Stare ali nove tirnice?
Ali bomo po cjolgih letih razprav, dokazovanj prednosti in pomanjkljivosti sedanjega delovnega časa vendarle spremenili naš delavnik, je vprašanje, ki se vse bolj često zastavlja, še posebej sedaj, ko razpravljamo o osnutku družbenega dogovora o de-lovnem času. Predvideno je, naj bi okrog dve tretjini zaposlenih v Sloveniji — vsi tisti, ki delajo v eni izmeni — začeli svoj delavnik ob 8. uri, nikakor pa ne prej kot ob 7. uri.
Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati. Toda prva sprememba časa nas bo doletela že 7 marca, ko bomo tudi pri nas uvedli poletni čas in bomo vsta-jali uro bolj zgodaj kot dolsej. Vsekakor pa bo ta sprememba veliko manj odmevna in boleča kot sprememba delovnega časa.
Težko je namreč kar naenkrat, po dolgih letih na-vajenosti na določen ritem, spremeniti svoj način življenja. Zastavljajo se številna vprašanja in pro-blemi — od ureditve prevozov na delo do prehrane med delovnim časom, ureditve otroškega varstva, prilagoditve šolskega pouka delovnemu času star-šev otrok in še bi lahko naštevali. V osnutku družbe-nega dogovora o spremenjenem delovnem času je predvideno, da se bodo vse ustrezne službe prila-godile novemu delovnemu času, vendar pa se mo-ramo ob tem zavedati, da seveda prehod na nov ritem življenja ni tako enostaven, kot si na prvi po-gled zamišljamo.
To dokazujejo izkušnje izpred nekaj mesecev, ko smo zaradi varčevanja z energijo hoteli v Ljubljani na hitro spremeniti delovni čas. Marsikje so to tudi stori-li, vztrajali nekaj mesecev, potem pa so obupali in spet začeli delati po slarem delovnem času. Očitno je bila akcija premalo pripravljena, delavci pa so bili kar naenkrat postavljeni pred dejstvo, da morajo ži-veti drugače. Prav zaradi raznih neusklajenosti in nedorečnosti so se v prenekateri delovni organizaciji z grenkim priokusom vrnili v stare tirnice življenja. Marsikje tudi zato, ker spremenjenemu načinu živ-Ijenja niso sledili povsod. Tako se je celo dogajalo, da so v vsakem tozdu ene delovne organizacije v enem kraju različno začenjali delo, kar je povzročilo številne težave.
Sprememba delovnega časa pred meseci je opo-zorila, da brez usklajene akcije vseh služb, ki jih de-lovni človek vsak dan potrebuje, ne moremo spre-meniti delovnega časa. Dosedanje izkušnje pri spreminjanju delovnega časa so dober poduk in opozorilo, da naglica vedno ni koristna. Bilo bi neu-mestno, če bi zaradi slabih izkušenj v preteklosti sedaj vnaprej odklanjali vsakršno razpravo o pred-nostih in koristih novega delovnega časa, odločitev za ali proti novemu delovnemu času pa mora teme-Ijiti na trdnih argumentih.