,,Moj oddelek" Iz razgovora z Milošem Ledinekom, čigar monografija razreda bo kmalu na svetlem. Izda jo zadruga »Pedagoški tisk« v Mariboru. Današnji čas je tak, da v skrbeh za bodočnost naše mladine tipamo po novih potih vzgojnega oblikovanja. Razvoj človeške družbe, njene tehnike in kulture stavlja učitelju neštete nove naloge, ki so mnogo težje kakor so bile pred desetletji. Močne pobude za novodobno delo na vzgojnem polju je dajal zlasti Maribor, kjer so se v »Pedagoški centrali« že v prvih povojnih letih zbirali dela voljni učitelji od blizu in daleč. V bogati knjižnici je pri debatnih večerih vznikla marsikatera misel o preosnovi slovenskega šolstva. Ob dolgoletnem vztrajnem hotenju se je polagoma zbrala skupina mariborskih pedagoških delavcev, ki je s študijem teorije in z Iastno prakso širila razumevanje sodobnih pedagoških vprašanj. V svoj krog smo vabili zlasti mlade tovariše. Med prvimi je pred 12 leti prišel tov. Miloš Ledinek, ki je posebcj poudarjal, da ga pošilja njegov upravitelj tov. Doberšek is Prevalj. Z neodložljivo nujnostjo sc jc lotil študija in — vkljub daljavi 70 km — ni, manjkal pri nobenem sestanku ... Skoraj vsako drugo nedeljo sva sc našla v knjižnici, zlasti pozneje, ko je služboval v hribovitih krajih. Ko je pred leti prišel v mariborsko okolico, je bilo njegovemu hrepenenju po pedagoški izpopolnitvi najlepše zadoščeno. Miloš je rastel od leta do leta, predlanskim je dobil odličen polet v »U čiteljskem pokret u«, ki ga je vsega prevzel. Večkrat je predaval po zborovanjih naših društev, lani celo na ljubljanskem počitniškem tečaju, v »Popotniku« sodeluje žc 10 let, zlasti s posrečenimi primeri iz svoje prakse. Lansko jesen mi je zaupal, da pripravlja svoje prvo delo za tisk. Nedavno je prvi del končal. Zato sem ga pred dnevi po debatnem večeru v »Pedagoški centrali« naprosil za razgovor — »intervju«. Vedel sem, da je ob takih prilikah posebno dobre volje, češ da je med pedagogi najsrečnejši. In res! V »Cankarjevi sobi« Nabavljalne zadruge se da kaj prijetno kramljati. Beseda je dala besedo in razgovor s prijateljem Milošem jc dobil takole podobo: 1. Kaj te je privedlo k monografiji »Mo.j oddelek?« Kako je delo nastalo? Odkrito povedano: delo je nastalo bolj slučajno! Ko sem pred 10 leti prišel med pristaše »delovne šole,« me je najbolj zanimala učna snov, mnogo bolj nego otrok isam. (Takrat scm imel komaj 4 služb. leta za seboj.) V novo smer me jc spravilo delo na Teznu pri Mariboru. Delavsko predmestje s težkimi socialnimi in vzgojnimi prilikami mi je odpiralo oči za nove probleme. Delo v najvišjem razrcdu me je napotilo, da sem beležil razmere otrok, prehrano, pojave v predpuibcrteti in deloma puberteti; vrednotenje otroka iznovih vidikov mi je dajalo pobude tudi v šolskem delu. Vendar mc je v tem času vsega prevzdo mladinoslovje. Iz beležk se je prcd tremi leti že razvilo bolj načrtno opazovanjc, lani sem se celo »pregrešil« z raziskovanjem inteligenčncga stanja svojih otrok v razredu. V tcm času je k načrtnemu delu mnofio nripomogel delovni načrt »Učiteljskega pokrcta«. Na prošnjo drugih sem na lanskem počitniškem tečaju podal drobcc isvojih izsledkov, ki so pokazali uporabnost raziskovanja za šolsko delo v razredu. Sam veš, da jc mojc prizadevanje takrat naletolo na odobravanje. Na prigovarjanje prijateljcv bi nai dal rokopis »Pedag. tisku« v objavo. Meni se ie zdelo to preuranjeno. Ker so mi nekateri obljubili, da bodo pomagali »zoreti«, sem se vdal. Tako bo v nekaj tednih moj prvi »literarni greh« zagledal beli dan. Če bo kje narobe, ne bom edini krivec! 2. Kakšen pomen na.j ima tvoje delo v slovenskem pedagoškem življeniu? Odkar sem se skušal bolj poglobiti v duše otrok, mi je delo v razredu olajšano. Deco gledam z drugimi očmi, ne vidim vsepovsod hudobije, lenobe, pokvarjenosti, laži in prcgrehe. Vse to ima svoje globljc vzroke... Dozdeva se mi, da me tudi deca laže razume. Vsa? Kaj še! Vse je le korak bližc cilju, je le eno izmed mnogih sredstev in pomoči, da uspešneje premostimo ovire. Vesel bi bil, če bi moja brošura mogla pokazati slovenskemu učitelju kos poti, po kateri bo laže spoznal svojo deco, ko bo v zadovoljstvu pogledal majhen del skozi še manjše okence široke otrokove duše. Nič več. Niso pa to nikaki dokončni, še mani pa znanstveni zaključki. Tega ne mislim in tudi nc želim. 3. Poznam neka.j opisov razrednega dela v tuji literaturi. Tvo.ja monografija razreda se mi zdi vendar povsem originalna. Ali mi lahko v glavnem označiš vsebino svojega dela? Gradivo sem res povsem črpal iz lastncga dela. V uvodu sem nakazal pojave, ki so mc silili pred leti, da sem se začel zanimati za otroka. Nato sem nanizal rezultate o proučcvanju telesnega in duševnega razvoja, napredka in ocenjevanja. Socialnc prilike sem orisal šele pozneje. Zakaj obratno pot, me vprašaš? Tako je raslo v meni tekom let — in tako naj bo napisano! Morda bi danes ubral obratno pot. V naslednjem poglavju so se mi pokazali vplivi socialnih prilik na duševna dogajanja. Skušal sem podati nckaj profilov posameznikov, da bo študija nazornejša. Končno sledi nekaj misli o vzgojnem in metodičnem delu v razredu v skladu z raziskovanji: sodelovanje otrok, organizacija oddelka, znanje v sodobni šoli in način šolskega dela. 4. Posebno me zanima, kakšno stališče si zavzel glede na strnjeno ali — če hočeš — »celostno« šolsko delo? Trdim, da je celostno šolsko delo možno na vseh istopnjah ljudske šole, torej tudi na višji stopnji — v predpuberteti in puberteti. O tej razvojni stopnji pravi dr. Jeraj, da je nckaka druga sintetična razvojna stopnja, kjcr učenec celoto sintetično realneje oblikuje. Isto sem zaslutil tudi sam pri svojem osemletnem delu na višji stopnji. Priznam pa, da ima celostno šolsko delo na vsaki stopnji posebno obeležje. Delo v praksi bom pokazal v drujgi knjigi, kjer se nameravam izpovedati glede delovne organizacije (izhodišče, delovni načrti, potek podrobnega dela itd.). Mislim. da sc bomo najbolj razumeli, če bom pokazal vse to na cni izmed mnogih enot in na dveh primerih podrobnega načrta za VI.—VIII. šolsko leto. 5. Službuješ v industrijskem kraju in se izsledki nanašajo na proletarske razmere. AH bo tudi vaški učitel.j mogel kaj pri- dobiti s tvojim delom? Res so moja raziskavanja izšla iz naših tezcnskih razmer. Vendar se mi zdi, da bo tudi v a š k i učitelj (v kmečkem okolju) prav tako našel drobtino ali dve, ki ga bosta opozorili na to in ono. Povedati moram, da sem imel v razredu manjše število otrok, ker bi bila sicer opazovanja otežkočena. Vem, da so danes razredi, ki imajo po 60—80 ali več otrok. Vsem tem lahko služi moje delo kot močen argumcnt, da je mladinoslovno uteme- ljeno izobraževalno delo možno le v razredih pod 40 otroki. Sčasoma bo morala tudi oblast priti do tega spoznanja. Vsi učitelji pa bo<iimo zagovorniki take zahteve! 6. Kaj meniš glede odnoša.jev med peda- goško prakso in teorijo? Pravijo, da praktik naj ne raziskuje in testira? Še nedavno so bili odnošaji nekoliko skaljeni, k čemer sem baje tudi jaz prispeval izdatcn delež. Med teoretiki je razširjeno mnenje, da praktik naj ne raziskuje, ampak samo — uči! Mislim, da je ta ekstremizem že odpravljen. Šušmar je pač oni, ki ne ve, da m o r a učitelj vcdeti, zakaj tako in tako dela, zakaj je otrok tak in tak in zakaj mora tako in tako postopati! Pri vsem tem mora otroka p o z n a t i, ne pa samo — učiti! Ravno testiranje je tak dodatek ali kontrola neprestanega učiteljevega opazovanja otrok. »Greh« bi bil res neodpustljiv, če bi kdo od praktikov hotel — brez kvalifikacije! — vršiti taka proučevanja v znanstvcne svrhe. Jaz prepuščam tako delo poklicanim in pravim, da je vsak strah neupravičen. Praktiki raziskujemo za podkrepitev lastne prakse — in nič več! 7. Kakšne načrte imaš za bodočnost? Nič posebnega! Rad bi se spet posvetil sebi. Trenutno me najbolj zanima problcm kurznega (tečajnega) pouka na višji stopnji. Morebiti bo iz tega še kaj zraslo. Pa še nekaj pogrešamo pri delu v šoli: priročnike za učiteljc in otroke. Tudi na to bo trcba misliti. Najbolj pa želim, da bi bili starši naših otrok v takih gmotnih in vzgo.jnih razmerah, da bi se deca mogla vsa posvetiti sebi in šoli ter neovirano rasti; učiteljem pa bi naj bila vzeta dnevna skrb za svoj lasten in družinski obstoj, da bi se vsak lahko posvetil svojim nalogam in ljudski prosveti! E. Vranc.