Anketa o učiteljski izobrazbi. Ped. did. krožek v Mariboru je pavabil na iniciativo poverjeništva UJU Ljubljana za dan 13. aprila t. 1. v Maribor učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol ter profesorje učiteljišč, da podajo na podlagi lastnih izs kustev svoje nazore o bodoči učiteljski izs obrazbi. Mnogo mu je bilo zlasti do mne> nja učiteljstva podeželskih šol. Udeležba je bila obilna (okrog 100); želeti bi bilo le, da bi bili profesorji učiteljišč zastopani še malo številneje. Udeleženci so bili tudi iz bivše Kranjske in bivše Koroške, celo iz Hrvatske. V nekaj tednih se začne v mini* strstvu prosvete razprava o načrtu za učU teljišča in je potrebno, da učiteljstvo do* tlej zavzamc neko določeno stališče. Anketo jc vodil g. prof. Šilih. Višji šol« ski nadzornik g. Senkovič jo je pozdravil v imenu šolske oblasti. Kratki uvodni pre* davanji sta imela gg. dr. Žgeč in Senkovič. Ti dve predavanji sta točno očrtali proble* matiko in dali podlago za debato, ki je slc* dila na to. V debato so poscgli gg.: Mlač* nik, Volavšek, Jurančič, Ivajnšič, Pahor, Šestan, Vauda, prof. Lenarčič, Mencin, Ro* de, Stupanova, Mešičkova, Cvetko, Osterc, ravnatelj Kadunc, Dovgan, Čopič, Dobers šek, Rozmanova, Gajšek, Rubeša, dr. Žgeč, Šeligova, Hočevar. Takoj skraja je bilo sprcjcto stališče, da sc omejujejo ptedlogi le na mero danih možnosti za naše razmere. Za dalekosežno reformo, kot je že izvedena v nekaterih državah, manjka pri nas žal še vsc polno predpogojev; vendar pa je učU teljstvo kot končni cilj ne sme izpustiti iz oči. Predlogi glede učiteljskc izobrazbe: Oblika šole. Učiteljišče s 4 letniki, obsegajoče lc s p 1 o š n o izobrazbo, nato najmanj eno leto strokovne izobrazbe. Tako bodo imeli gojenci za težavno vzgojno problematiko večjo zrelost obcncm pa se lahko bolje kon« centrirajo v to delo. Glede te strokovne iz* obrazbe so ostala mnenja razdvojena, dasli naj bo vezana tudi še z učiteljiščem, ali pa se naj vrši na posebnih šolah (n. pr. peda* goških akademijah). Za prvi način govori vsekakor razlog, da se da z manjšim števi« lom delati mnogo intimneje in temeljiteje, kot pa z velikim številom, nagomilanim na enem mestu; drugo pa bi bilo bolj v prilog položaju učiteljstva v društvu. Učni načrt. Ker mora biti učitelj sposoben, da za* došča vscstranskim intcresom učencev, in ker mora dobro poznati milje svojega kraja, bodisi v gospodarskem, socialnem ali kul* turncm smislu, da lahko nasloni nanj svoje delovanje v šoli (zahteva modcrne vzgoje), a eventualno tudi neposredno mcd ljucU stvom, mora biti njegova izobrazba vse< s t r a n s k a. Učitelju (učiteljici) se mora v šoli zbuditi ljubezen do ljudstva in ga usposobiti za razumevanjie njegovih teženj, tako, da mu je bivanje v njegovi sredini prijetno. Delo v šoli jc sicer glavno, ni pa edino; že sami vzgojni razlogi zahtevajo tesno zvezo med šolo in domom. Učitclj mora torej poleg običajnih srednješolskih predmetov poznati v glavnih principih kmc= tijstvo, obrt in industrijo, gospodinjstvo (učiteljica), narodno ekonomijo, sociologijo, higijeno. Ni pa morda niti potrebno, da na= stopajo vsa ta znanstvcna področja kot sa= mostojni predmeti; tako se n. pr. v socis ologijo lahko uvaja v zgodovinskem pouku, kar bi bilo tudi zgodovinskemu pouku sa= memu v prid; istotako sc naj prirodoznan= stvo naslanja čim najbolj na kmetijstvo, gospodinjstvo, oziroma obrt in industrijo; zemljepisje se naj izpopolnjuje tudi z na= rodno ekonomijo. Če pa bi se podajala omenjena znanstvena področja preko tega tudi še kot posebni predmeti, se naj nastavijo v zadnji razred. En svetovni jezik mora biti obvezcn; izbira pa se naj ravna po krajev* nih razmerah, tako, da bo učiteljstvo imelo vpogled v kulturo vseh večjih narodov. Ro= kotvorni pouk in praktično kmetijsko (go= spodinjsko) delo naj bodo obvezni pred« meti. JNIaj se ne poučuje preveč predmetov istočasno, temveč jih treba primerno po* razdeliti po razredih; tako se gojenec lažje v nje vglablja. O ustroju strokovne izobrazbe se ni razpravljalo podrobneje, ker je nedosta« jalo časa; istotako ne o vprašanju vadnice, ki je s tem v zvezi. Učni način. Ker naj učitelj v šoli uči po delovnem principu, se naj vrši tudi pouk na učitelji* šču v vseh predmetih po delovnem prin« cipu; edino tako ga bo kandidat pravilno pojmoval in uporabljal. Nekaj ur teoret* skega razpravljanja o delovnem principu, kakor se to vrši sedaj, ni dovolj; učitelj v svoji šoli docira, kakor je vajen tega iz uči* teljišča. Za ta učni postopek pa je še en važen razlog: Prava, popolna vzgojiteljska narava ni znanstven tip; njena moč leži marveč v prirojeni zmožnosti, da se lahko uživlja v dušo otroka in jo dviga za seboj. Upravičeno jc mncnje, da je jedro proble* ma v izbiri, isk!aniju učitelja, ne v izobrazbi učitelja! Sedanji ustroj uči» teljišča pa ne samo, da ne išče učitelja, tem= več ga s svojim teoretskim, okostenelim značajem celo i z 1 o č a. Le delovni princip, ki omogoča čim najširšo individualizacijo, bo odstranil ta nedostatek. Vsa ta razmo« trivanja se strinjajo v zahtevo: Dajte na učiteljišča le profcsorje z naj« botjšo plcdagioško kvalifika« c i j o! Učni načrt, pred vsem pa učni način sta važna razloga, da se za sedaj ne preloži splošne učiteljske izobrazbe na srednjo šo= lo; če se nekoč srednja šola preustroji v gornjem smislu, ni proti opustitvi učiteljis šča nobenega ugovora več. Izbira gojencev. Učiteljski poklic ne sme biti kruh, tcm* več notranji poklic. Zato je izbira zelo važna. Merodajen pa mora biti v prvi vrsti značaj! Zato naj se pri sprejemu na učiteljišča upošteva mnenjc učiteljstva prcjšnjc šole. Nemuzikalnost ne sme biti ovira za sprejem in napredovanje, če je ostala kvalifikacija dobra. Da se omogoči študij vsem sposobnim prosilcem, osobito z deželc, treba ustanoviti dovoljno število izdatnih štipendij; še smotrenejši pa bi bili internati (konvikti), kjer bi dobili revni di» jaki brezplačno oskrbo. Podelitev teh ugod« nosti pa se naj ne ravna — kakor sedaj — mehanično po redih v spričevalu, temveč naj bo prepuščena razsodbi profesorskega zbora. Predpogoj za sprejem mora biti do« vršena meščanska šola, oziroma štirje raz» redi srednje šole. Nadaljnja izobrazba. Učitcljiščc pač lahko da le temelje splošni izobrazbi. Učiteljstvu pa mora učna oblast nuditi priliko, da si lahko svojo iz» obrazbo poglablja. To lahko vrši s podpi* ranjem učiteljskih knjižnic, s prirejanjem ali podpiranjem pedagoških, kmetijskih, gospodinjskih in drugih praktičnih oziroma znanstvenih tečajev. Absolviranemu učiteljiščniku pa, ki ima voljo do študija na višjih šolah, naj bo omo» gočen vstop tudi v te. Tako bo tudi dejan« ski priznana istovrednost učiteljišča s sred« njo šolo, kar sme učiteljstvo z upraviče* nostjo zahtevati. * Krožek poziva učiteljska društva, da na svojih zborovanjih razpravljajo o tem vpra* šanju ter priobčujejo svoje sklepe v naših strokovnih glasilih. Koristne bi bile tudi razprave posameznikov, ki so se vglobili v ta problem. Rezultati ankete se dado gos tovo v to ali ono smer dopolniti. Treba pa ostati na realni podlagi, če naj pričakujemo uspeha. Naš stanovski ali bolje: poklicni interes nam nalaga tu velevažno nalogo. Ker toliko je gotovo: Usodo in napredek svojega poklica mora vzeti učiteljstvo samo v roke, od drugod inicijative ni pričakovati! A. Osterc.