali v pesti pri visši skrinjici.
TRNOVO NAD LAŠKIM. Z velikim zanimanjem pričakujemo tudi mi volitve v narodno skupščino Dobro vemo, da bodo dne 8. februarja klerikalci zaradi svojih ogromnih napak grdo poraženi; kajti stranka, ki je imela skoro vse poslance iz Slovenije za sabo, pa kljub temu vendar ni ničesar napravila, ni vredna, da se ji še zanaprej zaupa. Na dan volitev obrnemo mi vsi Trnovčani, enako tudi večina treznih mož iz sosednjih vasi tigrom hrbet in bomo volili poš ene in delavne samostojne demokrate. Klerikalna glorija mora vzeti konec.
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Naš župnik že sam ne ve. kako bi naš priljubljeni list domovino" iztrebil iz svoje fare. On se dobro zaveda, da „Domovina" nadkriljuje vse druge klerikalne časopise s svojo odkritosrčnostjo in resnicoljubnostjo. Pa bolj ko jo odpravlja na pot iz fare, več je prihaja. Pesek, ki ste nam ga metali v oči. nam je še zadnji ostanek mrene odgrnil raz oči in sedaj vidimo zelo dobro, kaj je resnica in kaj laž. Mi demokrati Vam želimo srečno in veselo novo leto, da bi tudi Vi izpregledali v nastopnem letu in razločevali dobro od slabega. Potem Vas bomo čislali kakor smo Vašega prednika, priljubljenega župnika g. /dolška. Dopisnik „Domovme" iz naše fare želi vsem prijateljem in neprijateliem svetoštefanske fare srečno Novo 'etol
TINSKO. Demokratska misel se pri nas lepo razvija. V kratkem si ustanovimo krajevno organizacijo J DS za tukajšnjo občino. Da je r~ niča, kar pišemo v naš ljubljeni časopis, bomo pokazali s kroglicami na dan volitev 8. februarja. Fkrinji-ca Narodnega bloka mora biti polna, klerikalna pa prazna.
ZIMKA. Okrasek naše fare še vedno stoji na istem mestu, kakor je stal — samo da je čim dalje lepši. Naš župnik zna zelo dobro gospodariti s cerkvenim imetjem in zato je izpraznil poslopje s stanovanjem, ki po pogodbi z dne 3. septembra 1. 1894. pripada občini za letno vsoto 50 kron pod pogojem, da mora poslopje občina sama popravljati. Dokler je imela občina imenovano poslopje v najemu, je bilo vedno tako popravljeno, da so lahko organist in mežnar in občinski tajnik imeli stanovanje v njem, občinski urad pa je imel v njem svojo pisarno. Pogodbo je sklenil pokojni župnik g. Plaskan; držala je dc leta 1922. Sedanji župnik g. Jelšnik, ki je hudo nemirnega duha, pa ni pustil več občinski upravi imeti pisarno v poslopju. Tudi organista je vrgel na cesto, da mu mora občina drugje plačevati stanovanje. Občinsko pisarno pa mora
župan vzeti na svoj dom, kar je občanom neprijetno, ker morajo nekateri zelo daleč do županovega stanovanja. Sploh je naš župnik zelo čudne narave. Kar je dobro in koristno za občino, mu nikakor ne prija. Vsak župan bi pač moral tako plesati, kakor bi on godel. Srečno in veselo novo leto vsem Zibčanom. — Z i b č a n.
MALA NEDELJA PRT LJUTOMERU. Dovolite mi, da se tudi jaz oglasim v naši «Domo-vhm. Imamo namreč novega župnika. Ni še dolgo v naši napredni fari m že nam zabra-njuje vhod v zakristijo, kakršne zabrane se ne spominjajo niti naši pradedi. Moram reči, da smo imeli doslej res dobre dušne pastirje, ki so nas vabili v cerkev, ta pa nas ovira pri po-sečanju cerkve. Nič boljši ni kaplan, ki nalaga v spovednici tudi denarno globo za «ofer». Kaj se nebesa kupujejo za denar? Obema dušnima pastirjema svetujemo, naj imata nekoliko obzirnosti in naj ne dražita ljudi s stvarmi, ki jih ne morejo smatrati za pametne in moralne. Gospoda naj tudi ne pobirata preveč po fari, ker se to vidi beraško in ker smo se naveličali tega. Ko sta izprevidela, da ljudje pred njima zapirajo duri, sta si najela vež delamržnih devic, ki namesto njih opravljajo ta po~eL Gg. župnik in kaplan, ne mislita, da se nahajata v nazadnjaški fari! Budita dobra drnna pastirja, saj smo mi dobri kristjani in peleg tega tudi trdni demokrati, ki radi črtamo nai-o "Domovino:!«. O rjej ne gre zastonj po vsej Slovenci glas: Le «Domovina> je za nas! — Neki starček mi je pravil, da ne sme nikdo v zakristijo zaradi tega, ker pride župnik ves razgret s prižnice in bi se potemtakem lahko prehladil. Jaz pa pravim: Gcppod naj pridigvje bo^jo besedo, a politiko naj pusti pri miru, potem pa ne bo prišel razgret s prižnice. Sed? j pa, gospod urednik, moram zaključiti pisanj?, ker mi je zmanjkalo petioleja, a tudi denaija nimam, da bi ga kupil več. Prav po godu bi mi bilo, če bi device pobirale darila tudi zame. Pa drugič več. — F a r a n.
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. (P o 1 i t i z i r a n j e ž u p n i k a g. Škofa.) Na zadnjo adventno nedeljo je naš župnik g. Škof v svoji pridigi župljanom slikal grdobo kletve, kar je vse lcr»o in prav, a prav ni bilo, da je to priložnost hudobno uporabil v obrekovanje svojega bližnjega. Spravil se je namreč nad Srbe, češ, da imajo v .svojih kletvicah najbolj mastne izraze in da so med vsemi naredi najbolj razdivjani narod. Župnik škof ve predobro, da Slovenci na vso moč hudičujejo, da Hrvatje silno kelnejo in da jih najbolj katoliški nsrod, to so Italijani, v tem daleč prekaša. O Srbih je znano, da so v miru pohlevni, v boju pa nedosegljivi junaki, zato se v naše kraje došli Srbi ne morejo načuditi našemu popivanju, hudičevanju, pridušanju n pretepanju. Kaj bi šele rekli, ako bi izvedeli, da so marsikje v Slovenskih goricah ne samo kletev, temveč tudi poboj in umor doma in da je iz tistega farovža, v kojem stanuje g. župnik Škof. iz:el pogoj samomora, kar je po vseh Slovenskih goricah znano. Župnik škof se ne zaveda, da so nas Slovence pred več sto leti ravno Srbi obvarovali Turkov. Ako bi ne bilo teh junakov, bi bili mi danes peturčena raja, meste križa bi se po naših cerkvah blestel polumesec. Nezavedni in duševno slepi župnik je svojim srbskim varuhom nehvaležen, vrača jim dobroto z obrekovanjem er zlotrablja prižnico za hujskanje Sloven-vencev proti rodnim bratom Srbom. Leta 1914. so Nemci ščuvali Slovence z lažjo proti Srbom, češ, Srbi so umorili Ferdinanda, ki bi nam bil dal trializem. Pet let pozneje so začeli klerikalci no svojem »Slovenskem Gospodarju1' in po .,Straži'| lajati na Srbe, danes pa si upajo že duhovniki javno s prižnice obrekovati, opravljati in natolce-
vati brate Srbe. Njihovo delo rodi sad. Danes ste uresničuje, kar pravi Sir. 28, 15.; „Preklet naj bo podpihovalec m dvojezičnik; zakaj tned mnogimi, ki v miru žive, napravlja zmešnjave." — Mariborski škof je bil nedavno na časopisna hujskanja mnogih štajerskih duhovnikov opozorjen, toda on se izgovarja, da nima na klerikalne liset nikakega vpliva. To pat ne more biti res, saj so duhovniki pod njegovo pastirsko oblastjo. Antonjevški župnik Skof in mariborski škof naj le gresta vase ter naj začneta snažiti svoje „A"gi-jeve hleveSrbe pa naj na miru pustita. Škofovo izgovarjanje in obrekovanje s prižnice pomeni, da se bližajo — volitve.
S'7. RUPERT V SLOVENSKIH GORICAH. Na Marijin praznik je bil v naši cerkvi shod Marijinih družbaric. Teh je pri nas precej, dobrih in manj dobrih, pobožnih in manj pobožnih itd. In kaj se je govorilo na tem shodu? Čujte in strmite! G. kaplan je vedel mnogo posedati o korupciji, seveda ni vedel ničesar o korupciji blagoslovljene stranke. Govorilo se je tudi o načinu razširjanja „dobrih" listov, kakor „Straža", »Domoljub", »Slovenski Gospodar" itd. Posebno je našemu g. kaplanu trn v peti g. minister Pribi-čevič, o katerem seveda ve le laži ki jih je bral v klerikalnem časopisju. Svetovali bi g. kaplanu, naj ne bo vendar tako politično nestrpen. Saj ste vendar aušni pasdr in bi Vam morali biti vsi enaki ne glede na politično prepričan;'?. Ne sejte združbe! Tega nismo bili do sedaj pri nas vajeni. Kar se tiče cerkve, Vam je gotovo znano, da je Kristus izgnal iz templa trgovce iA prekupčevalce. Cerkev ni kraj za politične shode, ampak hiša mol; t ve. Za danes dovolj, če boste še dregali y sršenovo gnezdo, bomo pa še izpregovorili.
SV. RUPERT V SLOVENSKIH GORICAH. Pritihotapil se je v soboto k nam tiho kakor maček. Pa kdo je bil, ki ga je k nam prinesla pot? Bil je — Žebot! Pri prejšnjih volitvah se je vsak klerikalni shod razglasil z velikim bobnom, a sedaj se vrše ti shodi zelo tajinstveno. Zakaj? Menda se bojite, vi pijonirji črne internacijo-nale, resnice, ki bi vam j j naš človek, ki odpira oči, zabrusil v obraz; kajti resnica v oči bode. Da, obračun se bliža z železno neizprosnostjo tudi v do sedaj Žebotovem vilajetu — v Slovenskih goricah. Ljudje, ki so bili iz radovednosti na dveh Žebotovih tajnih shodili v naši fari, pripovedujejo, Ja razen hui3<anja proti našim narodnim možem ni bilo čut? drugega kakor p Jurete otrobe iz „Slovvnskega Gc;podarja': in „Sirai.fc" Kaj naj tudi pričakujemo od njega, I.i se je vežbal pri takih listih! Za hujskanje pa je dober. Mi vstajamo — in vas je strah. Razumete?
MURSKA SOBOTA. Lepo se Vam zahvaljujem, gospod urednik, da ste dali prostor v cenjeni „Domovini" za moj dopis, katerega sem Vam poslal o naših prekmurskih klerikalcih. Sedaj Vas zopet prosim, da mi dovolite malo prostora, da Vam poročam o stanju demokratske stranke v Prekmurju. Dne 17. decembra je bil v Murski Seboti shod JDS, katerega se je udeležilo toliko volilcev, da je bil prostor v gostilni g. Turka premajhen. Otvoril je shod dr. škerlak. Prvi govornik je bil g. Pivko, profesor iz Maribora, ki je natančno razložil program JDS. Med govo- j rom so volilci navdušeno pritrjevali. Lepo je go-. voril g. Ribnikar, urednik „Jutra" iz Ljubljane, ki ie med drugim vprašal, kaj se zgodi s takim semenom, ki ne prinese sadu. Odgovor je bil: Treba ga je premenjati. Tudi jaz rečem, da je treba premenjati tako seme, kakršno smo posejali pri zadnjih volitvah, kajti tako črno klerikalno in rdeče Radičevo seme Slovencem nikdar ne bo prineslo sadu. Zbrani volilci so navdušeno in soglasno postavili kot kandidata za okraj Murska Sobota g. Antona Kodra iz Murske Sobote, za namestnika g. Ivana Titana, učitelja iz Kapšin-
cev. To je bil shod, na katerem se niso napadale
druge stranke. Niso nam obečali ne republike brez davkov, brez vojaščine, ne avtonomije, pa tudi ne avtomobilov, kakor se je to culo na shodih klerikalcev, temveč so nam obečali delo, delo za vse ljudstvo Jugoslavije. Mi tudi ne potrebujemo Radičeve rdeče republike, ker mislimo, da je boljša ena velika bogata kraljevina kakor siromašna republika. Na našem shodu se je videlo, da je iz Kleklove fare bilo malo število ljudi navzočih, ker on svoje farane drži še preveč v „kmici". Trdno sem uverjen, da bo v Prekmurju naša stranka zmagala. Garancija za zmago je tudi osebnost g. Kodra, ki je pri nas dobro poznan in priljubljen. Končno priporočam vsakemu Prek-murcu, da si v novem letu naroči tednik „Domo-vino". — Vsem čitateljem »Domovine" veselo in srečno Novo leto. — Prekmurec.
ZAKAI IN KJE SE PRIPOROČA NAPAJANJE TELET?
Napajanje telet namesto sesanja vpeljuje-j rao tudi že po naših krajih. Vzrok tiči v tem, | ker teleta veliko laže in z veliko večjim uspe- j hbm odstavljamo od mleka, če jih napajamo, kakor pa, če sesajo Tudi kravja mlečnost nič, ne trpi pri napajanju, dočim se nam pa rada. kvari, če pustimo teleta pri vimenu.
Če tele sesa, ga po šestedenskem polnemi sesanju odstavimo navadno v 14 dneh, takoj da je v starosti S tednov čisto odstavljeno in; ločeno od krave. To je povsem nenaravno in zato nara teleta čudi tako shirajo. Kakor je. naravno, da teleta sesajo pri materi, tako je \ po drugi strani naravi povsem naspro no, da1 jim materino mleko tekom 14 dni popolnoma odtegnemo, ker ie neotogoče, da bi se tele v| tej kratki dobi toliko privadilo drugi navadni krmi, da bi ne trpelo nobene škode. Pri go-, vedi, Ki se divje preživlja, traja odstavljanje vse dlje. Tam se teleta tako polagoma odstavijo od sesanja kakor pri nas žrebeta. Ker se v divjem stanju rode teleta spomladi, pridejo z materjo na poletno pašo, kjer se materino mleko po malem nailaže nadomešča s tečno in lahko prebavno pašno travo.
To nenaravno naglo odstavljanje od matere in materinega mleka, ki je danes pri se-sanju-*v navadi, se vrši z veliko večjim uspehom, če teleta napajamo. Pri napajanju je ves prehod od materinega mleka na drugo navadno krmo bolj počasen in naravi telet veliko bolj primeren. Teleta se počasi odvajajo od mleka in počasi navajajo na drugo krmo, tako da se jim želodec polagoma razvije in privadi na popolno prebavo suhe krme in na prežvekovanje. Pri sesan;u je tako dolgotrajno odstavljanje izključeno, ker je iz praktičnih razlogov neizvedljivo.
Zaradi nemotene kravje mlečnosti, ki z redno in čisto molžo pridobiva na svoji vrednosti, kakor tudi zaradi vse lažjega in veliko j bolj uspešnega odstavljanja, ki odgovarja po i vsem naravnim potrebam teh živali, je napa-!■ ianje telet tudi za naše kraje važno.
Če se vprašamo sedaj še, kje naj se uvaja | napajanje telet, moram opozoriti, da se priporoča predvsem za kraje, ki so poklicani za razmah mlekarstva, in pri kravah, ki so dobre mlekarice. Če ima krava komaj 'oliko mleka, da ga tele samo popije, potem je seveda napajanje manjšega pomena in bi imelo pomen le za počasno odvajanje od materinega mleka.
Korist napajanja telet ie danes tako velika, da ga kaže po mlekarskih krajih povsod
vpeljavati, če hočemo, da se bosta dvignili mlečnost in reja telet, ki trpi.a danes povsod zaradi odstavljanja.
GLAVNA NAPAKA PRI ODSTAVLJANJU TELET.
Največja hiba, ki jo delamo pri odstavljanju telet, je ta, da teleta prenaglo odstavimo od mleka. V 14 dneh pa je tele odstavljeno. Do šestega tedna se napije tele še pod kravo do sitega, po osmem tednu je pa odstavljeno in ločeno od krave. Ko je tele šest tednov staro, dobi še po šest do osem litrov mleka na dan, čez 14 dni pa nič več. Ta nagli prehod je tako nenaraven in tako krut za mlado sesno žival, da nam mora po takem odstavljanju shujšati. Kakor je sesanje naraven način prvega življenja mladih živali, tako je naglo odstavi anje povsem protinaravno in protivno vsem načelom pametne vzreje. Tele se mora z ozirom na ves ustroj in na ves razvoj želodca polagoma odvajati od mleka in ravno tako polagoma navajati na drugo navadno klaro, da se želodce zadostno razširi in da se zlasti vamp in devetogub zadostno usposobi a za prežvekovanje in dobro prebavo. Polagoma! Pri nas pa napravimo drzen skok, ki se mora maščevati in ki se tudi maščuje. Prej veselo m poskočno tele postane, ko je odstavljeno, prava senca prejšnjega življenja. Mršavo in klavrno!
Prav ta vzrok je bil najbolj merodajen, da so se začeli Švicarji in drugi obračati k napajanju telel. Napajanje ima ito poglavitno prednost, da se teleta polagoma odvajajo od mleka, prav tako kakor pri govedi, ki živi divja zunaj v naravi ah kakor pri žrebetih, ki se po malem in počasi odvajajo od materinega mleka. Po šest in več tednov Iraja to odvajanje! Napajanje telet od poroda naprej je sicer nekaj nenaravnega, toda ves način poznejšega odvajanja, oziroma odstavljanja, je veliko bolj nsraveu kakor pri sesanju. In to je v tem primeru najbolj nierodajno.
Iz tega najbolj tehtnega razloga je veliko bolje, če teleta napajamo, kakor če jih pustimo sesati, ker je pri sesanju bolj počasno odstavljanje od matere iz praktičnih ozirov nemogoče, pri napajanju se da pa poljubno izvaati. V Švici traja odvajanje telet od mleka najmanj 10 tednov. Do 12. tedna jih napajajo tako rekoč do sitega, šele "petem jim začnejo mleko jemati in jemljejo ga tako počasi, da tele skoraj ne čuti, kdaj je prišlo ob mleko. Na 14 dni mu odtegnejo po en liter mleka, tako da dobi na printer telička, ki je namenjena za poznejšo molznico, čez 12 tednov namesto po šest litrov le še pot litrov, 14 dni pozneje samo po štiri litre, potem po Iri litre itd. Na ta način se tele po preteku desetih tednov odvadi od mleka in navadi na drugo klajo, da samo ne ve, kdaj in Itako. Ako bi pri nas vsaj polovica tega s':orili, pa bi se vsa reja obrnila na bolje.
Mršavost in hiranje odstavljenih telet mora tudi pri nas prenehati in prenehalo bo, čim bomo začeli teleta pametno odsiavljati. Z napajanjem bomo največ dosegli, pri sesa-jočih teletih je pa treba, da jim še poznjj« dajemo mleko, ko so že odstavljena od krave
Pretežko pismo,
Na pošto je prinesel tnali Jožek pismo, na katerem je bila prilepljena zanika r.3 en dinar.
«Moraš prilepiti še eno znamko,»■ reče poštna gospodična, «ker je pismo tcžko>
«Kako? Še eno znamko? Potem bo pisat« še težje,» je modroval Jožek,
Gospodarstvo
TRŽNI PREGLED.
Žito. Cene so zelo čvrste. V Vojvodini se je trgovala pšenica po 420 do 425 Din, oves po 290 Din, turščica po 190 do 200 dinarjev, moka »0« po 600 Din in otrobi po 180 Din za 100 kg na debelo.
Živina. Cene ne kažejo posebnih pre-memb. Pričakuje se, da bodo nekoliko oslabele.
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 29. decembra v devizah: 100 avstrijskih kron za okrog 9 in eno tret-ijno pare, 100 madžarskih kron za okrog 9 par, 100 italijanskih lir za 280 Din 45 par do 283 Din 45 par, 1 dolar za 65 do 66 Din, 100 francoskih frankov za 353 Din 20 par do 358 Din 30 par, 100 Češkoslovaških kron za 198 Din 20 par do 201 Din 20 par, 100 švicarskih frankov za 1275 do 1285 Din. — Vrednost dinarja se je zadnje dni ponovno dvignila.
Beležke
^ Račun za vse razumne naprednjake je:
Ob volitvah v marcu 1923. je razcepljenost naprednih strank povzročila, da sta prišla v narodno skupščino le en demokrat in en samostojni kmet — poslednji celo brez količnika. Človek, ki trezno računa, mora reči: Bridka izkušnja nas ie izučila, da bi morali iti naprednjaki skupno. — Poda g. Puclju se ni posvetilo v glavi. V svoji trmoglavosti j je ostal pri razcepljenju in sedai niti sam ne bo več izvoljen In četudi bi postal poslanec, j kaj naj bi imeli od njega, ki se veže s srbski- i mi zemljoradniki, to je s stranko, ki ie brez' vsakega vpliva in pomena. Mnogo kranjskih \ pristašev SKS nam je že odkritosrčno izja-j
vilo, da ne dajo glasu zanj, ker bi bilo škoda izgubljenih glasov, ki bi šli le v prid klerikalcem. kajti čim večja je razcepljenost med nami, tem več mandatov bodo dobili klerikalci. Naš volilni red ie takšen, da le vel.ke skupine pridejo na svoj račun. Štajerski pri-s aši SKS so to po veliki večini uvideli in zato gredo 7 Narodnim blokom. Tako um ie tudi zastopstvo v narodni skupščini zasigu-rano. Ne dotikamo se tu načelnih razlik med obema naprednima strankama, temveč smo le minro računali ter ugotovili nespametnost g. Puclja. o čemer morajo biti prepričani pač vsi pristaši SKS.
Veliko zborovanje samostojnih demokratov v Zagrebu
»Domovina* in «Domoljub». Ljudje so se naveličali «Domoljubovega» hujskanja, ker vidijo, da je laž pisanje o strašnih stvareh v Makedoniji, v narodni skupščini pa poslanci molčijo in fantje zaradi njih trpijo. «Domo-ljub» ima zato prav malo naročnikov. Sedaj pa so začeli iz milijonskih profitov, ki so jih napravili klerikalci, kar na debelo sipati «Domoljuba» po vaseh. Vsi farovži so pri tem na delu. Opozarjamo naše ljudi, da pazijo zlasti na podeželskih poštnih nabiralni-cah, da ne bodo kakšni klerikalni zlikovci kradli in uničevali naših časopisov. Vsak tak primer nam javite. «Domoljuba» pa le spravljajte, če Vam ga pošiljajo zastonj, toda pazite, da Vas ne bodo potem tožili kar za par let nazaj. Pri klerikalcih je to vse mogoče.
-f- Bera in naš kmet. Dajanje bere je v današnjih časih zlasti za majhnega posestnika občutljivo breme, ker se gospodje nič ne ozirajo na letino. Zadnje čase nam prihajajo številne pritožbe, da se zopet duhovščina nasilno poteguje za razne stvari, ki ji ne gredo. Duhovnik naj bo plačan za svoje delo kakor uradnik in potem bo to breme za kmeta mnogo lažje. Dobrota je sirota in kmečki prostovoljni darovi so se prav grdo zlorabljali. Če si dajal farovžu nekaj časa kako stvar, recimo drva ali koline, se ti to po gotovih letih kratkomalo vknjiži na hišo in potem ne pomaga nobena tožba več. Zato bodite previdni, da se Vaša dobrota ne izrabi. Ponekod so se ljud:e odkupili, a danes hočejo duhovniki ravno tam zopet na novo uvesti bero.
-f- Kmetje, pozor! Da pokažemo našim ljudem delo klerikalnih poslancev, ie potrebno, da na podlagi dejstev in prič povemo,; kaj so napravili za nas. Zato naročamo vsem somišljenikom po deželi, da nam poročajo za svoj kraj, kaj so tam poslanci storili dobrega' in komu niso ustregli, da ne bo potem kriča- j nja. Od več strani dobivamo namreč pri-' tožbe, da klerikalni poslanci sploh niso odgovarjali na važna vprašanja in pisma, ki so jih dobili od svojih rojakov. Te ljudi, ki so prejemali po 300 Din na dan za svojo lenobo, i si bomo posebno privoščili, da bo ljudstvo videlo, kaj je obljuba in kaj je «delo» naših; klerikalcev.	i
Nasprotniki države mnogckrat radi lažejo, da v Zagrebu, kjer kraljuje predsednik čudotvorne republike Stipa Radič, sploh ni samostojnih demokratov, temveč sami republikanski čudotvorci, ki so oso-bito našim klerikalcem mnogo bolj simpatični kakor pa sleherni demokratski poštenjak. Toda v nedeljo, se je v Zagrebu vršilo zborovanje samostojnih demokratov, ki je uspelo tako sijajno, da vzbuja splošno pozornost po vsej državi, pri radičevcih pa obup in divjo jezo.
Zborovanje se je vršilo v največji zagrebški dvorani, ki je bila nabita do zadnjega kotička. Zbralo se je nad 4000 ljudi, med njimi odlično število okoliških selja-kov, ki so se otresli radieevskih zmot in so zdaj navdušeni pristaši jugoslovenske ideje. Glavni govorniki so biii ministri Svetozar Pribičevič, dr. Prvislav Griso-gono in dr. Gregor Žerjav ter za njimi še preprost seljak Nace Vuglek iz Cučerja pri Zagrebu.
Minister Pribičevič je v sijajnem poi-drugournem govoru tako temeljito razložil politični položaj in zaupanje demokratov v končno zmago pri volitvah, da je neprestano žel burno odobravanje, ki se ob koncu njegovega.govora kar ni hotelo poleči. Posebno ginljiv prizor pa je bil, ko so trije kmetje podarili voditelju Pribiče-viču dva lepa izdelka narodne vezenine in se z njim bratsko poljubili. Drugi govornik, minister Griso^ono, ki splošno Slovi za enega najsposobnejših govornikov v naši državi, je s svojimi krasnimi pesniškimi izvajanji Ie še stopnjeval prekipevajoče navdušenje vseh prisotnih. Posebno pri-
udaril bratstvo slovenskih demokratov s hrvatskimi, ki imajo v podivjanem radi-čevstvu še hujšega nasprotnika kakor mi v klerikalnem tiprovstvu. Bratje Hrvat'' so megov govor dobro razumeli in živahno klicali: «2ivio dr. Žerjav! Živeli napredni Slovenci!«
Posebno pozornost je končno vzbudil seljaski govornik Nace Vuglek. ki je tako temeljito obračunava! z Radičevo slep"--sko politiko, da je dvorana odmevala neprestanega odobravanja. Dejal je med drugim: «Radič samo kriči o našem Pri-bičeviču, da je vražji. Toda glejte, seljaki, jaz zdaj pred vami vsemi podam roko Pri-bičeviču, ker ni vrag. temveč človek. Ura vse drugače pošten in vse bolj sposoben človek kakor Radič. Radič je sp'oh nesposoben za voditelja seljakov. zanje ni storil nič. temveč jim samo pobiral denar za svojo potratnost. Radič se veže z vsemi našimi sovražniki, z Italijani, Madžari in boljševiki, samo z brati, zavednimi .S'bi in Hrvati mu ne diši, ker bi ga hitro prekosili v pameti in ker bi bil konec njegove koruo-cije na račun seljakov. Radič še vedno slepari s svojo republiko: torej je s^oie poslance poslal v Beograd, da so kralju krivo priseerli le zato, da so zanj pobirali dnevnice. Toda tudi Radiču se bliža konec. Sam se ie poVi«al. sam bo ponižan. Hrvatski seljaki se probujamo in se pridružu'emo stranki samostojn:h demokratov, kjer .ie prostora za vse stanove, vse vere in vsa tri plemena!«
Zagrebško zborovanje je najmosnčneie dokaza'o. da ideja narodnega in državrp^a edinstva čudovito naglo prodira v Vse sloje
srčno je nato bil pozdravljen naš minister i in da ji je zmaga pri volitvah več kakor dr. Žerjav, ki je kratko, toda temeljito po- ! zagotovljena.
Sifaim Izgledi Narodnega bloka v irnMiaeski okolici
Pristaši SKS obsojajo g. Puclja. — Klerikalci se ne upajo javno pred volilce. — Tudi kle rikalni pristaši za kandidaturo g. Zehala in živinozdravnika g. Ipavca.
Srezki kandidat g. Zebai, ki kandidira na kandidati sami bankirji, ki ne poznajo kmeta, lisi Narodnega bloka za ljubljansko okolico,! Take in podobne stvari je klobasal g. M. na je imel te dni več sestankov (Grosuplje, Vrh- \ sestanku SKS v Medvodah. Res čudna so nika, Eorovnica, Zg. Šiška, Št. Vid, Med- j pota teh ]jU(jii ki se nazivajo tudi napred-vode, Moste itd). katerih se e udeležilo tudijn;aki? a v slepj s{rasti razdiraj0 ter.slabe na-nekai pristasev SKS in SLS. Vsi pristaši Na- dno f t kar n;ofe prmesti le korist rodnega bloka kakor tudi vsi oni, ki si zele;' ., .
urejenih gospodarskih razmer v državi, so	... , „
enodušno pozdravili gospodarski program,! Razveseljivo je pa dejstvo, da so mnogi ki ga zasleduje g. 7ebal. Na vseh teh sestan- pristaši SKS sami ze pričeli uvidevati to
kih so pristaši g. Puclja obsodili njegovo ne-1 pogubonosno delo svojih ljubljanskih ne-zmiselno razdiralno politiko in osebno časti-! skupnih voditel ev in jih trumoma zapuščajo, hlepnost ter se izjavili za program Narod-' Vsi pametni in trezno misleči posestniki so nega bloka. Agitatorji g. Puclja trosijo o'že danes prepričani, da so kroglice za SKS Narodnem bloku nesramne laži, da so njega I vržene v morje.
Dosti nesramnejši pa so v svojih klevetah klerikalni agitatorji in kandidati. Kandidat ljubljanske okolice na listi SLS g. Smo-dei, duhovnik in glavni urednik dnevnika «Slovenca», najsramotnejšega slovenskega lista, ie na zaupnem sestanku svojih ovčic govoril take nezmiselnosti, da so začeli lastni pristaši zapuščati sestanek. Trdil je, da je 99 ods otkov slovenskega ljudstva republi-1 kanskega, da Radič dela v sporazumu z j dr. Korošcem in SLS; če pa Radič na shodih drugače govori, je to samo njegova taktika. Blagor mu, kdor je temu verjel.	j
Tako se tudi klerikalna barka vedno bolj j potaplja. Volilci se ne bodo več dali slepiti,' ker so se prepričali^ da klerikalni poslanci | svojih obljub nikdar ne izpolnijo. Znani pristaš SLS g. Beltram je na sestanku v Grosupljem odkritosrčno izjavil, da klerikalni poslanci res niso ničesar napravili, da jih pa bodo poklicali na odgovor in s palico po zadnjem delu telesa primorali, da izpolnijo svo;e obljube.
Vsi pametni in trezno misleči volilci bodo dne 8. februar a oddali svoje glasove Narodnemu bloku, ki ima najlepše izglede na zmago.
al® bilance za minulo leto
Ob novem letu se navadno poravnavajo računi, se delajo bilance in se kujejo načrti za nastopajoče leto. Naj nam bo torej dovoljeno, podati tudi kratko bilanco našega predvsem slovenskega političnega življenja v minulem letu. Naša demokratska stranka se lahko z mirno vestjo pohvali, da je storila v minulem letu v korist slovenskega ljudstva vse, kar ji je bilo mogoče.
Slovenci smo imeli v narodni skupščini samo enega demokratskega poslanca, do-čim smo imeli klerikalnih poslancev enaindvajset: ostali štirje poslanci Slovenije so pripadali raznim drugim strankam. In ako sedaj premotrimo račune, vidimo, da se o zadnjih štirih poslancih skoro ni čula beseda, a o enaindvajsetih klerikalnih poslancih vemo in čutimo na lastnih hrbtih, da niso znaii braniti naše koristi. Le naš edini slovenski demokratski poslanec je delal in s pomočjo naših vplivnih voditeljev. zlasti dr. Žerjava, moral često popravljati klerikalne grehe.
Vemo še, kako je od klerikalcev podpirana .Markova vlada sklenila uvesti kuluk, ki se je potem na prizadevanje demokratov odpravil. Vemo točno, da ima pri tem baš dr. Žerjav, ki ni bii niti poslanec. ogromno zaslug.
Klerikalci so mnogo kričali o nepravično po pokrajinah razdeljenih davkih. Ko so pa prišli na vlado, niso v pogledu izenačenja davčnih bremen ničesar storili. Sele sedanja vlada je vzela delo na izenačenju neposrednih davkov resno v roke. In zopet je bii naš neumorni dr. Žerjav, ki je posredoval za to, da se mora tudi sedaj, ko ni narodne skupščine, pripravljati gradivo za zakonski načrt o izenačenju neenakomerno porazdeljenih davčnih bremen.
Vsi tudi vemo, da so povišanja davkov soknvi klerikalni poslanci, ki so podpirali Markovo vlado. Na isti način so klerikalci krivi povišanih taks, podraženja vožnie po zeleznici, premajhnih vsot za slovenske bolnice v državnem proračunu. Tu ne izreze klerikalcev nikak izgovor. Bili so glavni zastopniki Slovenije in bi bi,a njihova dolžnost, da bi vodili pametno politiko, ki bi prinesla ljudstvu koristi. Če bi bili sposobni in razumni, bi morali z lepim številom svojih poslancev doseči dokaj večji vpli v, kakor so ga imeli v resnici Toda klerikalci so se vezali s političnim vetrnjakom Radičem ter smatrali za pametno, navijati separatistično lajno ter hujskati ljudi proti Beogradu. Kaj imamo od te klerikalne zveze z Radičem in kaj od praznega separatističnega, republikan-
skega in federalističnega raztepanja prahu? Enkrat vemo, da pri nas ne bo nikdar republike, in drugič vemo, da bi se V republiki pri nas razmere poslabšale, ker bi namesto sedanjega pravičnega kralja dobili na krmilo države najbrže samega prismuknjenega Radiča. Za tega pa hvala lepa! Veseli bi ga bili pač le cigani, katerim je Radič po svojem vetrnjaštvu popolnoma podoben, in pa zaslepljeni hrvatski kmetje. Druge spremembe v ureditvi države bi z republiko ne prišle.
Da nam klerikalci avtonomije, ki so jo obetali, niso prinesli, to vemo. Četrt leta so bili v vladi, a ničesar niso storili zanjo. Zakaj? Razumnemu človeku je takoj jasno, da zato, ker je njihova avtonomija nezmi-sel, ki bi zahtevala ogromne nove davčne obremenitve za vzdrževanje vsega aparata, ki ga takšna avtonomija zahteva. Koristi, ki bi odtehtale te davčne obremenitve, pa nam avtonomija ne bi mogla prinesti. Pač pa bi z avtonomistično ali fede-ra.istično ureditvijo država napram zuna-! njim sovražnikom oslabela. Nedvomno je' enotno urejena država krepkejša napram zunanjemu svetu. Klerikalci naj bi se bili rajši brigali, da se čimprej uredi pravična razdelitev davka. S to ureditvijo bomo v vseli pogledih vsi jugoslovenski državljani imeli enake pravice in enake dolžnosti.
Spomnimo naj še tudi na klerikalne obljube o znižanju cen in o posredovanju, da bodo naši fantje služili vojske doma. Na njihovo neprestano klevetanje in očitanje korupcije brez navedbe dejanj jim lahko ustrežemo s točno dognano klerikalno korupcijo, ko so poskušali klerikalni tigri na račun državne blagajne priti do milijonskih zneskov. Prodajali so tovorne liste za cenejši prevoz živil iz Banata v Slovenijo z velikim dobičkom, ki je šel v njihove blagajne. Da se to sleparstvo onemogoči. je mora.a nova vlada ukiniti zadevno naredbo, ki bi sicer s poštenim izvajanjem lahko koristila Sloveniji.
Ta korupcija, preganjanje politično nasprotnega uradništva in pa navijanje davkov je vse uspeh, klerikalnega vladovanja. Ali imajo pokazati kakšno korist za nas?
Vse to, kar smo tu našteli, je tako rekoč razgaljeno pred nami in klerikalci se zato zelo težko branijo ter zagovarjajo. Nasedajo jim sedaj le največji duševni revčki, ki gredo na vsak še tako bedast klerikalni lim. Sicer pa se klerikalci svojih polomij zelo dobro zavedajo, zato si skoro nikjer ne upajo s polnimi jadri pred ljudstvo. Laži, zavijanja in obljube, ki se jih sedaj poslužujejo, ne bodo žele več uspeha kakor ob volitvah v mesecu marcu 1.1923.1
Klerikalizem v Sloveniji moramo pri volitvah 8. februarja zlomiti! To naj bo naš prvi ciij v novem letu. V narodno skupščino pa pošljimo ljudi, ki so pošteni in ki tudi znajo skrbeti za ljudsko blaginjo. To pa so edino kandidati Narodnfega bloka. Med temi so možje, ki po vsem svojem dosedanjem delovanju zaslužijo naše polno zaupanje. Naše geslo naj bo: SVOBODA, BRATSTVO IN ENAKOST ZA VSA TRI PLEMENA IN ZA VSE SLOJE.
Iz demokratske stranke
V	mesecu januarju 1925. se bodo vršili nastopni ses anki in shodi Narodnega bloka v ljubljanski okolici:
Preserje, 4. januarja ob 8. uri zjutraj predavanje g. Šmuca o davkih in taksah. Po predavanju javen politični shod pri g. Andreju Petelinu, katerega se poieg delegata centrale udeleži srezki kandidat g. Zebal.
Ako ne bo tehničnih ovir, bo popoldne istega dne sestanek na Rakitni.*
V	Polhovem gradcu bo 18. januarja predavanje o davkih in taksah (g. Šmuc). Po predavanju politični sestanek srezkega kandidata g. Zebala.
Istočasno bo v Hrjulu predavanje živi-nozdravnika g. Ipavca (namestnika srezkega kandidata) Po predavanju politični sestanek, ka erega se udeleži tudi g. Zebal.
Popoldne istega dne bo sestanek v Logu, katerega se udeležita oba imenovana gospoda.
V	Borovnici bo dne 1. februarja ob 8. uri zjutraj v Sokolskem domu javen politični shod. katerega se bo udeležil pogel srezkega kandidata tudi delegat centrale.
Na Vrhniki bo istega dne popoldne po običajnem predavanju javen politični shod Narodnega bloka. — Udeležita se shoda gg. kandidat Zebal in namestnik Ipavec. Poleg bo govornik Narodnega bloka iz Ljubljane.
V	Zgornji šiški bo javen političen shod Narodnega bloka dne 25. januarja 1925. ob 1. uri popoldne v gosiilni g. Kavčiča («Pri Svedraču»).
Istega dne ob 3. uri popoldne bo javen politični shod v Št. Vidu nad Ljubljano pri g. M. Cirmanu. Obeh shodov se poleg srezr kega kandidata udeleži delegat centrale.
V	Medvodah bo javen politični shod Narodnega bloka na svečnico, dne 2. februarja 1925. ob 4. uri popoldne v novem Sokolskem domu. Shoda se bosta udeležila srezki kandidat g. Zebal in delegat centrale.
V	Bevkah pri Vrhniki bo zaupniški sestanek Narodnega bloka dne 4. februarja 1925. ob 7. uri zvečer.
Dne 5. februarja 1925. bo sestanek na Drenovem griču (zvečer).
s Sokol v Novem mest« priredi v soboto, dne 10. januarja 1925. v dvorani Narodnega doma koncert z gostovanjem Šentjakobskega salonskega orkestra iz Ljubljane pod vodstvom g. Dairela Bučarja. Cenjeno občinstvo vabimo, da si pravočasno preskrbi vstopnice. Spored koncerta je razviden iz lepakov. Po koncer u prosta zabava s plesom, pri katerem sodeluje orkester.
s Redni občni zbor telovadnega društva Sokol v Ribnici se bo vršil dne 6. januarja 1925. z običajnim dnevnim redom ob dveh popoldne pri Cenetu.
Tedenske novosti
*	Za nabiralce naročnikov. Na nekatera vprašanja nabiralcev odgovaramo, da nai se denar za nabrane nove naročnike pošl e vsaj do 20. januarja, ker sicer nabiralci ne pridejo v poštev pri tekmi za nagrade. Kdor pošlje za katerega novega naročnika celoletno naročnino (30 Din), se mu šte^e to pri tekmovanju za nagrade za dva naročnika. Če kdo večkrat pošl e naslove novih naročnikov, naj vsakokrat napiše svoj točni naslov, da mu jih potem seštejemo, ker se mu seveda šteje *o skupno. Več o pogojih za tekmovanje glejte na prvi strani!
*	Smrt slovenskega sk'adafeHa. Na praznik sv. Štefana ie v Mariboru po kratki bolezni umrl skladatelj Viktor Parma. Pokojnikova smrt je vzbudila v vseh krogih jugoslovenskega naroda globoko žalost. Položili so ga na mrtvrški oder v vestibulu Narodnega doma, odkoder ga je v nedeljo velika množica Mariborčanov spremljala na njegovi zadnji poti v Ljubljano, kjer se je vršil v ponedeliek popoldne pogreb.
*	Izseljevanje iz rase države. Meseca oktobra se je izselilo iz naše kraljevine 1537 oseb, in sicer 980 moških in 341 žensk. Na posamezne pokrajine odpade: na Dalma-ijo 424, Hrvatsko in Slavonijo 414, Vojvodino 239, Srbijo 178, Slovenijo 30, Bosno in Hercegovino 22, Črno goro 14 izseljencev. Izselilo se je: v Argentiniio 407, Avstralijo 357, Brazilro 259, Zediirene države 168. Čile 36, ostale države Amerike 48, v Kanado 28 in Novo Zelandijo 11 oseb.
*	Znižanje potnih pristojbin za Italijo. Italijansko poslaništvo je sporočilo našemu minis rstvu za zuname zadeve, da je italijanska vlada pristala na znižanje pristojbin za potne vizume. Odslej se bo plačevalo za šestmesečni vizum, po 10 lir v zlatu. Za enkratno potovanje v dobi šestih mesecev 5 in za tranzitni vizum za dobo treh mesecev 1 liro v zlatu. Znižanie pristojbin stopi v veljavo I. januarja 1925.
*	Visoka starost. Pri svoji hčerki v Gornjem Šroartnem je umrla fe dni posestnica Ana Pisjak iz Kozjeka pri Vitanju v visoki starosti 102 let. Njena najmlajša hčerka je , stara 64 let.
*	Veselo in srečno Novo leto želim iz daljnje bratske Srbije vsem prijateljem domovine*, posebno pa vsem bratom Sokolom in sesfram Sokolicam. — Anton Nagode, 3. četa, 1. bataljon 5. p. p. v Valjevu.
*	Veselo novo leto vsem prijateljem in znancem kakor vsem bralcem in bralkam «Domovine» želi Oton Arzenšek, Sv. Rok, Šmarje pri Jelšah.
*	Slovenski fantje v B«S"i želimo vsem bralcem in bralkam, posebno pa brhkim slovenskim dekletom veselo novo leto: pod-naredniki: Stanko Varšek, Maks Balantič in Franc Bradula.
*	Pismo slovenskega fanta vojaka. Večkrat sem že mislil pisati na «Domovino», ki jo vojaki prav radi čitamo. Pri vojakih ie včasih dosti trpljenja, ker razni Orli pisarijo domov razne neresnične reči. da bi se smilili in da bi dobili več denarja od doma. «Domo-l'ub» potem piše take grozne stvari in zabavlja na vso moč, mi pa trpimo zaradi tega. Da ni tukaj z rožicami postlano, ve vsakdo, m tega so krivi poslanci Slovenske ljudske stranke, ki so jih naši očetje izvolili in mislili, da je vse res, kar so jim obetali Mi, kar nas je vojakov, ne bomo nikdar volili klerikalcev, ker so največji sovražniki slovenskih vojakov.
Med vojno so gonili Janeze pred sovražnikove puške, danes pa so krivi, da se naha a-mo v južnih krajih, ki so zdravju škodljivi. Fantje, kt ste že doma, pomislite, koliko ste že pretrpeli in da so vam tega krivi klerikalni poslanci, ki se niso nič potegnili za nas.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl najstarejši slovenski sodnik v starosti 95 let g. Jakob Hren, višji sodni svetnik v p. Rojen je bU 1. 1830. v Begunjah pri Cerknici. Blag mu spomin!
*	Kakšno bo prihodnje leto. Razni podeželski vremenski preroki napovedujejo, da bo prihodnje leto suho in rodovitno. Preroki sklepa o to iz vremena od 13. do 24. decembra, to je od sv. Lucije do božiča. Teh 12 dni baje kaže, kakšni bodo meseci prihodn ega leta. Drie 13. je bilo lepo in solnčno, potem pa ves čas deloma jasno, deloma oblačno in megleno. Če se bo ravnalo prihodnje leto po dnevih od sv. Lucije do božiča, potem bo leto 1925. dobro. Želeti bi bilo, da se prerokovanja uresničijo.
*	Skupra grobnica za jugosloveaske vojake na češkoslovaškem. Naša vlada je sklenila, da se grobovi naših narodnih junakov na Češkoslovaškem koncentriralo na dveh krajih: v Trenčinu na Slovaškem in v Hein-richsgriinu pri Grsslicah. V to svrho je vlada odobrila posebne kredite.
*	Hud mraz imajo letos četo v solnčni Italiji. V Rimu je kazal toplomer te dni preko 2 stopinji pod ničlo. Posebno huda pa je zima v Rusiji. Široka reka Volga je pri Jaroslavu popolnoma zamrznila, tako da se morejo voziti preko nje s sanmi. Pri nas letos o hudem mrazu še ne moremo govoriti.
*	Uradne ure v, poštnih uradih. Poštno ravnateljstvo je razposlalo vsem poštnini uradom v Sloveniji nov pregled uradnih ur, po katerem morajo odslej opravljati službo. Vse prejšnje odredbe glede uradnih ur so obenem razveljavlene. Pošte, ki imaio brzojav, oziroma telefon, morajo ob nedel ah in praznikih, ako krajevne razmere to zahtevajo, sporazumno z županstvom uradovati tudi pred deveto uro. Uradne ure od devetih do enajstih pa se zaradi tega ne smejo skrajšati.
*	Okrajni zastop pri Sv. Lenartu v Slov. goricah razpuščen. Okrajni zastop pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ki ie bil izvoHen že leta 1911., je bil dne 23. t. m. razpuščen in za geren a imenovan Matija Kračič. za njegovega narrestnika pa notar dr. Milan Gori-šek. Geren u sta prideljena širši in ožji sosvet.
*	Denarne pošiljale v inozemstvo. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se smejo od I. januarja v pismih z označeno vrednostjo v inozemstvo pošiljati dinarske novčanice ali pa novčanire tirih držav v skupni vrednosti do do največ 1000 Din.
*	Požar v celiski koči pod Dostom. Na Štefanovo je požar uničil velik del Celjske koče. Požar je izbruhnil zaradi vnetja saj v dimniku. Z velikim naporom domačih in bližnjih sosedov se je posrečilo ogenj udu-šiti, ki bi bil lahko upepelil tudi v bližini stoječe gospodarsko poslopje. Največjo škodo trpi najemnik Selak, ki je prevzel oskrbo koče šele začetkom tega leta. Škoda je precej velika.
*	Nesreče pri porodih, povzročene po neizkušenih babicah, se v zadnjem času zelo množijo. V celjski bolnici je bila letos cela vrsta primerov s počeno maternico, kar je
povzročilo smrtni izid, ker ni bilo pravočasno zdravniške pomoči in tako tudi pomoč v bolnicah ni mogla biti več uspešna. Vseh teh nezgod so bile krive neizkušene babice. Ljudstvo pa ponekod še vedno zagovarja neizkušene babice — hvalo za to mu deli smrt.
*	Odkrita taina komunistična organizacija v Skoplju. Policija je odkrila te dni v Skoplju taino komunistično organizacijo ter izvršila hišno preiskavo pri več osebah. Našla je razne ta ne spise in zaprla več oseb. Organizacija je obstojala iz več skupin v raznih delih Skoplja. Vsaka skupina je imela svojega načelnika. Skupine in člani niso vedeli drug za drugega. V društvenih lokalih so našli tudi razno orožje.
*	Dve nesreči. Na sveti večer je posestnikov sin Maks Ambrož iz L a h o v č pri Kamniku s reljal s samokresom. Med tem je posestnikov sin Janez Zavrl nasul na tla večjo količino smodnika in ga zažgal. Smodnik je puhnil poleg stoječemu Ambrožu v obraz in ga močno poškodoval. — Josip Jerk, 17-letni pekovski pomočnik iz Po ribo r š t a pri Č e r n u č a h pa se ;e s flober-tom ustrelil v levo roko. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v bolnico.
*	Smrtna nesreča v planinah. Na božič se je znani lovec po domače Kukov iz Strmca pri Logu podal na Mangart na lov na dtve koze. 50 metrov pod vrhom je lovec zdrsnil in s rmoglavil čez navpično severno steno kakih 800 metrov v globino. Bil je popolnoma razbit, skoraj na dvoje preklan.
*	Smrtna nesreča na mostu. V soboto popoldne so se na mostu čez Dravo v Mariboru splašili konji, ki so peljali trenski voz.
V	tem trenutku pa je šel čez vozni del mostu 501e ni čevljar Faiks in prišel pod konje, ki so ga tako pomandrali, da je bil na mestu mrtev.
*	Dva velika požava v Ljutomera. Dne
25. t. m. je izbruhnil požar v premogovniku Riharda Watzlaweka v Presiki pri Ljutomeru. Ogenj je uničil vse le.-ene naprave in stroje ter je bilo obratovanje nekaj časa ustavljeno. Obstoja sum. da je bil ogenj podtaknjen. — Dne 27. m. m. na Štefanovo pa ;e začelo goreti v hlevu posestnika RihardaRos-seja. Požar je vpepelil hlev. Zgorelo je več glav goveje živine in en konj.
*	Klerikalni precep v Domžalah. Pišejo nam: Na praznik sv. Štefana smo imeli pri nas priliko videti uspehe klerikalk vzgoje.
V	neki gostilni v Spodnjih Domžalah so se sfepli člani tukaišn ega Orla med seboj tako, da je moralo posredovati orožništvo. ki ie pretepačem pobralo nože, da ni prišlo do hujšega. Šlo >e za neko «punco», ki je tudi članica tukajšnjega Orla. Zaradi te «punce» se je namreč spri neki zaljubFenj Orel, ki je obenem tudi član Marijine družbe, z ostalimi navzočimi Orli, nakar je nastalo splošno medsebojno pretepanje. Konec temu ;e napravilo orožrištvo. ki bo najbrž spravilo vso stvar pred sodišče.
*	Smrt dveh dečkov v dimu. Sedemletni Tonček in šestletni Rajko, sinčka Antona Derniča, izdelovalca orgel na Lancovem pri Radovljici, sta spala skupaj v zgornji sobi, dočim stariša spita v pritlič"u. Ponoči se ie zgoraj vnela stena, napolnjena z žaganjem, poleg katere je stala mala zakurjena pečica (gašperček). Žaganje je tlelo in povzročalo močan dim, ki je oba nesrečna dečka zadušil. Radi Prasketanja se je oče okrog dveh ponoči sicer zbudil in šel pogledat v zgornjo sobo. A bilo je prepozno. Požar je sicer
preprečil, toda otrokoma ni mogel vrniti' živlien;a.
*	Umor dveh zokoncev. Te dni sta zakonska Suhadolčanova iz Lokavca pri Loki v Gračenci prodala svoio kravo. Izkupiček je znašal 4000 Din, ki jih je kupec takoj odštel Po izvršeni kupčiji so šli oba zakonca in kupec v Blatnikovo gostilno. Drugega dne zjutraj pa so našli v ;arku Gračenca na Moč-nikovem posestvu oba zakonska Suhadolčanova umorjena in oropana. Orožniš vo iz Zidanega mosta je bilo takoj poklicano in je pričelo preiskavo. Strašen zločin je vzbudil med temošnjim prebivalstvom veliko razburjenje.
*	Umor v Spodnji Hrušici pri Ljubljani. V nedeko zvečer je bila v Štajerčevi gostilni na Fužinah zbrana večja družba ljudi. Okoli pol 24. ure so se vračali proti domu v Hru-šico triie fantič: Jakob Hlebš, Janko Popaca i in Alojzij Bricelj. Nekoliko pred njimi je šel leopold Skubic s svojima sestrama in svojo zaročenko. Pri Bsbnikovem kozolcu je čakal I eopold Skubic in ko so prišli v njegovo bližino imenovani fantje, je Skubic dvakrat ustrelil S prvim strelom je zadel eno izmed deklet in jo ranil, da so jo morali prepel ati v bolnico. Z drugim strelom pa ie zadel Jarka Pogačaria v trebuh in je mladenič ktnalu izdihn'1. Med ljudstvom se govori, da je med obema fantoma vladalo že staro sovraštvo. Morilec je bil ba e popolnoma vinjen in je pri aretaciji izjavil, da mu je žal, da ni vseh treh ustrelil. Umorjeni Pogačar ie bil star 25 let in je bil dober fant.
Iz ra«5siit krafew
*	V Kandiji je v bolnici usmiljenih bratov po kra ki mučni bolezni v 53. letu umrl gosp. Otmar Stenovec, revident državnih železnic. Pokojnik ie bil vedno odločen naprednjak. N. v m. p.!
*	Na Brezjah pri Grosupljem ie dne 28. m. m. pogorel pcsesnikn Alojziju Bu-čariu kozolec in vsa mrva v njem. škcde ima nad 150 000 kron, a zavarovan je bil !e za 2000 kron. Požar je baje zanetil neki otrok.
*	V Dobu pri Doaiža*ah je bil na Štefanovo zvečer na dvorišču gostilne g. Matiči-ča umorjen hlapec Josip Miklavčič. Morilec je pretepač Jože Flis, ki je komaj prišel iz zapora. Orožniki so morilca že aretirali.
*	V Mošnjah vlada že od poletja strah pred požigalci. Sredi julija je v neki vaški hiši nenadno izbruhnil požar in na hišah so se pojavili s svinčnikom pisani listki, da bo v mošenjski občini še več požigov. Občani so organizirali straže, ki so v enem slučaju resnično preprečile požar, dva kozolca in ena hiša pa so še pogoreli. Aretirana sta bila dva osumljenca. A v nedeljo je v bližini gasilnega doma stalo zopet zapisano: »V Moš-n ah še mora goreti, ker se mi dopade » Brezmejna e človeška hudobija; ali ko zločinca iz akne o oblasti, bo dobil primerno plačilo.
*	Na Srednjem vrhu nad Gozdom se je te dni ponesrečil neki naš carinik, ki je na povratku iz službe padel in se resno poškodoval. Prepeljan je bil v vojno bolnico.
*	Na rrankolovem pri Celju je umrl v 66. letu starosti g. Dominik Bezenšek. brat pokojnega profesorja g. A. Bezenška. Bil je zaveden narodnjak. Blag mu spomin!
*	V Jurkloštru se je v nedeljo pri streljanju z možnarjem smrtno ponesrečil 18-letni Tomaž Poljšak. Pri streljanju je namreč Poljšak prišel z glavo preblizu možnarja in
mu je izstrelek preklal levo stran lobanje. PoLšak ie umrl eno uro po nesreči.
*	Na Pohoriu vlada v letošnji zimi še pravcato spomladansko vreme. Dočirn leži v nižavab navadno gosta megla, je vrh Pohorja popolnoma v cvetju in temperatura je uprav majniška. Pehorci še pase o in so veseli takšne čudne zimske pomladi.
*	V Študentih pri Fariboru se je te dni ustrelil 20 letni vajenec tovarne Berg, Feliks Kovše.
Na&rt ogromraega mosfn pri Beogradu
Eno največjih tehničnih del v Evropi.
V našem prometnem ministrstvu je izdelan podrobnos en načrt velikega železnega mosta, ki se ima zgraditi preko Donave med Beogradom in Pančevom. Ta most, ki bo vezal našo prestolico z Banatom, bo daljši nego znani most preko Donave pri Črni vodi v Pumuniji m bo spadal med največja tehnična dela v Evropi sploh, in to ne samo po velikosti. temveč tudi po prometni zmožnosti, ker se bo preko n:ega vršil železniški, tramvaji in vozovni promet ter bo tudi za pešce odprt. Mos bo imel nadstropje; spodaj bo dvoini železniški tir. a v nadstropju bo dvojni tramvajski tir. Na obeh straneh tramvajskih tračnic bo prostor za vožnjo z vozovi, zgrajen iz tetoiiikih plošč in pokrit z asfaltom. Na obeh skrajnih straneh mosta bo not za pešce.
Po načrtu prometnega ministrska bo most dolg 960 metrov. Pazen tega se bodo s panrevske strani poleg glavrega mosta zgradili še inundaciisko mostovi (proti poplavi), ki bedo podaljšali glavni most za 540 metrov. V zvezi s tem mostom preko Donave bo tudi mah most, dolg 20 metrov, ki se bo zgradil preko Tamiša pri Pančevu.
Most bo 12 metov visoko nad najvišjim stanjem donavske vode. a teža železne konstrukcij mo^a bo znašala 18 500 ton. Teža i železniške konstrukere glavnega mosta preko j Dostave obenem z inundacijskimi mostovi in ; viadukti ter mostom preko Tamiša pri Pančevu bo znašala 33 000 ton. Ta most bo 1 kljub svoji gorostasnosti precej enostavno, j vendar trdno zgrajen.
Razun tega obstoji še drug načrt za zgradbo tega mosta. Ta načrt so predložile nemške firme, vendar bi most izdelan po tem načrtu stal preveč. Po proračunu prometnega ministrstva bodo izdatki za most v prvem načrtu dosegli najmanj 600 milijonov di-
Predavanje o bolniškem zavarovanju je
priredila na Štefanovo Samostojna strokovna •delavska Unija. Zbrali so se delegati mnogih podružnic in raznih sekcij SSDU. Gospod dr. Joža Bohinjec je povedal mnogo važnega, kar bo koristilo našemu delavstvu. Le žal. da se zaradi oddaljenosti niso mogli udeležiti delegati cd vseh podružnic. Po predavanju se je vršil v prostorih SSDU letni občni zbor, na katerem so bile začrtane nove smernice, po katerih se bo ravnalo naše zavedno delav .- vo. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Merliak Anton; podpredsednik Grašič Janko; tajnik Žagar Janko; blagajnik Buksiin Jože; odborniki: dr. Bohinjec Joža, Mavric Jože, Martinčič Jože Mozetič Valentin in Pičulin Jar»ko. — V SSDU dobiva delavstvo vedno večje zaupanje, kar nam pokazae ustanavljanje vedno večjega števila njcnrli podružnic. Znak je to, da prihaja iztreznjenje med delavstvo, ki vedro manj verjame rdečim apostolom, ote-pajočim okrog sebe s praznim besedičenjem.
mca brez jader
Jadrnice, ki jih žene veter, upirajoč se v jadra, so spričo parmkov že davno izgubile pomen za nrel-omorrko plovbo. Sedaj je nemški inženjer Flettner izumil teko zvano ro-
Kino in Japonsko. Kako se bodo ;e vrste ladje obnesle, bo pokazala bodočnost.
Isti inžen'er pripravlja sedaj tudi izkoriščanje vetrne sile za proizvajanje elektrike
tomo jadrnico. Ta nima iader, a vendar upo- j rabi a ve er kot gonilno moč s pomočjo visokih vrtečih se cilindrov, v katere se veter upira. Te retorne jadrnice bodo mogle vršiti tudi prekomorsko plovbo.
V letu 1925. se bo ckrog 20 velikih nemških ladij preuredilo v rotorne jadrnice. Za Flettnerjev izum se zanimajo zlasti Skandinavija, Anglija in Francija. Tekom leta 1925. j bo Flettner s svojo poskusno lad o potoval v Švedsko, Norveško, Francijo in pozneje vi
in sicer se bo v Grunevvaidu zgradil prihodnje leto velik vetrni stolp, ki bo visok 70 metrov. Vetrna krila na vrhu stolpa bodo imeia premer 60 metrov. S to napravo bo mogoče proizvajati prece šnjo množino elektrike. Flettner ima v načrtu tudi manjše vetrne s olpe z manjšimi krili za proizvajanje elektrike za potrebe poljedelstva.	>/
Flettner je prepričan, da bosta premog in voda v bodoče samo še pomožni sili za proizvajanje elektrike "" •-«•— -
nlninnimiiilB
Zorice novoletno ^'o2čiIo

Koš, natlačen sreče, vsem, novo leto, daj ljudem! Atku, mamici samo koš naj malce zvrhan bo.
PravSšica o 'žajblfu
Ko se je rodil Jezušček v betlehemskem hlevčku, se je prikazal angel Gospodov Jožefu v san;ah in mu dejal: «Vstani, vzemi dete in njegovo mater ter beži v Egipt. Tam ostani tako dolgo, dokler ti ne naročim kaj drugega, kajti Kerod bo dete iskal, da ga
Jožef je ubogal, vzel dete in njegovo mater ter se podai na pot v Egipt. Šli so od vasi do vasi, od hiše do hiše ter povsod iskali zavetišča. Toda povsod so zavračali sveto družino, ker je bila siromašna.
Med tem so Herodovi vojaki dobili zapoved, da morajo umoriti vse judovske novorojenčke. Po vsej pokrajini so morili deco ter zasledovali svete begunce.
Devica Marija, vsa preplašena, je že od daleč čula udarce konjskih kopit ter je iskala
z očmi kakšen kotiček, kjer bi mogla skriti Jezuščka. Najprej je zapazila velikansko krasno rožo. Mati božja je dvignila otro-čička pred njo in milo prosila:
«Roža, lepa roža, vzemi moje dete in ga skrij v svoje cve ne liste. Zasledujejo nas in nam hočejo novorojenčka ubiti.»
Roža pa je bila ošabna in brezsrčna ter je odvrnila:
«I<ai me brigate. Idite dalje in me ne spravljajte v neprilike s Herodovimi vojaki.»
Jezuščkova mati je zagledala na to velikansko lilijo.
«Hočeš li ti skriti moje dete?» je vprašala Marija, vsa v solzah. «Ti dišiš tako prijetno, da ne moreš biti trdcsrčna.»	j «Nisem trdosrčna,» reče lilija, kateri je Marijina pohvala prijala, «toda, saj vemo,1 kako je z otroci. Glej tam je moj sosed žaj- i belj, ki je skromen in potrpežljiv. Ta se ne' bo jezil nad detetom.»
Devica Marija pohiti k žajblju: «Usmili se, dobri žajbelj, mojega deteta!»
«Dajte otročička sem in ne bojte se ni- i česar.»	i
«Druga: ako e drugič srečam, želim, da te srečam s!epa.»
«Tudi to ti rroram verjeti.» «Tretja: daj Eog, da pogineš in da ne bom prišla nikdar več s teboj v dotiko>
«Rad ti verjamem,» odvrne volk in smehljaje izpusti lisico.
Leseno pleče
Nato ie žajbelj začel rasti in širiti svoje liste, dokler ni popolnoma zakril Matere božje in njenega deteta. Vojaki so prišli mimo in ju niso opazili.
«Dobri mali žajbelj, bodi blagoslovljena je rekla Devica Marija, ko je minili nevarnost.
Od takrat služi žajbelj ljudem v mnogih boleznih kot dobro zdravilo.
1
Stara lisica c.eča volka, ki jo zgrabi, da bi jo požrl. Lisica začne milo prositi, naj jo pusti v miru — starko, ki nima ničesar drugega kakor kožo in kosti.
«Ako mi poveš tri resnice,» reče volk, «katerim bom moral verjeti, te bom izpustil.»
«Prva resnica je,» odgovori lisica, «da preklinjam trenotek, ko sem te srečala.»
«Dobro,» meni volk, «to ti rad verjamem.*
Smešna zgodbica.
Naslednja zgodba je resnična. Zgodila se je v Črnem grabnu, recimo Pod zelenim iiriboin.
Prav mrzlo zimsko jutro je bilo, ko je klavec Matevžek napadel v Krivcevem sv pjaku debelega pujska, ki ga je zredila mati Kriv-čevka za vse imenitne dni v letu — za vse svete gode. Z razboritim ščetincem so imeli dosti opravka oče, dvajsetletni sin Jaka m klavec ITatevžek. Mati KrivČevka pa je v škafu mešala !:ri, ki je kar drla iz prašičevega vratu.
«Sapramiš, Krivec, veš, tveja žena ?e pa razume na svirjerejo. Letošnje zimo sem udu-šil že dosti teh živali, ali nobena ni biLi tako debela in tako težka.* No, Matevžek ni bar -.z priliznjenosti tako govoril, ker je kruleča zverina bila ,T resnici težka. Klavcu so se kar nege šibile, ko so nesli zaklanega prašiča v hišo.
Marogasti maček je preplašeno planil izza zapečka, ko so položili ščetinca na priptavljen j prostor. Videvši pa, da ni nikake nevarna sti zanj, se jo potuhnjeno splazil pod mizo :a gledal, če se bo dalo kaj ukrasti, j Kako se je klavec sukal okrog prašiča -n ga razsekaval, o tem ne bom pisal, ker sie to i že večinoma vsi videli, kdor pa še ni, naj si [ogleda, če ga zanima.
Zimsko solnce je že zahajalo tja za Ljubljano, nebo se je rdečilo, ko je Maie- žek delal klobase -krvavice*. V tem poslu pa je bil res mojster; vse gospodinje so ga hvalile, pa tudi moški so mu priznavali.
Bil je sam v hiši pri delu; zdaj pa zdaj je poželjivo pogledal na velik ploh, na katirem so bili nametani mastni in veliki kosi. Pri tem ga je začel motiti hudobni duh, oni zapeljivi duh, ki je zavedel tudi naše prve starše v raju. Ta zapeljhec mu je govoril: Matevžek, vzemi si kos in si ga deni v «cekar\ nihče te te vidi.
Res, Matevžek hitro seže po plečetu in f>i ga osvoji... Potem pa nadaljuje deio kakor največji poštenjak.
V istem h pu pa, ko je Matevžek bas pre-lamljal sedmo božjo zapoved, je gospodar Krivec slučajno iz radovednosti pogledal skozi malo okroglo okence pri vratih. Premeten' gospodar se ni nič razburjal, temveč si je takcj napravil načrt, kako bo Matevžku posvetil...
Kmalu nato, ko je šel Matevžek ven, ga je gospodar povabil na žganje v kuhinjo, kjei je gospodinja pekla klobase, sam pa je stopil hišo. Medtem ko se je Matevžek mudil v kuhinji, je Krivec hitro izvlekel iz njegovega ccekarja* svinjsko pleče ter mu podtaknit dobro zavito v prtič približno tako veliko leseno t.] ido.
Kaj židane volje jo je mahal Matevžek d'i-mov, veseleč se že v naprej, kako bo obiral mastno pleče. Na račun svcjega «uspeha> se je oglasil še v znani krašenjski gostilni «Pr; bori nčku» in ga izpil še nekaj kozarcev. Ker je bila jasna noč, Matevžek pa tudi že precej «žegnan», se je ustavil zadaj za krasen j--Um pokopališčem, da pregleda vse dobrote, ki jih jt dobil tri Krivcu, kajti obifuo dobivajo na kmetih klavci plačilo v nekaterih kosih prašiča in v klobasah.
ao pregleduje Matevžek te prašičje dobrote, odvije tudi prt, da si ogleda ukradeni pleče. Tcda, glej šmenta, namesto pleče a je odvil leseno klado in listič z napisom: Ne kradi!
V hipu sta ga min li vsa dobra volja in pijanost. Tisto noč je Matevžek tako slabi spal kakor že dolgo ne. Grizla sta ga sramota i v. mcgoče tudi kes.
Ko so naslednje leto imeli koline pri Krivcu, ni klal Matevžek. Ljudje so dcig) ugibali, kaj je temu vzrok, končno so pa po ovin kih le zvedeli za Matevžkovo nezgodo.
Matevžka že ni več na svetu, zato rem Vam pa zapisal to zgodbo. Tam gori ga ne mo i več hudobni duh. Povedali so mi to zgodbo Fla|š-manov oče, ki imajo še več takšnih v zalogi.
Anton Stražar.
Prerokovanja za prihodnja leta
Splošni potop nnm obetajo
Naši kmetje praviro, da bo leto 1925. ugodno zato, ker je bilo vreme od sv. Lucije do božiča lepo. S prerokovanjem o vremenu in prihodnjih dogodkih pa si belijo glave tudi razni drugi preroki.
Po mnenju nekaterih se smatra doba 1925. do 1930 za drugo svetovno vojno, ne sicer na bojnem polju, temveč v gospodarskem oziru. Gospodarski boj Nemč;,e s Francijo bo trajal še do leta 1927., nakar bo na-
stopila za Nemčijo doba procvita. Poljska bo še pred tem časom razpadla. Nemčija bo dobila nazaj svoja izgubljena ozemlja m se bo združila z Avslnjo.
Za Francijo, Italijo in Anglijo se napovedujejo veliki potresi, češ, da se v notranjosti zemlje vrše velike izpremembe in da se ogromne količine lave pomikajo proti severu. Zaradi tega bodo ledeni skladi na severu prisiljeni premakniti se proti jugu. V enaki smeri se bo zmrzovanje na južnem tečaju raztegnilo proti severu.
Najvažnejši dogodek leta 1925. pa bo gosta megla, ki bo prišla iz iztoka in ki se bo pretvorila v žareč komet. Poleg strahovitih po resov bodo padali meteori v doslej še neznani velikosti. Sedem mesecev po pojavu kometa se bo Anglija pogreznila v morje, prav tako severni del Francije ter pokrajine severno-zapadno od nemške obali, tako da bo tudi Hamburg občutno poškodovan. Zato se bo pa pri Azorih dvignila iz morja suha - zemlja in Atlantis, ki se je pogreznil pred 11.000 leti v morje, bo prišel zopet na površje.
Indija, Nemci:a in Amerika bodo prevzele duševno vodstvo bodočega časa. V 1. 1930. bo Indi a pretvorila elektriko v tekočino. Iz-najden bo zrakoplov, ki se bo lahko pomikal v zraku, po zemlji, po vodi in po ledu. 2 njim se bo moglo polete i preko severnega, kakor tudi preko južnega tečaja. Na severnem tečaju bedo odkrili deželo s čudovitim rastlinstvom, ki bo obljudena z zelo razvitim človeškim plemenom.
Zelo zanimivo ,e zlasti prerokovanje belgijskega zemljeslovca Eelloia o ponovnem občnem potopu, ki bo baje zadel našo zemljo okrog leia 2000., torej mogoče že v prvih prihodnjih letih. Bellot, — neki brezimni francoski pisec ter Nemec Brandler - Pracht skušajo znanstveno dokaza'i, da se na svetu vsako gotovo dobo pojavijo občni potopi, in sicer vsakih 10.500 le;. Voda poplavi vsako takšno dobo vso suho zemljo in jo zagrne, a iz vode se dvignejo nove zemlje. Predznaki takšnih katastrof so redno veliki potresi, izbruhi ognjenikov, nagle vremenske spremembe in pogoste poplave. Ker se ta znamenja že pojavljajo, smo že blizu občnemu potopu. Sedaj se zeml ino težišče nahaja severno od ekvatorja in bo potemtakem prihodnji vesoljni potop imel smer od juga proti severu. Kakor neka eri preroki-znanstveniki ugotavljajo, ie bil zadnji občni potop okrog leta 900. pred Kristusovim rojstvom in bo torej prihodnji ekrog leta 2000.
Mi pa rajši verjamemo prerokovanju naših kmetov, ki nam za leto 1925. napovedujejo le vese'e stvari, ter se nikar ne bo mo, da bodo zemljo zadevale v najbiiž;em času omenene katastrofe, katere si jih nedavno brez podlage izmišljujejo ljudje, ki imajo vesel ,e s strašen jem lahkovernih ljudi.
Car in Pavliha
Šeta se neki car in sreča Pavliho, ki ga v šali vpraša: «Kam greš?»
Pavliha je bil slabe volje, pa mu je drzno odgovoril: «Ne vem.»
Car se je razsrdil, dal prijeti Pavliho in ga zapreti v ječo. Po treh drieh je bilo carju žal. da je Pavliho zaprl. Podal se je k njemu v ječo in ga vprašal: «Zakaj si mi odgovoril zadnjič, da ne veš, kam greš?»
Pavliha odgovori: «Saj vidiš sam, da nisem vedel Kako sem mogel vedeti, da pridem v ječo!»
Računska šala
Jožek in Janezek se pogovarjata in Jožek pravi: «Kaj mi daš, če odštejem 45 od 45, pa mi ostane še vedno 45?»
Janezek: «Saj je to nemogoče.*
Jožek: «Počakaj, da ti pokažem.»
Jožek vzame nato svinčnik in napiše na papir nastopne številke:
987654321 123456789
Ako sedaj sešteješ posamezne številke v prvi številčni vrsti, dobiš 45, in prav toliko dobiš, če sešteješ posamezne številke v drugi vrsti. Nato odštej celo drugo število od prvega in dobiš nastopni ostanek:
864197532
Seštej te posamezne številke in dobiš zopet 45.
Odštel si torej 45 od 45 in dobil zopet 45.
]e?ik Adama in Eve
Tudi vprašanje, kakšen jezik sta govorila prva človeka, se rešuje na naši ljubi zemlji. To gotovo nerazrešljivo uganko rešujejo pač ljudje, ki imajo preveč časa in premalo
pameti.
Tako dokazujejo Judje, ki so tudi povest o Adamu in Evi prvi napisali, da so naši prvi starši, seveda, govorili judovsko. Mnogo bolj ga je v tem pogledu pihnil neki Kempe, ki se je dolgo časa bavil s tem vprašanjem ter si končno mislil,- da ga je najbolj pogodil takole:
V paradižu so se govorili trije jeziki: Bog švedsko, Adam dansko in Eva francosko.
Poleg evropskih se z reševanjem jezikovnega vprašama Adama in Eve pečajo tudi iztočni narodi, da bi menda ne zaos ajali v vezanju otrobov za Evropejci.
Perzijci so zlasti iznaidljivi: oni trde, da naši prvi starši niso mogli govoriti drugega jezika kakor perzijskega, ker se je paradiž nahajal na perzijskem ozemlju. Vendar Perzijci zagotavljajo, da so se v paradižu culi tudi drugi jeziki: Tako je kača, ki je zapelja-vala Evo, govorila baje milozvočno arabščino, a nadangel Mihael, ki ni znal nobenega drugega jezika, se je moral posluževati turščine, da ie nesrečna prva ljubimca pognal iz paradiža v drugi svet, kjer ni ljubezni brez posledic.
X Živo dete v grobo. Nedavno so pokopali v neki vasi na Angleškem otroka, pri katerem je zdravnik ugotovil smrt. Krsto so položili v grob in b?š začeli zasipati jamo, ko se zasliši rahel krik. Hitro so zopet dvignili krsto, io odprli in presenečeni našli v njej de'e zdravo in živo.
X Čudotvcrni ženski apostol v Belgiji. V Bruslju, glavnem mestu Belgije, je bila pred kratkim aretirana reka ženska, ki si je nadela ime Kristusovega apostola. «2enski apostol* trdi, da laliko ozdravi vse bolnike, in sicer na ta način, da niiliovo belezen na skrivnostni čudotvorni način prenese na svoje lastno telo. Na svojem telesu ima resnično globoko rano, o kateri pravi, da so v njej osredotočene vse bolezni onih. ki jih je doslej ozdravila. Te čudeže je delala večinoma za denar. Ko je bila na policiji vprašana, kie je dobila denar, je «padla» v nezaves1, iz katere se ni kmalu «prebi!di!a». Preiskava je pokazala, da je ta belgijski ženski apostol enakega kalibra kakor je bila naša «sveta Johanca*.
X Kako se Mehika bori proti izpodre-' zanim žcns^iiit lasem. NiKfer na s\etu menda smešila moda odrezanih ženskih las ni bila [ toliko obsojana kakor v Mehiki. Tam je bovba proti tej ženski prismojenosti postala naravnost ostra in nenavadna. Vodstvo borbe so seveda prevzeli nekateri duhovniki, j Kako vodiio propagando proti kratkim ženskim lasem, pa se vidi iz nastopnega dogodka: V nekem mehikanskem predmestju se je nekega popoldne pojavila čudna procesija. Na čelu sta dva moža nosila veliko sliko neke Liliane N. Ta nesrečnika si je namreč navzlic upiranju svojih staršev dr'a izpod-reza i lase. Pod njeno sliko je stalo z debelimi črkami: «Ni moški, ni ženska, ni navadna človeška duša. temveč sam Bog vedi kaj!...» Evharistični kongres, ki se je pred tednom zaključil v Mehiki, je tudi ostro na-| stopil proti podrezam m ženskim lasem in so mehikanski škofje na njegovo podrezanje zaključili, da bodo vsem ženskam s pristriženim: lasmi zabranili vstop v cerkev.
X Novi Kaariuann. Poročali smo v zadnji številki o hannoverskem krvoloku Haar-mannu, ki ie podavil relo vrsto mladih žrtev in užival njihovo meso. Te dni so v Šleziji odkrili novega takega tigra, nekega kmeta Denga, ki je is otako izvabiial v svo o hišo posameznike, jih pobijal, njihovo meso pa užival. Ko so mu oblasti prišle na sled se je sam sodil in se obesil ter s tem nesel v grob tajnosti svojih grozovitih zločinov. Odkritja pa, ki jih je zdaj izvršila policija, so vseeno tako strašna, da se človeku jezijo lasje. V Dengovi hiši so našli cele piskre in posamezne dele človeških teles, delcma pre-l kuhanih, deloma sirovih. Doslej e dokazano pet umorov na Dengov račun. Deng je bil postaven človek, ki pa žensk ni maral. Samotarji je zase v svoji hiši in ie prav rad zahajal v cerkev. Kdo bi bil sumil, da se v taki osebi skriva takšna kanibalska bestija!
X Živ v grobu. Nedavno so v Franz-burgu v Avstriji spustili nekega mrliča v grob. Duhovniku, ki je opravljal molitve, je omahnila noga, ker je stal na robu groba, tako da je možak padel pod krsto v grob. Nesrečnik je pričel glasno klicati na pomoč.!
Komaj se je posrečilo dvigni1« krsto in spra-' viti napol onesveščenega svečenika iz groba.
X Mož z 42 ženami. Pred dunajskim j sodiščem se je zagovarjal možak, ki ni imel nič manj nego 42 žen, s katerimi vsemi je sklenil na zunaj pravilen zakon. Mož ie ži-j vel sedaj pri eni, sedaj pri drugi ženi. Kako je bil premeten, nam pove dejstvo, da je tako živel več let, ne da bi prišle žene ali j policija na sled njegovemu sleparstvu. Nje- j gove žene so bile razne starosti: najmlajša je bila s ara 18, a najstare ša 60 let. Zape-Ijivec pri izbiranju žrtev ni gledal prav nič na starost, samo da je ujel žrtev, od katere je mogel dobivati denar Ko je katero ženo popolnoma cskubi!, se je navadno ločil od nje. Za njegova sleparstva bodo možaka pošteno zašili.	i X Pijane divje gosi. Te dni je bilo blizu ameriškega mesta Springfielda u.etih okrog 300 divjih gosi, nahajajočih se na svojem jesenskem potovanju proti toplemu jugu. Gosi so bile nekoliko «v rožicah». da so ie opo-j tekale, ter niso mogle odlefeti, ko so se jim približali ljudje. — Ta čuden pojav pranih gosi se je pojasnil takole r Neki možak, ki' je na skrivoma kuhal žgame — javno je namreč to v Ameriki zabranjeno — je zmetal večjo količino brozge v neko ezero. Gosi so ce napile te brozge in se «opijanile», ker je bila brozga premočna za njih želodčke.!
X Meda kač, želv in kuščar ev. V Iondonu se je razpasel običaj, da ima o datre v stanovanjih mesto psov in mačk kače, želve, kuščarje in drugo takšno golazen. Bog jim požegnaj njihov okus!	i
X Fazbojnik z dvema žlicama v želodcu. Ameriški listi poročajo, da je bil te dni iz-j puščen iz neke kaznilnre v Z edin enih dr-, žavah razbojnik Baines ter takoj odpreml en v bolnico, da mu vzamejo iz želodca dve žlici, krteri ie požrl pred dvema letoma On je takrat hotel izvršiti samomor, ker je bil zaloten pri zločinu Ko je ietniškemu zdravniku pripo\edoval svoj dogodek, mu a ni ver el. Spočetka ni Baines ničesar čutil, toda naenkrat so se mu pojavile bolečine, tako da so ga morali izročiti bolnici. k'er so ga operirali in resnično našli v njegovem želodcu dve žlici.
nr
O iiya"aem stroju
Šivalni stroj je danes predmet, ki bi ne smei manjkab v nobenem gospodinjstvu, saj odvzema rokam neštevilo napornih del. Skoro vse, kar je v zvezi s šivanjem, krpanjem in popravljanjem oblek, se more s pomočjo šivalnega stroja izvršiti v najkrajšem času in z mnogo večjo natančnostjo kakor z rokami.
Šivalni stroj pa more svoje mnogostran-ske naloge vršiti le, ako je irpežno in natančno izdelan. Odgovarjati mora vsem zahtevam, ki se morejo staviti nanj, ter trajati dolgo vrsto let, kajti šivalni stroj ni predmet, ki si ga lahko vsak trenutek nabav iš, temveč orodje, od katerega se pričakuje, da bo izdržalo več rodov.
Zanimivo je, kako nas'a:a šivalni stroj do popolne izdelave. Malokateri predmet se izdeluje s takšno skrbnostjo kakor baš šivalni stroj. V Singerjevih tvornicah je izdelovanje strojev v glavnih obrisih nastopno.
Ves obrat se vodi po modernih ameriških načelih. Na eni strani ogromne mizarske delavnice, kj se pečajo z izdelovanjem vseh lesnih delov, ki so potrebni za šivalni stroj,
na drugi strani pa velike livarne, kjer se vliva o železni deli stroja v mnogih tisočih komadov dnevno. Takšne delavnice se nahaja o sicer tudi pri drugih industrijskih pod etjih, a posebnos izdelovanja šivalnih strojev je v zelo natančnem delu. Za vsak posamezni, tudi najmanjši del stroja in za vseko posebno delo obstoja O posebni izdelovalni stroji.
Ako je več delov šivalnega stroja izdelanih in v celoto zloženih, mora ta še vedno nepopoln komad ponovno v poseben stroj, ki preizkusi, ali ;e vse sestavljeno natančno. Pri sestavi stroja gre celo za stotinke milimetra. Delo v tej tvornici je ako urejeno, da je točno vsakih 25 sekund popolnoma izdelan en stroj.
Ravnanje z obisvalom
V dežju, snegu in vročini izgubi obuvalo na prožnosti in ličnosti ter postane trdo in nelepo. Kako torej napraviš usnje zopet mehko in lepo?
Pri snaženju čevljev se je predvsem ozirali na kakovost usnja. Vsakdanje preproste
čevlje osnažiš blata in prahu s pomočjo
krtače. Od časa do časa se lahko žanjejo z mlačno milnico. Nato jih s kriačico počrnimo z navadnim voščilom, katero razredčimo z mlačno vodo, nakar jih z mehko krtačo
zlikamo. Namesto navadnega voščila se uporablja tudi posebno mazilo (krema), ki napravi usnje nepremeči jivo. -Dobi se v prodajalni. Trpežnost podplatov se podvoji, ako se novi večkrat namočijo z oljem ali z vročo mastjo.
Za čevlje iz finega usnja uporabljajmo ie voščilo bol še vrste. Z mehko volneno krpo se tanko in enakomerno namaže ter z enako krpo ali mehko krtačo zlika. Čevlji ostaneto dolgo časa lepi. če jih včasih namesto z voščilom namažemo z mlekom ah s sladko smetano. Enako se čistijo čevlji iz rumeneea, rjavega in drugobarvnega usnja, le da se vzame voščilo iste barve kakor je usnje. Tudi pri teh je dobro uporabljati včasih mleko namesto voščila.
Za lakaste čevlje uporabljaj nalašč za to pripravlieno voščilo; dobiš ga v prodajalni Namažeš iih lahko udi z el em.
Samoumevno e da je treba s čevbev najprej očistit, nesnago in šele potem- namazati m zlikati. Da se usnje ne bo grbančilo ali pokalo, natlači lakaste čevlje takoi. ko iih se-zuješ. s papir em ali pa deni kopito vanie.
Sukne-e čevl e skrtači; ako se nahaiajo v suknu madeži, iih odstrani z bencinom.
Za čiščenje belih čevl ev si napravi gosto kašo iz žorane rragreziie in iz bencina. S tem odstraniš madeže. Dale pa ravnai z niimi krkor z laka^tjtni. Uporabi ati moraš seveda le belo voščilo.
Ga'oše izmii z mlačno vodo. Pri tem na pazi. da ne pride voda vanje Nato jih osuši z mehko cunjo, natraži z voščilom, z oljem ali iih drgni s čebulo.
Mokre čevlje natlači s papirjem, s senom ali iih napolni z ovsom. Van e lahko deneš ludi nogavico, v katero nasui drobnega suhega peska. Na ta način se čevlji ne skrčijo in ohranijo prvotno obliko.
Mokri čevlji nai se le počasi suše. Nanol suhe na^aži z oljem, docela posušene pa najbol e drugi dan z voščilom.
Kako pozimi preskrbimo perutaini toploto
Ker mora perutnina vsak dan na prosto in morajo biti kurniki vsaj v opoldanskem tasu odprti, da se dovolj prezračijo je predvsem treba skrbeti, da je brskališče, kjer se tedaj živali nahej"jo, dobro zavarovano, zlasti preti mrzlim vetrovom. Skrbeti moramo seseda, da se perutnina tudi pozimi lahko koplje v pesku in prahu. Dobra perutnina pa, il aker je znano, kaj rada brska. | Pravilno toploto pa živalim preskrbimo s primerno krmo. Prva piča naj bi bil krompir, ki se mu lahko primeša nekaj detelje ali turšfne moke. Opoldne se jim da popačene pSeniee, ječmena ali turšeice, zvečer naj se pa krmijo spi h samo z zrnjem, ki ga čez noč najlaže in najbolje prebavijo. Tudi vode ne smemo pozabiti nekoliko pogreti. Priporočljivo je, razstepiti v njej košček galuna.
Zelo v prid so perutnini tudi razni kuhinjski odpadki ter čebula. Čebule pa perutnini, ki jo mislimo opitati, ne smemo preveč dajati.
Zvečer je treba kurnike dobro zapreti ter i ob velikem mrazu vrata in okna še posebej s kakimi koei zavesili. Pri vsem tem pa mo-! nuno pariti ludi na najstrožjo snago in red.
Prefeajevanfe svinjskega mesa
Škaf, v katerega misliš dati naseljeno meso, naj bo snažen. Na dno potresi pest soli, primešaj malo solitra, par zrn česna, nekaj zrn brinja in malo celega popra. S tem po-drgni posamezne kose mesa, jih tesno vleži v škaf in še dobro potresi s soljo. Navadno se porabita za 40 kg mesa 2 kg soli in nekoliko selitra. Tako nasoljeno meso pusti tri do pet dni. Potem ga pokrij z deskami, obteži s ka menjem in prilij toliko prevrete, pa zopet ohlajene slane vode, kateri si prldejala lor-berjev lis-tič, da ste ji čez meso. Po preteku treh tednov odlij slanico, meso pa malo posuši na zraku, da ne bo mokro in ga obesi v dim.
Ako je meso preslano, potem vlij nanj, ko si odstranila slanico, mrzlo vodo in ga pusti v njej par ur. Nato odlij vodo in obesi meso.
Kadi ga tri do osem dni 1 ne zelo vročem dimu. Rebra, jezik ali kaki drugi majhni kosi so dobri v treh dneh. Pleča, cele gnjati rabijo šest do osem dni; ako se pa po malem kuri, še več časa. Kuri se dvakrat na dan, zjutraj in opoldne. Ako pa deneš zjutraj srednja debel štor na ogenj in vsuješ nanj žaganja, bo zadostovalo za ves dan. Zvečer pa odpri dimnico, da se meso čez noč ohladi.
Kuri se z bukovimi drvmi, Žagarjem in le malo brinja vmes. Ako se kuri s kakim strohnelim lesom, ne bo meso čtobro dišalo.
Mesene klobase se kade navadno le po dva do tri dni v bclj slabem dimu.
Krtačo očistiš, če držiš z eno reko ko« belega papirja čez rob mize, z drugo pa primes kriaeo in jo drgneš po s papirjem pokritem robu. Papir moraš tolikokrat premeniti, da ga krtača več ne umaže. Ce drgneš krtačo po steklenem papirju, jo hitreje očistiš, pa se krtača pri tem pokvari. Krtače, ki so mastne od las, očistiš, ce ščetine pomočiš v jajčji rumenjak, ki ga odstraniš šele, ko se posuši. Krtačo nato operi v vroči vodi in pesuši na zraku. Mokro krtačo deni sušiti vedno s ščetinami navzdol obrnjeno, da žica ne zarjavi.
Dobro in trdno malto aa vlažne stene dobiš, ako zmešaš en del gašenega apna, dva dela cementa in šest do dvanajst delev peska.
Kako preženeš molje. Najboljše sredstvo,' da preženeš molja, je terpentinovo olje. Skrinjo, v kateri hranimo tkanino, treba namazati s terpentinovim oljem. Tkanino zavij v robec, ki je tudi poškropljen s terpentinovim oljem, in jo pokrij z enakim robcem.
Lak za železo narediš, če pogretemu asfaltu faltu priliješ toliko petroleja, da zmes tenko lete.
za HgaiiEarje
UGANKA.
Kako dokažeš, da je polovica od 88 — nič?
Recepti iti nasveti
Koštrun v kvaši (paci). Vzemi koštrunovo stegno, mu izrezi kosti, ga preplahni v vodi in polij s pripravljeno pa?o, in sicei če ga hočeš takoj ali kmalu peči, ga polij z *očo paco. ako ga pa misliš šele drugi dan, ga polil z mrzlo paco. Najboljši je namreč, ako ga pustiš v paci kakih 24 ur Ko ga hočeš pariti, ga vzemi iz pace, nekoliko osoli, deni v ponev dobre masti, nekoliko petršilja, zelere. korenja, šetraja in en klinček. Poškropi stegno s paco, ga pokrii in pari, da postane mehko in da ves iepo zarumeni. Nato odvzemi meso, odiil mast v drugo posodo, zelenjavo pa za-lii z dobro govejo juho. Ko to prevre, naredi na odliti masti rumeno praženje (ajpren). Zelenjavo v juhi zmečkaj m precedi er prilii v praženje ter pusti to zavreti. Nato orideni zopet meso in pusti, da se v tej omaki (zosu) še nekoliko prepraži. Omaka naj bo temno-riava Prideni še žlico smetare in pusti, da še enkrat zavre. Meso in omako daš lahko na irnzo vsako zase, lahko pa omako pohješ tudi po mesu.
Z)a ne bo krompir prezgodaj kalil, ga je treba hraniti v hladnem prostoru in ne v visokih plasieh, marveč razgrnjeno, V nasprotnem primeru bi se krompir preveč segrel, krjti tudi krompir diha, kakor diha vsako živo bitje. Tudi tema povzroča, da krompir btij naglo kali; zato so svetli prostori boljši od temnih. Če bi začel krompir poganjati, ga moraš spraviti na svetlo, toda na njega ne sme Bijati sclnce, ker v tem primeru postane zelen. V svetlobi se napravi vsej marjša kal. Ako hočemo imeti krompir zgodaj, se lahko zasadi kar s to kaljo, ki je deloma ozelene^. Dolge, bele kali pa niso mnogo vredne. Krompirja, ki ima take kali, ne rabimo za seme, ker so izčrpale te kali iz krompirja že preveč redil-nih snovi.
Kako očistiš krtače zn obleko. S krtačo, ki ni čista, obleko bolj zamažeš kot očistiš.
REŠITEV UGANK V ZADNJI ŠTEVILKI.
Demant: L) T. 2.) Črv. 3.) Sliva. 4.) Triglav. 5.) 2olna. 6.) Gad. 7.) V.
Sprehod: Širi e list «Domovino»!
Pešit\e ugank nam je poslalo več čita-teliev nagega lista. Razen enega so uganke rešili vsi prav.
Poslano,
Dopisniku članka v «Slovenskem Gospo-, darju» pod naslovom «Kako liberalni učitelj izroblia kraljev praznik»:
Vi ste moje besede vedoma čisto po jezuitsko obrnili in iim podtaknili drug po-i iren, poleg tega ste dodali besede, ki iih i nisem rabil, zato ste lažnik in obrekovalec. Vaš namen ie prozoren. Pridobiti si hočete ljudi za volitve. Zato morate v svoji prirojeni zahrb*nosti izliti sovraštvo do vseh, ki čuijo rarodno. Vi mislite, da ljudstvo ne vidi. toda motite se! Stranka, ki na ta način dela. je obso ena na smrt. Kolo časa se vrti sigurno naprej in duh časa bo odnesel po-sledn e ostanke sfednjega veka in njegovih inkviziciskih rretod.
S v. R u p e r t v Slov. g or i c a h, dne 29. decembra 1924.
Franjo Jakopee.
LISTNICA UREDNIŠTVA,
Žumberak. Zadeva je piw:č osebna in bj nam povzročila sitnos i. Pišite nam o vaših domačih razmerah in nas obveščajte o raznih dogodkih v vašem kraju.
Stari trg pri Črnomlju. Ni jasno, kaj želite z vašim dopisom. Poročajte nam o manj osebnih zadevah, ker si želimo dopisnika, ki bi nas obveščal o zanimivostih in novostih vašega kraja.
Raka. O pogojih za naselitev v Južni Srbiji bomo po možnosti poročali v eni prihodnjih številk.
Vinski vzorčni sejem v Semiču itd. pride prihodnjič.
Priden učenec.
Jožek: «Veš, Matijček, nocoj je zgorela neka tvornica blizu nas.»
Matijček: «No, vidiš, vsaka poštena hiša enkrat zgori, le naša šola noče...»
Pol teleta.
Ožbovt: «Dragi Gašper, danes imam povabljenih osem prijateljev, daj, zakolji mi telo
Gašper: «Celo tele? Saj ga ne bodo mogli snesti.»
Ožbovt: «No, pa zakolji samo pol te-le a...»
Oboje bi rad.
Prišel e cigan beračit k neki gospodinji, ki ga je vprašala: «Kaj bi rajši, ali juho al1
cmoke ?»
«Ej,» je zajavkal cigan, «daj mi kakor svinji, zmešaj vse skupaj, zame bo dobro.»
Z eno nogo.
Ožbovt in Gašper sta gledala vojaške vežbe in se je Gašper čudil, zakaj vojaki dvigajo sedaj levo sedai desno nogo in vsako-ikrat postoje na eni sami nogi.
Ožbovt: «lo pač ni čudno. Vežbajo se, da bodo mogli hoditi tudi po eni nogi, če jim v bitki eno odsirele.»
Lovec.
Sveti oslav: «Oospa, ali ima vaš soprog kaj sreče na lovu?»
Gospa: «Kadar gre s puško na iov, nt dobi ničesar, kadar pa se poda z avtomobilom, prinese vedno kakšno raco, piščanca ali kaj podobnega.*
Dvojna nesreča.
Boltežarju je začela goreti hiša in njegova žena, ki je bila nema, se je silno prestrašila in si na vse knplje prizadevala, da bi izpregovorila. Končno se ji je tudi posrečilo.
Ko so ogenj pogasili in je prišel mož domov, mu je žena vsa vesela prihitela naproti: «jaz govorim, jaz govorim.»
Mož pa je samo prebledel in zagodrnjal; «No, še te nesreče je bilo treba.. >
Preroetenec.
Letos poleti, ko je bila najhujša vročina, je nesel kaplan jurče iz svojega vinograda veliko čutaro vina. Med potjo je baš srečal Ožbavta, ki ^ od strašne žeje že kar omago-val. Ožbovt se ie vzradostil, ko je videl kaplana z vinom, toda, kako dobiti od nega požirek, mu je delalo preglavice.
«Strašna vročina, kajne,» je menil Ožbovt, «tako sem žejen, da bi na mah izpraznil vašo čutaro, gospod kaplan.»
«Tako veliko posodo — celo?» je nejeverno zmajal z glavo kaplan Jurče.
«Če ne izpraznim cele, mi lahko rečete osel.» je pogumno povzel Ožbovt.
Kaplan, radoveden, bo li res izpil vse vino, mu je dal čutaro.
Ožbovt nas avi, pije in pije, a ko je posoda na polovico prazna, si oddahne, obriše brke ter reče: «Gospod kaplan, sedaj sem si žejo ugasil in mi lahko rečete osel.*
i V0TR0Š?<1 som

„ popolna"
v t s.
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI
!M OBENEM NAJFINEJŠI
Ve!ik«i krava.
Učiteli: «Kdai pa se piše krava sredi stavka z veliko začetno črko?»
Janezek: «Naša krava se mora že pisati tako, ker ie velika...»
1 MILI OGLASI
POSESTVO s popolnoma novim skupnim poslopjem ter pri kolodvoru Semič, 2 velika vinograda in i vinska k!et, ob cesti, pripravno za vinsko zalogo. se proda. — Posestvo se nahaja pol ure od Serniča. — Cena 6000 dolarjev. — Pojasnila daje M. Stublar, Praprot 5, Semič.
96
KDOR ŽELI KUPITI DVE LEPI FOSESTVI
z velikim sadonosnikotn. njivami, gozdi poleg reste tik Rogaške S'ati~e, naj se nemudo-mo javi pri lastniku Jožefu Vnjcli v Ratenski vasi št. 4, p. Rogaška Slatina. 95
Vsem našim coiijeuim odjemalcem se zahva ljujemo za izraženo naklonjenost v letu 1924. ter se tudi za nadalje priporočamo, želeči
milo in srečna ffauo leto
Franc Crobath, Kranj
d i užba z u. z.
U ta>iovl;eno leta 1335.	94
Slanu faktura. na deb9lo ta drobno. Izdelovale dražiti čevljev Izraznega blaga, samo na debelo
Krutost.
Šestletna Zorica in petletna Nadica se pogovarjata o bodočnosti.
«Ko bom velika, bom učiteljica,» pravi Zorica.
«Kadar bom jaz zrasla, bom mamica in bom imela tnnogo otrok,» pristavi Nadica.
«In ko bodo tvoji otroci prišli k meni v šolo,» nadaljuje Zorica, «jih bom pošteno pretepla.»
«Ti si kru'a,» odgovori Nadica in prične bridko plakati, «kaj so ti pa moji otroci sto-rili?»
Njen klobuk.
Ženka: «No, možek, kako ti ugaja moj novi klobuk ?»
Možek: «Bi še bil; ali zakaj si ga okrasila s črešnjami?»
Ženka: «Meni črešnje ugajajo.«
Možek: «Jaz imam tudi rad kranjske klobase, pa si jih radi tega ne obešam na klobuk.»
Lahko vino.
Sodnik: «Vi ste obtoženi, da ste v gospoda Hlacoperja vrgli polno steklenico vina.»
Obtoženec: «Polna je res bila, gospod1 sodnik, toda je bilo v njem prav slabo lahko, vino.»
Pol življenja za hruško.
Sveloslav: «Kam pa neseš te dve krasni hruški ?»
Svitloslav: «Svoji tašči.»
Svetloslav: «Kaj sta takšna	prijatelja?»
Svitloslav: «Ne-e. Ona mi	je namreč rekla, da daruje pol življema za en takšen sad — no, in jaz sem ji prinesel dva...
Mali bolnik.
Zdravnik: «No, Slavkec, ali si z apeti-toni pojedel pohano meso?»
Slavkec: «Ne-e, z apetitom pa ne, pač pa s so'ato.»
Koliko stara hoče biti žena, odloči ona sama s tem, da svoj obraz neguje ali zanemarja. Žena ostane vedno mlada, ako rabi za obraz Fellerjevo Elsa-pomado, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja lilsa-poirada za lase. Enako moški, ki nočejo biti plešasti. Za poizkus 2 lončka za 86 Oin. ako se pošlje denar v naprej, ali pa 48 Din po povzetju od lekarne Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
se dobi
u oseh špecerijskih prodajalnah
milostljiva gospa?
Želite li, da se končno iznebite vaših peg? Veselite se li čisle in bele kože? Poizkusile torej LEKARNARJA EELLERJA ELSA »»(IMADO ZA OBRAZ iN OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sreds'vo za lepolo, za vzdrževanje mladeniške kože. ki zanesljivo odstrani vse nečistosti kože. prišče, pege. lišnj, zajedavce, ogrce, da, delo nabori in gube se odstranijo z redno masažo j s pomoč:o Fellerjeve kavkaške Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 36 Oin. toda le tedaj, ako se denar pošlje v naprej, kajti po povzetju je poštnina za tO Din višja, torej 46 Din
Naročila nasloviti na:
EUGEN V, FELLEft, lekarnar
v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.
ELSA IEKoCE LH.IJ1NO MLEKO, idealno nego Kfl valno srodstvo 7.a polt. ELSA LILIjrNo MLECNu Bi MILO. KLSA lilrltAKSSOVu. ELSA^GLlt ElilNSKO ■ H MILO so mita lepoto vsake elegantne gospe talil
«MERAKL»
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem
veselo, srečno Novo leto
Medic-Zanki
družba z o. z.
tovarne olja, iakov in barv.
Lovci, gozdarji, delavci, priporočamo Vam, da si kupite
pelerin«, suknje, hlače, dežne plašče iz gume, vsakovrstno perilo po uainižji ceni le nri kontskoijaki industriji
i, Ljubljana
Bvorni trg št. 3 tpod Narodno kavarno.1.
Največja zaloga vsakovrstnega blaga za moške in dečke. Zahtevajte vzorce!
Naročeno blago se razpošilja po poštnem poczetju. V lastri-. režiji se izdelujejo usnjeni (kožni) rekeiCi, hlače in čepice v črni, rjavi in sivi barvi. —- Obleke po meri. ————
IfajGen« strelna k?it|e S
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej VIDIC-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu
n'<dijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboliše preiz-t " Jene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
Miklošič ava c: i3 Na žeiio se pošljeta takoi popis in ponudba!
i«
.Odgovorni urednik Andrej Ražera.
izdaja konzorcij «Domovine*. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.