USTREZNEJŠA RABA SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN
AVTORJA
dr. Dra go Klad nik
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;drago.kladnik@zrc-sazu.si
dr. Dra go Per ko
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;drago@zrc-sazu.si
DOI:10.3986/GV89205
UDK:81’373.21(497.4)
COBISS:1.02
IZVLEČEK
Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
Članeknamenjamoboljzapletenimvidikominprimeromrabeslovenskihzemljepisnihimen,predvsem
eksonimov.V prvemdelupredstavljamorazširjeninposodobljenpregledukvarjanjaz njimiv Sloveniji.
Opozarjamonavelikpomenstandardizacijezemljepisnihimen,kakorjopriporočajomednarodniime-
noslovniorgani.V nadaljevanjuprikazujemoperečaneskladjarabenekaterihkonkretnihzemljepisnih
imen,karjeposledicanjihovetradicionalnozakoreninjenerabe,nekritičnegapovzemanjavčasihnedo-
rečenihpravopisnihpravil,patudisplošneganepoznavanjaobravnavanetematike.Nakoncupredstavljamo
poenostavitveprirabizemljepisnihimen,kakršnepredvidevanastajajočinovislovenskipravopis.
KLJUČNEBESEDE
geografija,jezikoslovje,zemljepisnaimena,spornaimena,imenadržav,eksonimi,endonimi,standardi-
zacija,pravopis,slovenščina,Slovenija
ABSTRACT
More ap pro pria te use of Slo ve nian geo grap hi cal na mes
ThearticleisdevotedtomorecomplexaspectsandexamplesoftheuseofSloveniangeographicalnames,
mostlyexonyms.Intheintroductorypartwepresentanextensiveandupdatedoverviewofdealingwith
theminSlovenia.Wedrawattentiontothegreatimportanceofthestandardizationofgeographicalnames,
asrecommendedbyinternationaltoponimicauthorities.Afterthatwepresentthepressinginconsisten-
ciesoftheuseofcertainspecificgeographicalnames,whichisa consequenceoftheirtraditionallyrooted
use,uncriticalsummationofsometimesinaccuratespellingrules,aswellasthegeneralignoranceofthe
subjectmatter.Intheend,wepresentsimplificationsintheuseofgeographicalnames,asforeseenbythe
emergingnewSlovenianorthography.
KEYWORDS
geography,linguistics,geographicalnames,disputednames,countrynames,exonyms,endonyms,stan-
dardization,orthography,Slovene,Slovenia
Uredništvojeprispevekprejelo10.oktobra2017.
89
Geografski vestnik 89-2, 2017, 89–116 Polemike
POLEMIKE
1 Uvod
Us trez no rav na nje z zem lje pi sni mi ime ni je za ple te na za de va, čeprav mno gi mi sli jo, da jo brez težav
ob vla du je jo. Tudi zato ima mo to li ko je zi kov nih spačkov in v prak si nešteto pri me rov ne si stem ske oziroma
neus kla je ne rabe. Čeprav je raba tujih zem lje pi snih imen v slo ven skem je ziku vse bolj poe no te na (Pregled -
ni ca ek so ni mov 2014) in po gle di na njo vse bolj us kla je ni (Klad nik 2007b), pa je še ved no mo goče zaz na ti
do ločene raz li ke, ki so po sle di ca tra di cio nal no za ko re ni nje ne, ne naj bolj po srečene rabe ne ka te rih imen
ali ne kri tičnega povze ma nja ne do rečenih pra vo pi snih pra vil, raz log pa je lah ko tudi splošno ne poz -
na va nje obrav na va ne te ma ti ke (Klad nik 2006; Klad nik in Bole 2012; Klad nik s so de lav ci 2013).
Poe no te nje rabe do mačih in tu jih zem lje pi snih imen, sklad no s spre je ti mi re so lu ci jami in pri po -
ročili Sku pi ne iz ve den cev Združenih na ro dov za zem lje pi sna ime na (UNGEGN: UnitedNations Group
ofExpertsonGeographicalNames), ki jo pri nas za sto pa Ko mi si ja za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen
Vla de Re pub li ke Slo ve ni je (KSZI VRS), je med najbolj pe rečimi vprašanji so dob ne je zi kov ne nor me.
Med na rod na stan dar di za cij ska pri po ročila za pi sa nje zem lje pi snih imen so po go sto v nas prot ju z je -
zi ko slov no prak so in, kar je po vsem nes pre jem lji vo, v nas prot ju z za ko ni tost mi je zi ka (Do bro voljc in
Jakop 2012, 11). Kon sen zual na vprašanja nor ma ti vi sti ke se ne mo re jo več raz reševa ti le v oz kih je zi -
ko slov nih kro gih, tem več je za vsem spre jem lji vo rešitev tre ba poi ska ti so glas je v kro gu širše stro kov ne
jav no sti (Do bro voljc in Ja kop 2011, 8–9).
V pris pev ku av tor ja opo zar ja va na ne ka te re od pr te di le me rabe za zdaj še neus kla je nih ozi ro ma spor -
nih zem lje pi snih imen, s čimer želi va pris pe va ti k na dalj nji iz boljšavi sta nja na tem po dročju. Z nji mi
se srečuje va pri pri pra vi at la sov in zem lje vi dov, ured niškem delu in soob li ko va nju pra vil v na sta ja jočem
no vem slo ven skem pra vo pi su. O mar sičem sva sku paj, po sa mič ali sku paj s so de lav ci že po ročala in
po le mi zi ra la v šte vil nih član kih in mo no gra fi jah, na tem me stu pa želi va geo graf ski sre nji na je dr nat
način predsta vi ti ne ka te re od pr te di le me in pe reča nes klad ja.
Pričako va ti je, da bo obrav na va no gra di vo tudi do bra iz točnica za po treb no stan dar di za ci jo glav -
ni ne še ved no ne stan dar di zi ra nih slo ven skih zem lje pi snih imen, pred vsem slo ven skih ek so ni mov. Gle de
na to, da sva oba te sno vpe ta v delo Pra vo pi sne ko mi si je pri pri pra vi no ve ga slo ven ske ga pra vo pi sa,
upa va, da se bodo vsaj naj bolj ned voum ne na ka za ne rešitve znašle tudi v na sta ja jočem pra vo pi su, ki
naj bi izšel na začetku dvaj se tih let tega sto let ja. Na ve de ne naj bi bile kot po na zo ri la k po sa mez nim pra -
vi lom in v nje go vem slo var skem delu.
2 Do se da nja obrav na va
O zem lje pi snih ime nih je bilo v slo ven ski geo graf ski li te ra tu ri na pi sa ne ga že pre cej. Naj za začetek
ome ni mo ana li zo imen ske ga kor pu sa iz ak tual ne ga sloven ske ga pra vo pi sa iz leta 2001, v Geo graf skem
vest ni ku ob jav lje no pred do brim de set let jem (Klad nik 2005a), ki je pričujočemu za pi su še naj bolj so -
rod na. V  na da lje va nju po da ja va iz po pol njen in po so dob ljen pre gled. Značilen živ ljenj ski ci kel
zem lje pi snih imen je po drob ne je pred sta vil Peršolja (2003) in ob tem pred la gal ob li ko va nje zbir ke ti -
stih slo ven skih zem lje pi snih imen, ki niso za je ta v Re gi stru zem lje pi snih imen (REZI).
V sve tov nem me ri lu ve lja iz po sta vi ti mo no gra fi jo izrael ske ga to po no ma sti ka Naf talija Kad mo na,
v ka te ri ce lo vi to in raz no vrst no obrav na va zem lje pi sna ime na (Kad mon 2000). Kot geo graf se ve da iz -
po stav lja pro stor ske in prak tične vi di ke nji ho ve rabe, pri čemer s svo jim iz vir nim pri sto pom na za ni miv
način raz kri va dra ma tičnost, ki lah ko sprem lja nji ho vo iz po stav lje no vlo go, značilno za pol pre te kla in
so dob na do ga ja nja na glo bal ni rav ni. Preučeva nje zem lje pi snih imen in rav na nje z nji mi sta na sve -
tov ni rav ni zelo do bro or ga ni zi ra na, saj sta te sno vpe ta v de lo va nje Or ga ni za ci je združenih naro dov
(OZN). UNGEGN, ena od sed mih iz ve den skih sku pin Eko nom ske ga in gos po dar ske ga sve ta OZN (United
NationsEconomicandSocialCouncil, krat ko ECOSOC), je bila urad no us ta nov lje na leta 1964 (Klad -
nik 2007b, 92). Ko je Slo ve ni ja leta 1992 vsto pi la v OZN, se je za ve za la, da bo spošto va la in upošte va la
90
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
vse re so lu ci je OZN, po ve za ne z zem lje pi sni mi ime ni, zato je bilo pri prav lje no de lov no gra di vo, ki topo -
nim ske re so lu ci je sku paj z nji ho vo vse bi no po drob ne je pred stav lja tudi v slo ven skem je zi ku (Ra do van
in Orožen Ada mič 1999). V Slo ve ni ji skr bi za obrav na vo in stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen KSZI
VRS, us ta nov ljen leta 1986 (Per ko 1995; Klad nik 2007b, 109–113). Se stav lja jo ga geo gra fi, je zi ko slov -
ci, geo de ti in pred stav ni ki držav nih us ta nov.
Zgoščen pre gled uk var ja nja slo ven skih geo gra fov z zem lje pi sni mi ime ni po da ja Klad nik (2012),
daljša za pi sa o tem, kjer je po leg vlo ge geo gra fov pred stav lje na tudi vlo ga naših je zi ko slov cev, pa sta
tudi se stav na dela do zdaj edi nih slo ven skih geo graf skih di ser ta cij, v kate rih av tor ja pred stav lja ta re -
zul ta te po drob nih ra zi skav zem lje pi snih imen (Klad nik 2006; Geršič 2016b). Prvi je čla nek o zem lje pi snih
ime nih ozi ro ma pi sa vi kra jev nih imen ob ja vil naj po memb nejši slo ven ski geo graf An ton Me lik (1928).
Mno go poz ne je so se slo ven ski geo gra fi v strem lje nju po uve lja vi tvi svo jih po gle dov na pra vo pi sna pra -
vi la te sne je or ga ni zi ra li in po da li kon kret ne pred lo ge (Gams 1972; Gams 1984), ki pa ta krat še niso
na le te li na odo bra va nje je zi ko slov cev, zato v ak tual nem pra vo pi su iz leta 2001 niso bili upošte va ni. Ker
je ob nje go vi pri pra vi prišlo do mno gih stvar nih na pak, ne do sled no sti in po manj klji vo sti (Le narčič 2002a;
2002b; 2004; Klad nik 2005a), ki so tudi po sle di ca ne poz na va nja geo graf ske stvar no sti doma in po sve -
tu, pa tudi, ker se je v ok vi ru KZSI VRS so de lo va nje med geo gra fi in je zi ko slov ci okre pi lo, zau pa nje
pa po glo bi lo, smo pri pri pra vi no ve ga slo ven ske ga pra vo pi sa geo gra fi ak tiv no vključeni v delo Pra vo -
pi sne ko mi si je.
Med strem lje nji je zi ko slov cev ve lja z vi di ka za ni mi vo sti za geo gra fe naj prej iz po sta vi ti zgo do vi no
pra vo pi snih pra vil za slo venščino (Do bro voljc 2004), pri čemer so sko zi časov ni pre rez obrav na va ni
tudi po gla vit ni pra vo pi sni prob le mi. Si cer je te melj na načela pri pi sa nju slo ven skih pra vo pi snih imen
prva po drobneje pred sta vi la je zi ko slov ka Alen ka Šivic-Du lar (1989). Poz ne je je sku paj s so de lav ka ma
v ok vi ru KSZI VRS pri pra vi la za do mačo in med na rod no jav nost za ni miv pri ročnik o pra vo pi sni us -
trez no sti za pi sa last noi men ske ga gra di va v REZI-ju in Re gi stru pro storskih enot (Fur lan, Gložančev
in Šivic-Du lar 2000). Med po memb ni mi no vejšimi do sežki slo ven skih je zi ko slov cev ni ka kor ne sme -
mo zao bi ti eti mo loškega slo var ja slo ven skih zem lje pi snih imen (Snoj 2009), ki nas po drob no sez na nja
z na stan kom in iz vo rom mar si ka terega našega zem lje pi sne ga ime na. Pri pri pra vah za po so do bi tev slo -
ven ske ga pra vo pi sa so do slej izšle tri mo no gra fi je (Do bro voljc in Ja kop 2011; 2012; Do bro voljc in Len gar
Vr hov nik 2015), v ka te rih je tudi za geo gra fe, ki se želi jo pob liže sez na ni ti z odprtimi di le ma mi slo -
ven ske ga pra vo pis ja, ne kaj za ni mi vih pris pev kov. Čeprav jih je večina iz pod pe re sa je zi ko slov cev (Biz jak
2012; Do bro voljc 2012a; 2012b; Ja kop 2012; Je mec To ma zin 2012; Hor vat 2015; Tor kar 2015), so v njih
tudi član ki geo gra fov (Klad nik in Per ko 2015a; 2015b) in iz kušene ga ured ni ka (Po gačnik 2012). Sled -
nji je že de set let je prej ob ja vil pris pe vek o gla sov nem do mačenju last nih imen iz ne la ti ničnih pi sav
(Po gačnik 2003), po mem ben za slo ve nje nje tu jih zem lje pi snih imen.
Raz pon so dob ne ga po globlje ne ga uk var ja nja z zem lje pi sni mi ime ni na Slo ven skem je širok, saj sega
vse od mi kro to po ni mov do imen držav in naj po memb nejših od vi snih oze melj, pri čemer igra jo po -
seb no vlo go ek so ni mi. Med mi kro to po ni me običajno uvrščamo hišna in le din ska ime na, med nje pa
bi gle de na manjšo raz sežnost lah ko uvr sti li tudi ulična ime na.
Po li tično mo ti vi ra ne vzgi be spre mi nja nja uličnih imen v Ljub lja ni sta preučila Geršič in Klad nik
(2014). So dob no me to do lo gi jo ra zi sko va nja hišnih in le din skih imen so raz vi li v ok vi ru meddržav ne -
ga pro jek ta FLU-LED (Kli nar s so de lav ci 2012), o čemer je izšlo še ne kaj član kov (Kli nar in Geršič 2014;
Geršič in Klad nik 2016; Ško fic 2017). Ob tem ve lja po se bej iz po sta vi ti, da so bila leta 2010 slo ven ska
hišna in le din ska ime na na av strij skem Ko roškem uvrščena na UNESCO-v sez nam ne snov ne de diščine
v Av stri ji (Piko-Ru stia 2010), kar je z vi di ka tam kajšnje slo ven ske manjšine ne pre cen lji va vred no ta. Hišna
ime na se si ste ma tično ra zi sku je jo na Go renj skem, o čemer je izšla vr sta knjižic s skupnim na slo vom
Kakoseprivasreče? (Kli nar 2013). O njih je bil ob jav ljen za pis tudi v slo ven ski geo graf ski pe rio di ki
(Kli nar in Geršič 2014), med tem ko je bilo že prej oprav lje nih več je zi ko slov nih ra zi skav (na pri mer
Ško fic 1998; Zor ko 2004), med nji mi tudi v za mej ski Ovčji vasi v Ka nal ski do li ni (Šekli 2005). Z le din -
ski mi ime ni in nji ho vo spo ročil nost jo se uk var ja jo pred vsem je zi ko slov ci (na pri mer Šekli 2007) in
91
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
kra jin ski ar hi tek ti (na pri mer Pen ko Seidl 2008; 2011). Med geo gra fi ve lja iz po sta vi ti članka o le dinskih
ime nih na kme tij skih te ra sah (Geršič 2016a) ter na ob močjih Za hod nih Ka ra vank in za hod nih Kam -
niško-Sa vinj skih Alp (Geršič in Zorn 2016), pri čemer je bil po se bej iz po stav ljen od tis na rav nih ne sreč.
Tudi v sve tov nem me ri lu je po memb na novost si ste ma tična ra zi ska va po kra jin skih imen ali ho ro -
ni mov (Geršič 2016b; 2017). S tem pre ha ja mo k obrav na vi večjih oze melj skih enot, med ka te ri mi ima
pri nas raz me ro ma dol go tra di ci jo preučeva nje imen držav in naj po memb nejših od vi snih oze melj, o čemer
je v slo ven ski geo graf ski pe rio di ki prvi čla nek izšel že v osem de se tih le tih prejšnje ga sto let ja (Lo vrenčak
1987). Raz ha ja nja med pra vo pi som in stan dar di zi ra ni mi ime ni držav ter od vi snih oze melj po stan dar -
du SISTISO3166 iz leta 1996 obrav na va ta dva prispev ka (Per ko 1996a; 1996b), med tem ko so na
neu je ma nja med ime ni v Slo ven skem pra vo pi su (2001) in sez na mu SISTISO3166 opo zo ri li tudi je zi -
ko slov ci (Fur lan 2003) ter ob tem pri pra vi li pred lo ge za na dalj nje delo.
Tako je v ok vi ru KSZI VRS začela de lo va ti Pod ko mi si ja za ime na držav, se stav lje na iz geo gra fov in
je zi ko slov cev. Ta je v dveh le tih red nih pos ve to vanj na pod la gi kon sen zual ne ga od ločanja pri pra vi la
iz ho diščni pred log s poe no te ni mi ime ni držav, ka te re ga rešitve naj bi bile upo rab lje ne tako v novem
slo ven skem pra vo pi su kot slo ven skem stan dar du SISTISO3166. O do sežkih pod ko mi si je in nje nih ute -
me lji tvah v pri me ru spor nih ozi ro ma prob le ma tičnih imen je izšlo več član kov (Klad nik in Per ko 2007;
2015a; 2015b), kro na pri za de vanj pa je mo no gra fi ja Slo ven ska ime na držav (Klad nik in Per ko 2013b),
v ka te ri so za po sa mez ne države med dru gim po da ni stan dar di zi ra no slo ven sko krat ko ime, slo ven -
sko urad no krat ko ime in slo ven sko urad no pol no ime.
V zad njih le tih se je pri nas še po se bej raz mah ni la obrav nava ek so ni mov. O nji ho vi us trez ni rabi
je tudi v sve tov nem me ri lu več je dr na tih za pi sov (na pri mer Jor dan 2000), o njih je izšla po seb na mono -
gra fi ja (Jor dan, Orožen Ada mič in Wood man 2007), v ActigeographiciSlovenici pa pred krat kim po seb na
iz da ja (Perko, Jor dan in Ko mac 2017). Med slo ven ski mi geo gra fi je prvi čla nek o načelih za pi sa nje tu -
jih zem lje pi snih imen pri pra vil Ja kob Med ved (1969), le ne kaj let poz ne je pa je o tem po glob ljen za pis
pri pra vil je zi ko slo vec Jan ko Mo der (1972) in ga ob ja vil v bese dil nem delu pr ve ga res za jet ne ga at la sa
sve ta v slo venščini. Za ra zu me va nje zgod nje faze na sta ja nja slo ven skih ek so ni mov je zelo pomem ben
za pis o zem lje pi snih ime nih v slo ven skem časo pis ju do sre de 19. sto let ja (Orel 2003), med tem ko njihovo
rabo v naj sta rejših slo ven skih at la sih sve ta po jas nju je jo dva član ka (Klad nik 2005a; 2007c) in mo no -
gra fi ja (Klad nik 2007a). Naj bolj ce lo vi to obrav na vo po do mačeva nja tu jih zem lje pi snih imen v slo venščino
po nu ja dru ga mo no gra fi ja v zbir ki Georitem (Klad nik 2007b). Ome ni ti ve lja še teo ret ska član ka o po -
men ski raz me ji tvi med poj mo ma en do nim in ek so nim (Klad nik 2009a; 2009b), čla nek o živ ljenj skem
ci klu slo ven skih ek so ni mov in nji ho vem poz na va nju v stro kov ni jav no sti (Klad nik in Bole 2012), zapis
o pri mer ja vi sloven skih in hr vaških ek so ni mov (Klad nik s so de lav ci 2017) ter pris pe vek o slo ven skih
ek so ni mih v Se ver ni Ame ri ki (Per ko in Klad nik 2017). Obe nem s po glob lje no obrav na vo slo ven skih
ek so ni mov so bili pri prav lje ni tudi nji ho vi splet no do stop ni sez na mi, ki jim je us pe lo pri do bi ti značaj
re fe renčnih vi rov. Prvi sez nam je že s pre lo ma iz 20. v 21. sto let je (Klad nik 2001), mno go po pol nejši pa
je na stal na pod la gi a pli ka tiv ne ga pro jek ta Slovenskieksonimi:metodologija,standardizacija,GIS, po -
te ka jočega v letih 2008–2011, ka te re ga re zul tat je tudi znans tve na mo no gra fi ja (Klad nik s so de lav ci 2013).
Sez nam je do sto pen v ru bri ki Zbirke na splet ni stra ni Geo graf ske ga inšti tu ta An tona Me li ka ZRC SAZU
(Pre gled ni ca ek so ni mov 2014), z na slo vom Slovarslovenskiheksonimov (Klad nik in Per ko 2013a) pa
je vključen tudi v splet no zbir ko slo var jev Termania na splet nem me stu http://www.termania.net/. Zanj
je pri prav lje no tudi pre gled no po jas nje val no be se di lo (Klad nik in Per ko 2014). O sloven skih do sežkih
pri pri pra vi zbir ke ek so ni mov smo po ročali tudi na srečanju UNGEGN-ove De lov ne sku pi ne za ek -
so ni me (WorkingGrouponExonyms) (Klad nik in Geršič 2014). V sklop obrav na ve tu jih zem lje pi snih
imen v slo ven skem je zi ku lah ko uvr sti mo tudi infor ma ti ven za pis o šte vi lu in ime nih sve tov nih ocea -
nov (Per ko 2006).
V zve zi s slo ven ski mi ek so ni mi ve lja iz po sta vi ti tudi za pis o rabi an gleških zem lje pi snih imen v slo -
venščini (Šabec 2003). Nje go vo po men sko nas prot je sta član ka, na me nje na obrav na vi slo ven skih
zem lje pi snih imen v tu jih je zi kih (Berk 2001; Geršič in Klad nik 2015).
92
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
Mno ge spre mem be zem lje pi snih imen so po li tično mo ti vi ra ne in tudi o tem smo slo ven ski geo -
gra fi ob ja vi li ne kaj član kov, tako za spre mem be kra jev nih imen (Ur banc in Ga bro vec 2005) kot uličnih
imen (Geršič in Klad nik 2014). S tem pre ha ja mo na po dročje spor nih zem lje pi snih imen, ki smo jih
za ra di za Slovence spor ne ga no vo dob ne ga hr vaškega prei me no va nja Pi ran ske ga za li va v Savudrijsko
valo ozi ro ma Savudrijskizaljev še po se bej skrb no in temel ji to ob de la li. O tem smo pri pra vi li več član -
kov (na pri mer Klad nik in Pi pan 2008; 2011) ter ob sežno, sli kov no bo ga to do ku men ti ra no mo no gra fi jo
(Klad nik, Pi pan in Gašpe rič 2014), kjer so po drob no ob de la ni tudi glav ni sve tov ni ime no slov ni spo -
ri, de ni mo spor med Ja pon ci in Ko rej ci gle de med na rod ne rabe ime na za Ja pon sko/Vzhod no mor je
(Klad nik, Pi pan in Gašpe rič 2014, 20–28).
Ena glav nih na log KSZI VRS v slo ven skem me ri lu in UNGEGN-a v sve tov nem je stan dar di za ci ja
zem lje pi snih imen, ki omo goča nji ho vo poenote no rabo na na cio nal ni in med na rod ni rav ni. Pri nas je
prvi čla nek o teh pri za de va njih izšel v Geo det skem vest ni ku (Ro tar 1991). V Slo ve ni ji smo naj prej stan -
dar di zi ra li ime na na se lij, za kar je bil iz de lan ob sežen ela bo rat (Ga bro vec in Per ko 1997). Pozne je so
bila stan dar di zi ra na vsa ime na na ozem lju Re pub li ke Slo ve ni je z zem lje vi da v me ri lu 1 : 1.000.000 (Per -
ko 2001), ne kaj let za tem pa še z državne pre gled ne kar te v me ri lu 1 : 250.000 (sku paj do brih 4000 imen),
ki jo je po se bej za ta na men iz dala Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je (Fur lan s so de lav ci 2008).
Že leta 1996 so bila stan dar di zi ra na ime na držav, ven dar je ta stan dar di za ci ja leta 2007 dožive la te me -
lji to pre no vo.
3 Me to do lo gi ja
Za kvan ti fi ka ci jo obrav na va ne te ma ti ke smo do dat no opra vili ana li ze po gost no sti po jav ljanj obrav -
na va nih zem lje pi snih imen ter nji ho vih raz ličic v  je zi kov nem kor pu su Gigafida, elek tron ski zbir ki
av ten tičnih be se dil, na sta li po vna prej do ločenih me ri lih in oprem lje ni z orod ji, ki omo gočajo večplast -
no is ka nje jezikov nih po dat kov. Kor pus Gigafida, ki vse bu je sko raj 1,2 mi li jar de be sed, je ob sežna zbir ka
slo ven skih be se dil naj raz ličnejših zvr sti, od dnev nih časo pi sov in re vij do knjižnih pub li ka cij vseh vrst
(le po slov je, učbe ni ki, stvar na li te ra tu ra), splet nih be sedil, pre pi sov par la men tar nih go vo rov in po dob -
no (Gi ga fi da 2017). Pre gle da li smo tudi za pi se v Jezikovnisvetovalnici Inšti tu ta za slo ven ski je zik Fra na
Ra movša ZRC SAZU in tam našli pri me re iz obrav na va ne te ma ti ke v te mat skih po dročjih be se do tvorje
(te matska sklo pa be se do tvor ne dvoj ni ce, svo jil ni pri dev nik), eti mo lo gi ja (iz vor zem lje pi sne ga ime na),
ob li ko slov je (mešanje skla nja tev, pred log, skla nja nje last nih imen), pra vo pis (ime na vi no rod nih oko -
lišev, ločila, mala ali ve li ka začet ni ca, na do mest na ime na, podo mačeva nje, po seb na pi sna zna me nja,
prečrko va nje, prev ze te be se de in be sed ne zve ze, stvar na last na ime na, zem lje pi sna ime na, znak za sto -
pi nje) in sklad nja (be sed na zve za, pred ložna zve za, večbe sed ne last noi men ske zve ze, zve ze z de snim
pri last kom) (Jezikovna sve to val ni ca 2017). Čeprav se z ne ka te ri mi po gle di sve to val cev v po drob nostih
ne stri nja mo, so ti za pi si pr vo vr sten vir za po glob lje no spoz na va nje za ple te no sti rabe zem lje pi snih imen.
Kako so po sa mez ni ek so ni mi za sto pa ni in za pi sa ni v slo ven skih refe renčnih at la sih sve ta, si je mo goče
og le da ti v Pre gled ni ci ek so ni mov (2014).
4 Še o ime nih držav
Kot že po ve da no, smo prob le ma tična ime na držav že pred sta vi li (Klad nik in Per ko 2007; 2015a)
ter pri tem še po se bej po drob no pred sta vi li poi me no va nji Južne Afri ke in Mol da vi je (Klad nik in Per -
ko 2015b). Tudi za Vzhod ni Ti mor in Slo no koščeno oba lo si di plo ma ti obeh krčevi to pri za de va jo, da
bi se tudi na med na rod ni rav ni uve lja vi li iz ključno nji ho vi do mači poi me no va nji Timor-Leste ozi roma
Côted’Ivoire. Si predstav lja te, da bi ju tako ime no va li v slo venščini, po dob no, kot so ju na pri mer v an -
gleščino že uved li Bri tan ci, ki so naj prej po sve tu spre me ni li na mi li jo ne iz vor nih imen, zdaj pa ne kri tično
93
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
94
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
spre je ma jo to vrst na vsi lje va nja. Oba slo ven ska ek so ni ma sta namreč zelo močno za ko re ni nje na in ju
je za ra di možno sti pre gi ba nja ter tvor je nja pri dev ni kov le kot takšna mo goče vključiti v slo ven ski je -
zik. Res pa je, da smo se sčaso ma pri va di li tudi na so ro den način vsi lje nim ime nom Ban gla deš, Šri lan ka
in Mjan mar. In prav tako je res, da se vse, tudi je zik, ne neh no spre mi nja.
Pre gled ne kaj preo sta lih ne poe no te nih imen držav in naj po memb nejših od vi snih oze melj raz kriva,
da se ne ka te ra ime na, ki jih je leta 2007 stan dar di zi ra l KSZI VRS, v širši jav no sti (še) niso uvelja vi la.
To raz kri va ana li za je zi kov ne ga kor pu sa Gigafida (pre gled ni ca 1).
KSZI VRS je po do mačil vsa ime na s stan dar di za cij ske ga sez na ma, ra zen imen od vi snih oze melj
Macau, Mayotte, Niue in Pitcairn ter neod vi sne države SierraLeone, za ka te ra so njegovi člani me ni li,
da je bo lje, če jih pu sti jo v en do nim ski ob li ki ali ob li ki, tran sa li te ri ra ni sklad no z med na rod no ve ljavnimi
la ti ni za cij ski mi ključi. S poz nejšo vključit vi jo Ka nal skih oto kov na sez nam ter raz pu sti tvi jo Ni zo zem -
skih An ti lov so se na sez na mu znašla tudi ime na otoških od vi snih oze melj Guernsey, Jersey in Curaçao,
ki jih za ra di nji ho ve ga tra di cio nal no za ko re ni nje ne ga la ti ničnega za pi sa prav tako ni so do mačili.
Gle de na po gost nost rabe iz sto pa ne poe no te nost imen ske dvoj ni ce SaudovaArabija/SaudskaArabija,
ki pa je gle de na šte vi lo po jav ljanj v Gigafidi ven dar le krep ko v prid si cer ne stan dar di zi ra ne, a v pra -
vo pi su (Slo ven ski pra vo pis 2001) na ve de ne imen ske raz li či ce SavdskaArabija. V Gigafidi kar 96 za pi sov
ime na te dr ža ve na va ja vme sno raz li či co s po do ma če no svo jil no pri dev niš ko ob li ko SavdovaArabija,
po jav lja jo pa se še raz li či ce SaudijskaArabija (18-krat), SavdijskaArabija (16-krat) in celo SaudiAra-
bija (4-krat). O us trez nem ime nu te dr ža ve je bilo go vo ra tudi v Jezikovnisvetovalnici (Do bro voljc in
Weiss 2016), kjer je med dru gim ome nje no, da je ime, ki je po vsem ena ko zdajš nji stan dar di zi ra ni imen -
ski ob li ki SaudovaArabija, pred pi sal že slo ven ski pra vo pis iz leta 1962, za pis pa se kon ča z mi sli jo: »…Sodeč
popogostnosti,bitudidanespravopiscidaliprednostuveljavljenioblikiSavd ska Ara bi ja,kijesicer – ne
gledenaizvorpridevnika – normiranatudiv drugihevropskihslovanskihjezikih(hr.Sau dij ska Ara bija,
češ.Saúdská Arábie,pol.Ara bia Saudyj ska,rus.Саудовская Аравия),izkazujepatudiživopridevniško
Preglednica1:Nekajpreostalihnepoenotenihimendržavinnajpomembnejšihodvisnihozemelj
ter pogostnostnjihovegapojavljanjav jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
leta 2007 šte vi lo na vedb dru ga imen ska šte vi lo na vedb mo re bit na šte vi lo na vedb
standar di zi ra no (de lež v %) raz ličica (en do- (de lež v %) tret ja imen ska
ime nim ali dru gačen raz ličica
ek so nim)
Gva de lup 0 (0,0) Gua de lou pe 264 (100,0) Gua da lou pe 15
Kaj ma nji oto ki 0 (0,0) Kaj man ski oto ki 547 (100,0) – –
Ma ri jan ski oto ki 7 (21,2) Ma rian ski oto ki 26 (78,8) – –
Mar ti nik 118 (33,6) Mar ti ni que 233 (66,4) – –
Mjan mar 1754 (53,4) Bur ma 1529 (46,6) Myan mar 151
Pa puan ska Nova 0 (0,0) Pa pua Nova 648 (100,0) – –
Gvi ne ja Gvi ne ja
Sau do va Ara bi ja 265 (4,3) Savd ska Ara bi ja 5874 (95,7) Sav do va Ara bi ja 96
Slo no koščena
oba la 3948 (99,9) Côte d’Ivoi re 5 (0,1) Ivory Coast 9
To ke lav 1 (4,2) To ke lau 23 (95,8) – –
Vzhod ni Kon go 24 (3,3) De mo kra tična 694 (96,7) – –
re pub li ka Kon go
Vzhod ni Ti mor 1518 (99,5) Ti mor-Le ste 8 (0,5) – –
Za hod ni Kon go 0 (0,0) Re pub li ka Kongo 766 (100,0) – –
obliko(savd skoa rab ski)./…/O tem,katerooblikobov nastajajočemnovempravopisuizbralanaosno-
vivsegapovedanegaintega,karstetudisaminavedlikotdejstvo,pajepredobravnavotegavprašanja
v komisijipreuranjenotrditi,zatojetrebanaodločitevkomisiješepočakati…«. V od go vo ru je go vo ra
tudi o PapuanskiNoviGvineji, ki ji je še po drob nej ši za pis na me njen v ne kaj me se cev mlaj ši Jezikovni
svetovalnici (Do bro voljc 2017a), v ka te rem je nje go va av to ri ca za pi sa la: »…V odgovoru»Saudova«ali
»Savdska«Arabija? jeomenjenatudineposrečenapodomačitevimenaPa pua Nova Gvi ne ja v Pa puan -
ska Nova Gvi ne ja.Neposrečenazato,kerimeniPa pua inNova Gvi ne ja nistav podrednemrazmerju,temveč
v prirednem,zatobibiloboljupravičenonakazatislednjetudiz vezajem,kotločilom,kiponazarjazvezo
dvehenakovrednihenot.Napovedanoopozarjatudiraziskovalecantropologdr.BorutTelban,kiževrsto
letopravljaterenskodelonaPapuiNoviGvineji.«
Kljub po drob ni obraz lo ži tvi za uved bo imen VzhodniKongo in ZahodniKongo(Klad nik in Per ko
2007; 2013b; 2015a), us me ri tvi, naj krat ka ime na ne bi bila ena ka urad nim pol nim ime nom ter zgle -
du v ime nih Južna in SevernaKoreja ozi ro ma pred tem Južni in SeverniVietnam, se ti ime ni ne v stro kov ni
ne v laič ni jav no sti še ni sta »pri je li«. Laič na jav nost ju niti ne more poz na ti, saj so bile raz pra ve ob jav -
lje ne le v geo graf ski pe rio di ki in mo no gra fi ji ter je zi ko slov ni mo no gra fi ji. Kako se bo sta uve lja vi li, je
v pre cejš nji meri od vi sno od nju ne mo re bit ne vklju či tve v slo var ski del na sta ja jo če ga no ve ga pra vo pi -
sa, o če mer se bo tre ba še do go vo ri ti. 
Pričako va ti je, da se bodo v no vem pra vo pi su uve lja vi la vsa v se da nji rabi še ne poeno te na ime na držav,
poi me no va nih po svet ni kih. Pra vi lo o nji ho vem ob vez nem do mačenju vse bu je že ak tual ni pra vo pis (Sloven -
ski pra vo pis 2001). Sta nje nji ho ve rabe, kot ga je re gi stri ral kor pus Gigafida, je pred stav lje no v pre gled ni ci 2.
95
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Preglednica2:Pogostnostpojavljanjanekaterihnepoenotenihimendržavinnajpomembnejšihodvisnih
ozemelj,poimenovanihposvetnikih(*upoštevanasoleimena,kisenanašajonapoimenovanjedržave)
v jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
leta 2007 šte vi lo na vedb dru ga imen ska šte vi lo na vedb mo re bit na šte vi lo na vedb
standar di zi ra no (de lež v %) raz ličica (en do- (de lež v %) tret ja imen ska
ime nim ali dru gačen raz ličica
ek so nim) (napačno ime
ali endonim)
Ma vri cij 202 (23,2) Mau ri tius 670 (76,8) Ma vri cius/ 359
(sli ka 2) Mau ri cius/
Mau ri tius
Sve ta He le na 171* (97,7) Saint He le na 4 (2,3) – –
Sve ta Lu ci ja 53* (77,9) Saint Lu cia 15 (22,1) Saint Lu ci ja 1
Sve ti Krištof 12 (35,3) Saint Kitts 22 (64,7) Saint Kitts ter 7
in Ne vis in Ne vis Ne vis/Saint Kitts
and Ne vis/Saint
Kitts et Ne vis
Sveti To maž in 0 (0,0) São Tomé in 53 (100,0) – –
Princ (sli ka 1) Prínci pe
Sve ti Vin cen cij in 3 (11,5) Saint Vin cent in 23 (88,5) Saint Vin cent in 3
Gre na di ne/Sve ti Gre na di ne/Saint Gre na da/Saint
Vin cenc in Vin cent in Vin cent in 
Gre na di ni Gre na di ni Gre na din/Saint 
Vin cenc in
Gre na di nes
96
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
Slika1:MedimenidržavjeskorajnajtežjepravilnozapisatiimedržaveSãoToméinPríncipev Gvi-
nejskemzalivu,kibopostaloboljpoenotenoz uvedbopodomačeneimenskerazličiceSvetiTomažin
Princ.Nafotografijije668mvisoka,drznooblikovanavzpetinaCãoGrandenaotokuSvetiTomaž.
FL
IC
K
R
Slika2:TudirabaimenadržaveMavricijjezazdajšetrdoreh,karješeposebejrazvidnoprioglaševanju
turističnihagencij,kiboljslaboskrbijozajezikovnoneoporečnostsvojihbesedil.Otoškadržavicaslovi
tudiposlikovitemslapuChamarel.
LU
CY
W
AY
LA
N
D
,F
LI
CK
R
Čeprav je za pi so va nje imen teh držav težavno in zato nee not no, se z uved bo po do mačenih imen -
skih raz ličic de leži takšne rabe po večuje jo, v pri me rih SveteLucije in SveteHelene pa je po do mačena
ob li ka že sko raj po vsem pre vla dala. Iz je ma pri do mačenju po svet ni kih poi me no va nih držav je SanMa-
rino. Za ra di nje ne bližine in s tem boljše poz na no sti so se člani Pod ko mi si je za ime na držav pri KSZI
VRS od ločili, da bi bilo slo ve nje nje pre več ra di ka len po seg in zato ohra ni li nje no izvirno ime. Takšnega
upo rab lja jo tudi v večini dru gih po memb nejših je zi kov, ra zen v fran coščini, v ka te ri državi ci na Ape -
nin skem po lo to ku pra vi jo Saint-Marin (Pre gled ni ca ek so ni mov 2014). O poi me no va nju te sku pi ne držav
se lah ko sez na ni mo tudi v Jezikovnisvetovalnici (Do bro voljc 2015c; Do bro voljc in Weiss 2016; Do bro -
voljc 2017a).
Med država mi z za zdaj še nee not no imen sko rabo ve lja iz po sta vi ti tudi sku pi no pre vla du jočih musli -
man skih držav v osred nji Azi ji, ki so na sta le z osa mos vo ji tvi jo nek da njih sov jet skih re pub lik. Po dob no
kot za so sed nji državi Pa ki stan in Af ga ni stan so jim poe no te no do ločili končnico -stan, kar v turško-
ur duj sko-iran skem je zi kov nem oko lju po me ni »država« (Klad nik 2005a, 17). Ak tual ni pra vo pis
pod pi ra ne si stem sko rabo, saj se ne ka te ra ime na končajo s končnico -ija (Kirgizija, Turkmenija), ki izha -
ja iz ne koč ko lo nial ne ga ru ske ga je zi ka, dru ga pa s končnico -stan (Kazahstan, Tadžikistan, Uzbekistan).
To močno vpli va na de jan sko rabo, ki jo be leži je zi kov ni kor pus Gigafida (pre gled ni ca 3). 
Opaz no je, da je končnica -ija še ved no pre vla du joča pri poi me no va nju Kirgizistana ozi ro ma Kir-
gizije (sli ka 3). Do kaj po go sta je tudi pri Turkmenistanu ozi ro ma Turkmeniji, kjer pa se raba po sto po -
ma preu smer ja k stan dar di zi ra ni imen ski ob li ki. S pred vi de no vključit vi jo stan dar di zi ra ne imen ske
različice v novi slo ven ski pra vo pis se bo sta nje na po dročju us trez ne rabe za go to vo iz boljšalo. Pri preo -
sta lih treh državah se končnica -ija le red ko po jav lja in v pri me ru Kazahija zve ni na rav nost ana hro -
ni stično. V pri me rih Kazahstana in Kirgizistana ve lja opo zo ri ti še na do kaj šte vilčno na pačno rabo teh
imen (na pri mer Kazak stan in Kir gi stan), ki jo gre pri pi sa ti nez na nju.
Nee not nost se kaže tudi v pri dev niških iz pe ljan kah iz imen ne ka te rih držav, kar je v geo gra fi ji
pomemb no z vi di ka us trez nih poi me no vanj po njih poi me no va nih po ja vov ozi ro ma to po graf skih objek -
tov, de ni mo Etiopskovišavje/Etiopijskovišavje, Kongovskakotlina/Kongoškakotlina, Sirskapuščava/Sirijska
puščava in po dob no. Ne kaj naj bolj opaz nih raz ha janj to vrst nih pri dev niških ob lik je pri ka za nih v pre -
gled ni ci 4.
Iz nje je raz vid no, da se krajše ob li ke upo rab lja jo pra vi lo ma po go steje od daljših; iz jema je pri -
devnik somalijski, ki je po vsem ena ko vre den krajši raz ličici somalski. Te be se do tvor ne dvoj ni ce so lah -
ko po sle di ca raz ličnih iz ho dišč. Tako je na pri mer pri dev nik egiptovski tvor jen iz ime na države Egipt,
pri dev nik egipčanski pa iz ime na nje ne ga pre bi val ca Egipčan (Do bro voljc in Weiss 2016). Po dob no je
pri nee not ni pri dev niški iz pe ljan ki gruzijski ozi ro ma guzinski, o čemer je pri prav lje na po drob na raz -
la ga v Jezikovnisvetovalnici (Snoj 2013), kjer je za ple te nost rabe zaob je ta že v vprašanju sa mem. Ime
97
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Preglednica3:Pogostnostpojavljanjanepoenotenihimensrednjeazijskihdržav,nastalihporazpadu
Sovjetskezveze,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
stan dar di zi ra no število na vedb dru ga šte vi lo na vedb mo re bit na šte vi lo na vedb
ime (de lež v %) po slo ve nje na (de lež v %) tret ja imen ska 
imen ska raz ličica raz ličica
Ka zah stan 6109 (100,0) Ka za hi ja 2 (0,0) Ka zak stan/ 61
Ka zakh stan
Kir gi zi stan 651 (29,2) Kir gi zi ja 1581 (70,8) Kir gi stan 98
Tadžiki stan 1281 (96,5) Tadžiki ja 47 (3,5) – –
Turk me ni stan 763 (67,9) Turk me ni ja 361 (32,1) – –
Uz be ki stan 2632 (98,8) Uz be ki ja 33 (1,2) – –
98
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
Gruzija smo Slo ven ci prev ze li prek ruščine (s pre vo di kla si kov ru ske li te ra tu re) že v 19. sto let ju, ena ko
tudi pri dev niško iz pe ljan ko gruzínski in et no nim Gruzínec (ru sko si cer Gruzin). Stan dar di zi ra la sta jih
tudi Slo ven ski pra vo pis iz leta 1962 in Slo var slo ven ske ga knjižnega je zi ka iz leta 1991. Za ra di nizke
pi sme no sti ne ka te rih no vi nar jev sta se v slo ven skih me di jih že pred časom začeli po jav lja ti ne stan dar -
di zi ra ni ob li ki grúzijski ozi ro ma Grúzijec, ka kršna je zna na v hr vaščini in srbščini (tam se ve da Gruzijac).
Preglednica4:Pogostnostrabenekaterihnepoenotenihpridevniškihizpeljankizimendržavv jezikov-
nemkorpusuGigafida(2017).
prva raz ličica šte vi lo na vedb dru ga raz ličica šte vi lo na vedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb
pri dev niške (de lež v %) pri dev niške (de lež v %) raz ličica
iz pe ljan ke iz pe ljan ke pri dev niške
iz pe ljan ke
egip tov ski 9362 (63,1) egipčan ski 5475 (36,9) – –
etiop ski 2207 (95,7) etio pij ski 100 (4,3) – –
gru zij ski 2942 (56,9) gru zin ski 2233 (43,1) – –
jor dan ski 2685 (99,8) jor da nij ski 5 (0,2) – –
kon gov ski 531 (72,2) kon goški 215 (27,8) – –
li tvan ski 749 (19,8) litov ski 3026 (80,2) li tav ski 15
mol dav ski 1154 (93,1) mol da vij ski 85 (6,9) mol dov ski 88
sir ski 2986 (90,2) si rij ski 323 (9,8) – –
so mal ski 728 (50,6) so ma lij ski 711 (49,4) – –
Slika3:ZaradipriporočenerabeimenskeoblikeKirgizijav aktualnempravopisujezazdajpoimenovanje
tegoratesrednjeazijskedržaveneusklajeno.NafotografijijevasKyzyl-Oiv njenemosrednjemdelu.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK
Iz vir ne gru zin ske imen ske ob li ke so po vsem dru gačne: Sakartvelo za ime države (Gruzija), Kartveli za
ime pre bi val ca (Gruzinec) in Kartuli za pri dev niško iz pe ljan ko (gruzinski). Pri prav lja vec od go vo ra se
gle de us trez nejših ob lik ni želel opre de li ti in jim pri pi su je ena ko vre den značaj, glede na iz kušnje pa za
pri hod nost na po ve du je, da bo sta pre vla da li raz ličici Gruzijec in gruzijski (Snoj 2013).
Ne poe no te na je tudi raba ime na države Združenokraljestvo, kar je nje no urad no krat ko ime, ozi -
ro ma VelikaBritanija. Za zdaj je ime VelikaBritanija močno pre vla du joče (v Gigafidi ima kar 55.666
za det kov,Združenokraljestvo pa le 2530), kar pa ni us trez no, saj gre prav za prav za ime naj večjega oto -
ka v Britanskemotočju (po leg VelikeBritanije to otoško sku pi no se stav lja jo otok Irska, manjši oko liški
oto ki ter bližnje otoške sku pi ne Shetlandskiotoki, Orkneyjskiotoki, Hebridi in dru ge). Pričako va ti je,
da se bo sčaso ma uve lja vi la pri mer nejša imen ska raz ličica Združenokraljestvo, še po se bej, ko bo ta pred -
vi do ma vključena v novi slo ven ski pra vo pis. Ome ni ti ve lja še, da sta za to državo ne for mal no v rabi
tudi na do mest ni ime ni Anglija, ki je kot dežela se ve da le po gla vit ni se stav ni del Združene ga kra ljestva,
in Otok, ki je prav za prav vzde vek oto ka Ve li ka Bri ta ni ja (Do bro voljc 2013c).
V zve zi z rabo občnoi men skih izra zov otočje/otoki naj po ve mo, da se je Pod ko mi si ja za ime na držav
pri KSZI VRS od ločila, naj se za vsa ime na otoških ad mi ni stra tiv nih enot upo rab lja občnoi men ska
množin ska ob li ka otoki, kar je po se bej po memb no za us trez no rabo imen neod visnih držav Marshal-
loviotoki, Salomonoviotoki in Zelenortskiotoki ter imen mno gih od vi snih oze melj (na pri mer Alandski
otoki, Cookoviotoki, Ferskiotoki, Kokosoviotoki, SeverniMarijanskiotoki), med tem ko naj bi bila ob -
li ka otočje re zer vi ra na za mor fološko otoško ob li ko z mno gi mi oto ki, naj bo to otoška sku pi na, se stav lje na
iz ne kaj večjih oto kov in šte vil nih manjših (na pri mer Britanskootočje, Japonskootočje) ali sku pi na, ki
jo se stav lja jo šte vil ni majh ni oto ki, po go sto ko ral ne ga na stan ka (na pri mer Cookovootočje – ne v po -
me nu de lo ma neod vi sne državne tvor be, Ekvatorskootočje, Deviškootočje). Z občnoi men sko ob li ko
otoki pa oz načuje mo tudi mor fo loško otoško ob li ko z ne kaj do kaj ena ko vred no ve li ki mi oto ki (na pri -
mer Azorskiotoki, Havajskiotoki, Kurilskiotoki, Zelenortskiotoki – ne v po me nu države), ki jih po go sto
na va ja mo tudi v skrajšani, zgolj eno be sed ni last noi men ski raz ličici (na pri mer Azori, Havaji, Kurili)
(Klad nik in Per ko 2015a, 239).
Za ra di neu strez ne ga pri po ročila za rabo ime na države Lihtenštajn v ak tual nem pra vo pi su, kjer je
na ve de no le njeno iz vir no ime Liechtenstein, ki je tako v nas prot ju s stan dar di zi ra no po do mačeno ob -
li ko kot čle nom 185 v ak tual nem pra vo pi su – ta pra vi, da ime na držav po do mačuje mo, še po se bej, če
so iz pe lja na iz družin skih imen ozi ro ma imen rod bin – je ne poe no te na tudi raba ime na te žepne alp -
ske državi ce med Av stri jo in Švico. To obrav na va tudi za pis v Jezikovnisvetovalnici (Do bro voljc 2015a).
Kor pus Gigafida (2017) raz kri va močno pre vla do iz vir ne ga ime na (3101 za de tek), saj ima po do mačena
ob li ka ime na vse ga 107 za det kov. Na dru gi stra ni je opaz na močna pre vla da Lih tenštaj nu so rod ne po -
do mačene imen ske ob li ke Luksemburg (13.716 za det kov) nad rabo nje ne iz vir ne imen ske raz ličice
Luxembourg (1566 za det kov). Pri imenu te države je tre ba ome ni ti še pre cejšnjo po gost nost po jav lja -
nja ne si stem ske imen ske raz ličice Luxemburg (893 za det kov).
Ome ni mo še, da se je češko po li tično vods tvo apri la 2016 od ločilo spre me ni ti krat ko urad no ime
Češkarepublika v Češka. Ime Češka je bilo vključeno v sez nam držav stan dar da ISO3166 26. sep tem -
bra is te ga leta, za tem je raba spre me nje ne ga krat ke ga ime na začela str mo na raščati tako v do mači češki
kot med na rod ni jav no sti (med mrežje 1). Ime Češka smo Slo ven ci kot stan dar di zi ra no krat ko ime pre -
vla du joče upo rab lja li že prej. To po tr ju je kor pus Gigafida, kjer ima imen ska raz ličica Češka 35.935 za det kov
(96,6 %), raz ličica Češkarepublika pa le 1251.
Težave us trez ne rabe pa se ne po jav lja jo le pri ime nih držav in od vi snih oze melj v pr vem sklonu
ozi ro ma ime no val ni ku in nji ho vih pri dev niških iz pe ljan kah, am pak tudi pri rabi us trez ne ga pred lo ga
v mest ni ku. O splošnih pra vi lih us trez ne rabe pred lo gov je v Jezikovnisvetovalnici pri pra vil za pis Marko
Snoj (2016). V njem je med drugim za pi sa no, da se pred ime ni držav, dežel, po kra jin in tem po dob -
nih zem lje pi snih enot gle de na vprašanji kje? in kam? pra vi lo ma upo rab lja pred log v: v Italiji, v Italijo,
v Nemčiji, v Nemčijo, v Rusiji, v Rusijo, na vprašanje odkod? pa pred log iz: izItalije, izNemčije, izRu-
sije. Iz je me so ime na, tvor je na s pri po no -sko ozi ro ma -ško: naČeškem, naČeško, naDanskem, naDansko,
99
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
100
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
naNorveškem, naNorveško. Ime na sred nje ga slov ničnega spo la na -sko, -ško se dan da nes upo rab ljajo
le še v mest ni ku, na pri mer naMadžarskem, in tožil ni ku, če pred ime nom ni no be ne ga pri last ka, na
primer »ŠlajenaMadžarsko«, v sta rejšem je zi ku pa so se tudi v dru gih sklo nih, na pri mer »Prihaja
z Madžarskega«. Na me sto imen na -sko, -ško se v dru gih sklo nih (in tožil ni ku, pred katerim sto ji pri -
la stek), zdaj upo rab lja jo ime na na -ska, -ška, to rej Češka, Danska, Norveška, ki ima jo pred sabo pred lo ga
v ozi ro ma iz, na pri mer »PrejmitepozdraveizDanske«, »Šlajev svojorodnoNorveško« (zai men ska obli -
ka svojo do ka zu je, da je upo rabljeno ime žen ske ga spo la Norveška, ne pa ime sred nje ga spo la Norveško).
Še naj več te žav je po ve za nih z rabo us trez ne ga pred lo ga pri skla nja nju imen otoš kih dr žav in od -
vi snih oze melj (pre gled ni ca 5). Če prav je o tem Snoj (2016) za pi sal: »Predlogana inz seuporabljata
tudipredvečinoimenotoškihdržav (inpodobnihzemljepisnihenot):na Mal ti,na Is lan di ji,na Novi Ze -
lan di ji,na Ma da ga skar ju,na Fi dži ju,na Te ne ri fu,tudipolotoških[zem lje pi snih poj mov, opom ba av tor jev]:
Preglednica5:Pogostnostrabeneenotnihpredlogovv petemsklonuprinekaterihotoškihdržavahin
odvisnihozemljih(*upoštevanisolezadetki,kiseneposrednonanašajonaobravnavanozemljepisno
ime)v jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
raba šte vi lo na vedb raba šte vi lo na vedb raba pred lo ga šte vi lo na vedb
pred lo ga na (de lež v %) pred lo ga v (de lež v %) pri mo re bit ni
dru gačni imen ski
raz ličici
na Azo rih 138 (99,3) v Azo rih 1 (0,7) – –
na Ba hraj nu 8 (0,7) v Ba hraj nu 1135 (99,3) v Ba hrei nu 83
na Bar ba do su 331 (98,2) v Bar ba do su 6 (1,8) – –
na Do mi ni kan ski 654 (99,5) v Do mi ni kan ski 13 (0,5) – –
re pub li ki re pub li ki
na Gre na di 54 (54,0) v Gre na di 46 (46,0) – –
na Hai ti ju 1617 (98,4) v Hai ti ju 27 (1,6) – –
na Hong kon gu 4* (0,1) v Hong kon gu 3148 (99,9) v Hong Kon gu 641
na Ko mo rih 18 (72,0) v Ko mo rih 7 (28,0) – –
na Kubi 5994 (99,5) v Kubi 28* (0,5) – –
na Ma da ga skar ju 1195 (97,9) v Ma da ga skar ju 26 (2,1) – –
na Mal ti 2349 (99,9) v Mal ti 2* (0,1) – –
na Novi Ka le do ni ji 18 (34,6) v Novi Ka le do ni ji 34 (65,4) – –
na Novi Ze lan di ji 3164 (82,3) v Novi Ze lan di ji 679 (17,7) – –
na Pa pui Novi 210 (70,0) v Pa pui Novi 90 (30,0) – –
Gvi ne ji Gvi ne ji
na Por to ri ku 16 (3,8) v Por to ri ku 410 (96,2) – –
na Sejšelih (sli ka 4) 297 (100,0) v Sejšelih 0 (0,0) – –
na Šri lan ki 837 (81,1) v Šri lan ki 195 (18,9) na Šri Lan ki 216
na Taj va nu 1610 (87,3) v Taj va nu 234 (12,7) na Tai va nu 5
na Ton gi 56 (88,9) v Ton gi 7 (11,1) – –
na Tri ni da du 18 (39,1) v Tri ni da du 28 (60,9) – –
in To ba gu in To ba gu
na Vzhod nem 463 (81,4) v Vzhod nem 106 (18,6) – –
Ti mor ju Ti mor ju
na Ze le nort skih 90 (99,0) v Ze le nort skih 1 (1,0) na Kap verd skih 9
oto kih oto kih oto kih
na Flo ri di,na Kam čat ki, na Ju ka ta nu,vendarjetoletendenca,nepapravilo,sajnpr.rečemov Sin ga -
pur ju, v Ve li ki Bri ta ni ji,v Tri ni da du in To ba gu [te mu pri me ru bi se dalo opo re ka ti, opom ba av tor jev],
v Is tri …«, na ne poe no te no rabo v ve li ki meri vpli va jo prav neu strez ne na ved be v slo var skem delu ak -
tual ne ga pra vo pi sa (Slo ven ski pra vo pis 2001).
Pri otoških državah, pri ka te rih se na vi dez pre pro sto vprašanje iz bi re pred lo ga v ali na za ple te, če
do ločeno ozem lje poj mu je mo večde no ta tiv no, to rej tako kot po li tično skup nost (državaCiper, država
Kuba), pri ka te ri se na vad no od ločamo za rabo pred lo ga v (v državiCiper, v državiKuba), kot prvenstveno
gle de na njegovo otoško lego, pri ka te ri je v rabi pred log na (naCipru, naKubi).
Ob tem je tre ba raz li ko va ti med (Klad nik in Per ko 2015a):
• otoškimi država mi, ki jih se stav lja večje šte vi lo oto kov in otoških sku pin (na pri mer Fidži, Filipini,
Indonezija, Japonska, Sejšeli), 
• država mi, ko sta na do ločenem oto ku običajno dve državi (na pri mer Haiti in Dominikanskarepublika
na oto ku Hispaniola), 
• država mi, ki jih se stav lja ta dva glav na oto ka (na pri mer AntigvainBarbuda, SvetiKrištofinNevis,
TrinidadinTobago), ter
• država mi, ki jih (po leg manjših oko liških oto kov) se stav lja en sam glav ni otok (na pri mer Bahrajn,
Kuba, Madagaskar, Nauru, Šrilanka).
Med tem ko bi lah ko pri pred lo gu v po leg otoškega kop na upošte va li tudi pri pa da joče mor sko ozem -
lje, sta pri si cer pre vla du jočem pred lo gu na pou dar je na otoška lega države ozi ro ma njen ko pen ski del.
Pred log v se zdi smi seln tudi v pri me ru držav, ki jih se stav lja več oto kov in otočij, na pri mer v Indone-
ziji, v Japonski, ven dar je v prak si tudi v teh pri me rih po go stejši pred log na, de ni mo naFilipinih, na
NoviZelandiji, naSejšelih.
101
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Slika4:V naravnemrezervatuValléedeMainaSejšelihoziromananjihovemdrugemnajvečjemotoku
Praslinu.Rezervatjekotendemičnorastiščemorskegakokosa(Lodoiceamaldivica)odleta1983vpisan
naUNESCO-v seznamsvetovnenaravneinkulturnedediščine.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK
Pred la ga no pra vi lo je v ve ljav nem pra vo pi su iz pe lja no pre cej ne si ste ma tično. V nje go vem slo var -
skem delu je med do bri mi šest de se ti mi država mi in naj po memb nejšimi od vi sni mi ozem lji, ki jih lah ko
opre de li mo kot otoška, pri dveh tret ji nah na ve den pred log na, pri preo sta li tret ji ni pa je v večini pri -
me rov na ve den pred log v. V večini pri me rov je eks pli cit no na ve de no, da gre za otoške države. Ker teh
na vedb pri ne ka terih otoških državah ni, je ob njihovih imenih na ve de na zve za s pred lo gom v, lah ko
upra vičeno skle pa mo, da se pri prav ljav ci iz točnic tega dejs tva sploh niso za ve da li. Ta mi sel se zaz di upra -
vičena že pri pre gle du imen ne ka te rih oto kov, saj je na pri mer pri ka nadskem oto ku Nova Fund lan di ja
kot mest nik na ve de na pred ložna zve za v NoviFundlandiji, pred log v pa se za peti sklon po ja vi tudi pri
imen skih iz točni cah neod vi snih otoških držav Ba hrajn, Do mi ni ka, Gre na da, Nau ru, Sve ta Lu ci ja, Sve ti
Krištof in Ne vis, São Tomé in Prin ci pe (Sve ti To maž in Princ), Sve ti Vin cenc in Gre na di ni (pra vil no
ime je Sve ti Vin cen cij in Gre na di ne), Šri lan ka, Taj van, Ton ga, Tri ni dad in To ba go ter Va nua tu in od -
vi sne ga otoškega ozem lja Por to ri ko. Tako je tudi v pri me rih otoške države Sin gapur in ki taj ske ga od vi sne ga
ozem lja Hong kong, ki sta prav tako otoški oze melj ski en ti te ti, ven dar si za nju za ra di tra di cio nal ne, že
do kaj us ta lje ne rabe težko pred stav lja mo rabo pred ložne zve ze naSingapurju ozi ro ma naHongkongu.
Nee not nost je tudi pri na vedbi pred ložnih zvez za ime ni obeh neod vi snih držav na oto ku His pa nio la
v Ka ri bih. Med tem ko je za vzhod no Do mi ni kan sko re pub li ko upo rab lje na pred ložna zve za v Domi-
nikanskirepubliki, je za za hod no Hai ti upo rab lje na pred ložna zve za naHaitiju (Klad nik in Perko 2015a).
5 Raba na sel bin skih ek so ni mov
Ker je prob le ma ti ka rabe ek so ni mov v vlo gi na sel bin skih imen zelo širo ka, se ome ju je mo le na pri -
kaz ne ka te rih naj bolj značil nih pri me rov. Pre cej jih je po drob ne je ob de la nih v Jezikovnisvetovalnici,
kar še posebej ve lja za raz ne vi di ke po do mačeva nja imen po memb nejših, od Slo ve ni je bolj ali manj od -
da lje nih mest (Tor kar 2012; Do bro voljc 2013a; 2013b; 2013d; 2014a; 2014b; 2015b; Do bro voljc
s so de lav ci 2016; Do bro voljc 2017b; 2017c; Weiss 2017).
Na sel bin skih zem ljepi snih imen običajno ne do mačimo in jih puščamo za pi sa na v iz vir ni ob li ki.
To ve lja še zla sti za ti sta, ki so za pi sa na v eni od la ti ničnih pi sav, iz je ma so ne ka te ra ime na po memb -
nejših mest (na pri mer Praga, Ženeva, Bruselj, Pariz), med tem ko naj bi skladno s tre nut no ve ljav ni mi
pred pi si ak tual ne ga pra vo pi sa (Slo ven ski pra vo pis 2001) zem lje pi sna ime na, za pi sa na v ne la ti ničnih
pi sa vah in ideo gra mih, po do mačeva li. O slo ve nje nju pa ne go vo ri mo, če ima mo za do ločeno na se lje
že uve ljav lje no slo ven sko ime, navad no iz sta rejšega ob dob ja (na pri mer Dunaj, Carigrad, Benetke, Reka),
ali če gre za na se lje na dvo je zičnem ob močju (Beljak, Celovec, Gorica, Trst). To so na mreč iz vor no slo -
ven ska in ne po slo ve nje na ime na (Do bro voljc 2014a; 2015b).
Opažamo, da se do ločena ar haična slo ven ska ime na umi ka jo rabi imen v iz vir ni ku (na pri mer Ino-
most, Monakovo, tudi Pulj in Sisek), z no vi mi družbe ni mi in političnimi oko liščina mi pa se po jav lja jo
novi ek so ni mi. Tako na pri mer Slo ven cem za ra di nove evrop ske ure di tve čeda lje bližje me sto Luksemburg
že slo ve ni mo, čeprav je nje go vo iz vir no ime Lëtzebuerg v luk sem burščini, Luxembourg v fran coščini
ozi ro ma Luxemburg v nemščini. Težnje po po do mačeva nju lah ko opa zu je mo tudi pri ne ka te rih dru -
gih, družbeno bolj iz po stav lje nih me stih, še naj večkrat zaradi pri dev ni kov, iz pe lja nih iz nji ho vih imen,
ko ti pri dev ni ki oz načuje jo ka te re ga od ak tual nih spre je tih spo ra zu mov, de kla ra cij, re form ali česa po -
dob ne ga. Med naj bolj zna ne spa da ta pri me ra državešengenskegaobmočja in bolonjskareforma, pri čemer
opažamo, da se ob po go sti upo ra bi last no ime po do mači ali da pri de do po men ske ga pre no sa, na pri -
mer (Do bro voljc 2014b):
• Schengen ali Šengen »kraj« pro ti šengen »ob močje s pro stim pre ha ja njem meje« in
• Bologna (ta iz vir na ob li ka ime na ima v Gigafidi 11.438 za det kov) ali Bolonja (po do mačeno ime mesta
ima le 33 za det kov) »kraj« pro ti bolonja v na ve za vi na »šol sko re for mo«.
Po do mačeva nje zem lje pi snih in dru gih last nih imen te me lji na slo ven skem iz go vo ru iz vir nih imen.
Že pra vo pis iz leta 1962 do loča, da v slovenščini be se de, prev ze te iz tu je ga je zi ka, pišemo »…nadva
102
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
103
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
načina,v tujioblikialipodomačiizgovarjavi…«. Me ri lo za ločeva nje med po do mačenim in ne po do -
mačenim za pi som je po dročje rabe be se de: prev ze te be se de, ki so »…omejenelenaozekkrog strokovnjakov
alidružbe…«, ohra ni jo tujo ob li ko za pi sa, prev ze te be se de, ki pa so »… v splošnirabi…«, pišemo po
do mači iz go var ja vi. So dob no pra vo pi sno načelo, da se obče prev ze te be se de v rabi sčaso ma po do mačijo,
pri pi sa nju pov zroča težave, saj te me lji na idea li zi ra nem upo rab ni ku, ki do bro poz na za ko ni to sti je zi -
ka in ima tudi širši po gled na vlo go je zi ka v družbi. Pri la ga ja nje tu je ga be sed ja za ko ni to stim slo venščine
na mreč ni po vsem pred vi dljiv pro ces (Biz jak 2012, 64–65). Ob tem se lah ko vprašamo, kakšni bi bili
(so dob ni) at la si sve ta, če bi v njih, sklad no s pra vo pi sni mi na vo di li, iz go vor no po do mačeva li vsa ime -
na iz ne la ti ničnih pi sav. De jan sko bi bilo to za ra di prak tičnih (ne poz na va nje iz vir ne iz go var ja ve), teh ničnih
(na novo bi bilo tre ba za pi sa ti na ti soče imen) in fi nančnih (za ra di skrom nih možno sti pro da je na že
za sičenem trgu no be na za ložba ne bi bila spo sob na iz ve sti takšnega pro jek ta) raz lo gov po vsem nei -
zve dlji vo. K sreči se splošno do mačenje zem lje pi snih imen v pi sni slo venščini ni nik dar in nik jer širše
uve lja vi lo.
Po gačnik (2012, 82) meni, da bi pra vo pi sna pra vi la mo ra la od pra vi ti ne po treb no raz li ko med la -
ti ničnimi in ne la ti ničnimi pi sa va mi, gla sov no do mačenje pa opre de li ti kot (za sil no) možnost in ne pra vi lo.
Vzpo stav lje no bi mo ra lo biti jasno raz ločeva nje med iz go var ja vo in pi sa vo, pri prav lje na pa bi mo ra la
biti tudi sez nam iz gla sij iz čim več sve tov nih je zi kov (ne gle de na pi sa vo), ki vpli va jo na pre gi ba nje, in
kon kre ten sez nam ti stih imen, ki jih v slo venščini de jan sko pišemo dru gače, ne nuj no le v gla sov no
po do mačeni ob li ki.
Pri upošte va nju ak tual nih pra vo pi snih na vo dil se v prak si po jav lja jo po memb ne ne do sled no sti. To
tr di tev lah ko po na zo ri mo na pri me ru po do mačeva nja treh po memb nih mest iz ju govz hod ne Azi je, iz -
vir no za pi sa nih v ne latiničnih pi sa vah ozi ro ma ideo gra mih (pre gled ni ca 6).
Opaz no je, da je raba teh imen izra zi to nee not na. Še naj bolj poe no te na in sklad na s pra vo pi sni mi
pra vi li je v pri me ru Hongkonga, med tem ko je pri Hošiminhu po go sta tudi raba imen ske raz ličice, za -
pi sa ne na ra zen (ob nji ju in le del no po do mačeni raz ličici HoChiMinh se po go sto upo rab lja tudi nek da nje
ime v ob li kah Saigon (395 za det kov) in Sajgon (214 za det kov)). Kam boško glav no me sto bi mo ra lo biti
sklad no s pra vo pi sni mi pra vili us trez no za pi sa no kot Pnom pen, a takšnega za pi sa v Gigafidi sploh ni.
Krajši za pis o ime nih Hošiminh in Pnompen (sli ka 5) je ob jav ljen tudi v Jezikovnisvetovalnici (Do bro -
voljc 2013b).
Drug sklop težavne rabe ek so ni mov na sel bin skih imen se na naša na azij ska mesta, ki so jim v zad -
njem času spre me ni li ime, njihova nek da nja ime na pa so bila že pred tem trd no uve ljav lje ni slo ven ski
ek so ni mi (pre gled ni ca 7).
In dij skim me stom so ime spre me ni li v zad njem de set let ju 20. sto let ja. Temu smo se v slo venščini
pri la go di li na raz lične načine. Med tem ko je za Mumbaj (sli ka 6) kljub zelo bur ni pol pre te kli zgo dovini,
prežeti z od mev ni mi te ro ri stičnimi de janji, še ved no v rah li pre vla di raba sta rejšega ek so ni ma Bom-
baj, se v pri me ru Benaresa ozi ro ma Čenaja po go ste je upo rab lja njun iz vir ni, prečrko va ni en do nim ski
Preglednica6:Pogostnostzapisovrazličicpodomačenihimennekaterihmestv jugovzhodniAziji,izvirno
zapisanihv nelatiničnihpisavahoziromaideogramih,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
po domačeno šte vi lo na vedb dru ga imen ska šte vi lo na vedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb
ime (de lež v %) raz ličica (de lež v %) imen ska raz ličica
po do mačene ga po do mačene ga
ime na ime na
Hong kong 6075 (81,0) Hong Kong 1425 (19,0) – –
Hošiminh 152 (60,1) Ho Ši Minh 101 (39,9) Ho Chi Minh 37
Phnom Penh 411 (93,8) Pnom Penh 27 (7,2) Pnom Pen 15
104
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
Preglednica7:Pogostnostzapisovrazličicpodomačenihimennekaterihmestv Aziji,katerihimeseje
predčasomspremeniloinimajouveljavljenslovenskieksonim,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
spre me njen šte vi lo na vedb ak tua len šte vi lo na vedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb
ali uve ljav ljen (de lež v %) en do nim (de lež v %) imen ska raz ličica
slo ven ski (star ek so nim ali
ek so nim nek da nji en do nim)
Pe king 34.358 (99,2) Bei jing 275 (0,8) – –
Čenaj 72 (36,7) Chen nai 124 (63,3) Ma dras 366
Kal ku ta 1040 (95,6) Kol ka ta 48 (4,4) Cal cut ta 36
Mum baj 795 (81,1) Mum bai 185 (18,9) Bom baj 837
Nan king 141 (39,1) Na njing 220 (60,9) – –
Be na res 111 (35,6) Va ra na si 202 (64,4) – –
za pis. Po vsem dru gače je pri v slo venščini zelo trd no uve ljav lje nem ek so ni mu Kalkuta, ki je tako močno
za si dran v jav ni rabi, da spre mem ba ime na na po gost nost rabe sploh ni opaz ne je vpli va la. V bis tvu si
je težko pred stav lja ti, da bi na me sto nje ga začeli upo rab lja ti do kaj po dob no ben gal sko iz vir no ob li ko
Kolkata, čeprav se je na pri mer sčaso ma to že zgo di lo pri no vih ime nih držav Šrilanka (v Gigafidi ima
2466 za det kov, ob li ka ŠriLanka 763 in SriLanka 196), Tajska (13.047 za det kov) in Tajvan (7965 za -
det kov). Te imen ske ob li ke so v Gigafidi v ve li ki pre vla di pred nji ho vi mi nek da nji mi, sta rejšimi ime ni
Cejlon (293 za det kov), Siam (287 za det kov) in Formoza (91 za det kov), ki se očitno upo rab lja jo le še
v zgo do vin skem kon tek stu. Po dob no se na me sto nek da nje ga poi me no va nja in do ne zij ske ga oto ka Celebes
Slika5:Budističnitempljiv kamboškemglavnemmestuPhnomPenhu,kateregaimesev slovenščini
večinskozapisujev nasprotjuz veljavnimipravopisnimipravili.
PH
A
LI
N
N
O
O
I,
FL
IC
K
R
(59 za det kov) ena ko vred no uve ljav lja ta nova en do nimska raz ličica Sulawesi (98 za det kov) in njen slo -
ven ski ek so nim Sulavezi (82 za det kov).
Dru gače je z ime no ma ki taj skih mest Peking in Nanking, pri ka te rih se je z uved bo pi nji na pri prečrko -
va nju v med na rod ni jav no sti začela uve ljav lja ti nju na en do nim ska imen ska raz ličica. Tako so se na pri mer
v an gleščini že po vsem odre kli rabi nek daj uve ljav lje ne ga ekso ni ma Peking in ga na do me sti li z iz vir -
no man da rin sko imen sko ob li ko Beijing, pa tudi ek so ni mov Nanking in Kanton, ki sta ju na do me sti la
en do ni ma Nanjing ozi ro ma Guangzhou. Tudi v slo venščini zad nja dva ek so ni ma po sto po ma od mi ra -
ta, med tem ko raba ek so nima Peking os ta ja v trd ni rabi (Do bro voljc 2017c). V pr vem slo ven skem at la su
sve ta Atlantu (1869–1877) ga je upo ra bil že nje gov re dak tor Ma tej Ci ga le (Klad nik 2005b), ek so nim
pa se še ved no upo rab lja tudi v večini dru gih po memb nejših je zi kov (Pre gled ni ca ek so ni mov 2014).
Po dob no pri la ga ja nje pi njin ske mu za pi su je opaz no tudi v rabi ime na za hod no ki taj ske av to nom ne po -
kra ji ne Sinkiang. To ek so nim sko imen sko raz ličico se upo rab lja le še v sla bi pe ti ni nje nih na vedb v Gigafidi
(62 za det kov), v preo sta li večini pa je že v rabi njena en do nim ska, s pi nji nom prečrko va na imen ska
raz ličica Xinjiang (263 za det kov).
Za ra di množičnega spre mi nja nja imen v Mjan ma ru in po manj ka nja sez na mov s prečrko va ni mi tam -
kajšnji mi zem lje pi sni mi ime ni je nji ho va us trez na raba zelo otežena; tudi v ug led nih at la sih sve ta se
zato na ozem lju Mjan ma ra na me sto en do ni mov pra vi lo ma upo rab lja jo an gleški ek so ni mi. Težavna je
tudi raba ime na naj večjega me sta v državi in do no vem bra 2005 nje ne pre stol ni ce, ki se je do leta 1989
v an gleščini imeno va lo Rangoon, po spre mem bi ime na pa je po sta lo Yangon. Temu sta se pri la go di la
tudi slo ven ska ek so ni ma Rangun ozi ro ma Jangon. Prvi ima v Gigafidi 175 za det kov, dru gi 155. Kljub
temu je še naj po go stejša raba en do ni ma Yangon (251 za det kov), o težav no sti pra vil ne ga za pi sa tega imena
pa go vo ri jo šte vil ne dru ge v Gigafidi za be ležene imen ske raz ličice: Rangoon (39 za det kov), Rangon (2),
Jangun (33), Yangun (6) in Yangoon (7). Uved ba no ve ga glav ne ga me sta ni težav no sti us trez ne rabe prav
nič olajšala. Nje go va en do nim ska raz ličica, prečrko va na v an gleščino, se ime nu je Naypyidaw, urad no
105
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Slika6:Značilenkontrastmedbarakarskimnaseljeminsodobnimistanovanjskimistolpnicami
v zahodnoindijskemvelemestuMumbaju.
A
LE
XA
N
D
R
ZY
KO
V,
F
LI
CK
R
106
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
prečrko va na NayPyiTaw, zna ni sta tudi raz ličici Naypyitaw in Nepranytau (med mrežje 2). Za pis v Je-
zikovni svetovalnici (Do bro voljc 2017b) pri po roča, da se v  slo venščini ime sklad no z  iz go vo rom
po do mači kot Nejpjido ali Nepjido, čemer pri tr ju je jo tudi poi me no va nja v ruščini (Нейпьидо, prečrko -
va no Nejp’ido), srbščini (Нејпјидо, prečrko va no Nejpido) in češčini (Neipyijto, Nepjito, Nepyito).
Pre cej lažja je raba imen za naj večje in tret je naj večje me sto v Turčiji (pre gled ni ca 8). Za obe imamo
uve ljav lje ni slo ven ski ime ni, pri čemer si ime Carigrad tra di cio nal no de li mo z dru gi mi južno slo van -
ski mi je zi ki, ime Smirna pa iz ha ja iz grškega ime na Σμύρνη, prečrko va no Smýrni, ki naj bi na sta lo iz
izra za smurna v po me nu ‘mir ta’ (Pre gled ni ca ek so ni mov 2014).
Obe ime ni spa da ta med naša naj sta rejša poi me no va nja tu jih mest. Med tem ko raba ime na Smir-
na po la go ma za mi ra in ima vse bolj ar haično ko no ta ci jo, je raba ime na Carigrad še ved no zelo živa
(Do bro voljc 2013a), čeprav je v preo sta lih južno slo van skih je zi kih že do do bra uto ni la v po za bo. Ar -
haično ko no ta ci jo ima ta nje go vi sta ri imen ski raz ličici Bizanc in Konstantinopel, med tem ko je ime Istanbul
al ter na tiv ni ek so nim, na stal na pod la gi iz vir ne ga turškega ime na İstanbul. Po leg tra di ci je pro ti nje go -
vi rabi go vo ri tudi večja možnost neu strez ne rabe, kar po tr ju je kar 286 Gigafidinih za pi sov na pačne
imen ske raz ličice Istambul.
Težavna raba ek so ni mov je po ve za na tudi z us trez nim poi me no va njem mest v osa mos vo je nih
državah na ozem lju nek da nje Sov jet ske zve ze, kjer je bil pred nje nim raz pa dom spo ra zu me val ni je -
zik ruščina. Zato so bile tudi v njih v pre vla du joči rabi ru ske imen ske raz ličice, ki so z na dalj njo rabo
Preglednica8:Pogostnostzapisovimenskihrazličicnajvečjegaintretjeganajvečjegaturškegamesta
v jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
slo ven sko ime šte vi lo na vedb al ter na tiv ni šte vi lo na vedb na pačno ime šte vi lo na vedb
(de lež v %) ek so nim (de lež v %)
Ca ri grad 7593 (57,3) Is tan bul 5649 (42,7) Is tam bul 286
Smir na 173 (14,5) Iz mir 1020 (85,5) – –
Preglednica9:Pogostnostzapisovrazličicimennekaterihmestnaozemljihdržav,kisoseosamosvojile
porazpaduSovjetskezveze,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
tra di cio nal ni šte vi lo na vedb so dob ne mu šte vi lo navedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb
slo ven ski (de lež v %) en do ni mu (de lež v %) imen ska raz ličica
ek so nim pri la go jen (en do nim 
ek so nim ali na pačno 
za pi sa no ime)
Alma Ata 42 (35,3) Al ma ti 77 (64,7) Al maty 90
Ašha bad 38 (33,9) Ašga bat 74 (66,1) As ga bad 2
Dne pro pe trovsk 60 (58,8) Dni pro pe trovsk 42 (41,2) – –
Har kov 278 (95,2) Har kiv 14 (4,8) – –
Ki jev 8569 (100,0) Ki jiv 2 (0,0) – –
Kišin jov 366 (70,4) Kišin jev 154 (29,6) Kišinev 9
Lvov (sli ka 7) 549 (87,8) Lviv 72 (12,2) – –
Taškent 545 (100,0) Toškent 0 (0,0) – –
Vi tebsk 118 (99,2) Vi cebsk 1 (0,8) – –
Za po rožje 1037 (100,0) Za po rižja 0 (0,0) – –
po osa mos vo ji tvi in po ti ska nju ruščine v dru gi plan po sta le slo ven ski ek so ni mi. Od pi ra se di le ma, ali
naj v slo venščini po osa mos vo ji tvi teh držav upo rab lja mo iz vir na ime na v nji ho vih uradnih je zi kih
ali naj, vsaj v pri me rih večjih in glav nih mest, ohra ni mo nji ho ve iz ruščine iz pe lja ne ek so ni me. Ta di -
le ma se na ka zu je tudi v po go sto sti rabe imen ne ka te rih tam kajšnjih mest, kot jih be leži Gigafida(pre -
gled ni ca 9).
Za ra di tra di cio nal ne uve ljav lje no sti ru skih imen skih raz ličic ne pre se neča, da iz njih iz pe lja ni slo -
ven ski ek so ni mi pra vi lo ma pre vla du je jo. Iz je mi sta ime ni naj večjega ka zah stan ske ga me sta Almati (iz vir no
Almaty), ki se je do leta 1993 ime no va lo Alma-Ata, in turk me ni stan ske ga glav ne ga me sta Ašgabat (iz -
vir no Aşgabat), pri ka te rem se je pre vla du joči ek so nim oprl na nje go vo turk men sko iz vir no ob li ko.
V bližnjih državah Ukra ji ni, Be lo ru si ji in Mol da vi ji je opaz na močna pre vla da ek so ni mov, na sta lih na
pod la gi ru skih imen. Edi na iz je ma je ime me sta Dnepropetrovsk, ki se po sto po ma umi ka ek so ni mu Dni-
propetrovsk, iz pe lja ne mu iz ukra jinščine.
Obrav na va ni te ma ti ki je pos večen tudi za pis v Jezikovnisvetovalnici (Tor kar 2012). V njem je sve -
to va lec med dru gim za pi sal: »…Odkrajevv Ukrajinistav slovenskemknjižnemjezikunajboljtrdno
zasidranaLvov inKi jev.Mojemnenjeje,dasmemoz vsopravicoostatipritehoblikahindanamtega
nihčenemoreočitatialiceloprepovedati./…/PrivprašanjuimenukrajinskihmestKi jev,Har kov,Lvov,
Za po rožje,Čer no bil inverjetnošekateregasosesestavljavcipravil – zatadeljebiloodločilnomnenje
prof.Jakopina – oziralipredvsemnatradicionalnoraboruskihoblikv slovenskemjezikovnemprostoru.
/…/Rabeoblikkrajevnihimenv slovenščininismiselnopovezovatiz razumevanjemoz.upoštevanjem
statusaukrajinščinekotdržavnegajezika,kerjetoavtonomnoslovenskovprašanje…«.
Med na sel bin ski mi ek so ni mi, ki v slo venščini ne za držano od mi ra jo, so pred vsem ti sti z ob močja
An gloame ri ke (pre gled ni ca 10). Ne koč so se za ra di po memb no sti Philadelphie za zgo do vi no Združenih
držav in Chicaga za med na rod no de lav sko gi ba nje občutno po go ste je upo rab lja li.
107
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Slika7:PanoramaLvova,ukrajinskegamesta,kijebilov okviruAvstro-Ogrskedelnašeširšedomovine,
zatojenjegovotakratnoslovenskoimeprinasševednotrdnouveljavljeno.
D
EN
IS
B
O
N
D
A
RI
EV
,F
LI
CK
R
108
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
Ek so ni ma Čikago in Filadelfija ima ta vse ga ne kaj od stot kov na vedb od vseh za pi sov imen obeh mest.
Opo zoriti ve lja tudi na nju na na pačna za pi sa Chichago in Philadelphija, pri čemer je sled nji celo šte -
vilčnejši od nje go ve ek so nim ske raz ličice. Po leg obeh nek daj po go ste je rab lje nih ek so ni mov smo v Gigafidi
našli še po sa mez ne za pi se po do mačenih imen za me sti NewYork (NoviJork (23 za det kov), NoviYork
(11 za det kov)) in NewOrleans (NoviOrleans (3 za det ki)).
Ime Washington (sli ka 8) v bis tvu ni pra vi ek so nim, saj se od urad ne ga iz vir ne ga ime na raz li ku je
le po iz pu sti tvi pri stav ka D.C. Ta oz načuje nje go vo lego v Ko lum bij skem okrožju (DistrictofColum-
bia), po čemer ga je mo goče ločiti od zvez ne države Was hing ton na se ve ro za ho du Združenih držav
Ame ri ke. Z za pi som pri stav ka D.C. ima mo v slo venščini težave, kar kaže raz no li kost zaz na nih na vedb
v Gigafidi. Najšte vilčnejša je WashingtonDC (129 za det kov), sledijo pa WashingtonD.C. (96 za det kov),
Washington,DC (64 za det kov) in urad no ime Washington,D.C. (62 za det kov).
Preglednica10:Pogostnostzapisovrazličicimennekaterihmestv ZdruženihdržavahAmerike,
za katerasoseuveljavilislovenskieksonimi,v jezikovnemkorpusuGigafida(2017).
slo ven ski šte vi lo na vedb en do nim šte vi lo na vedb mo re bit na tret ja šte vi lo na vedb
ek so nim (de lež v %) (de lež v %) imen ska raz ličica
Čika go 254 (1,6) Chi ca go 15.885 (98,4) Chic ha go 115
Fi la del fi ja 651 (5,8) Phi la delp hia 10.590 (94,2) Phi la delp hi ja 829
Was hing ton 47.966 (99,7) Was hing ton DC 129 (0,3) Vašing ton 8
Slika8:GlavnomestoZdruženihdržavAmerikejeWashington.NafotografijijepogledizpredLincol-
novegaspomenikanaWashingtonovslavoloksreditamkajšnjegaprostranegaspominskegaparka.
D
RA
G
O
K
LA
D
N
IK
Tako kot obrav na vo imen držav tudi obrav na vo imen mest končuje mo s prob le ma tičnimi pred ložnimi
zve za mi. Gre pred vsem za slo ven ske ek so ni me mest ob vo do to kih, pri ka te rih se je v pre te klo sti uve -
lja vi la raba manj us trez ne ga pred lo ga na na me sto us trez nejšega ob (pre gled ni ca 11). 
Pri pi sa ti jo gre ne do mišlje ne mu, do be sed ne mu pre va ja nju pred lo gov, ki jih vse bu je jo iz vir na ime -
na. Pre pričani smo, da je predlog na us tre zen le v pri me rih, ko je do ločena na sel bi na de jan sko na rečnem
oto ku, tako kot je v pri me ru KostanjevicenaKrki. Si cer je us trez ne je upo ra bi ti pred log ob, ki na tančno
izra zi, da je ta na sel bi na na enem od bre gov ali na obeh bre go vih reke.
Čeprav je v večini pri me rov še ved no zaz nav na pre vla du joča raba manj pri mer ne pred ložne zve -
ze, se raba us trez nejše zago to vo čeda lje bolj uve ljav lja, v pri me ru ko roškega me sta ŠentvidobGlini (nemško
SanktVeitanderGlan) pa je že pre vla da la.
109
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Preglednica11:Pogostnostrabeboljinmanjprimernihpredložnihzvezv nekateriheksonimih,kotjih
beležijezikovnikorpusGigafida(2017).
ek so nim ska raz ličica šte vi lo na vedb ek so nim ska raz ličica šte vi lo na vedb
s pred lo gom ob (de lež v %) s pred lo gom na (de lež v %)
Frank furt ob Maj ni (sli ka 9) 40 (25,0) Frank furt na Maj ni 120 (75,0)
Frank furt ob Odri 28 (35,9) Frankfurt na Odri 50 (64,1)
Ro stov ob Donu 13 (13,0) Ro stov na Donu 87 (87,0)
Šen tvid ob Gli ni 16 (59,3) Šen tvid na Gli ni 11 (40,7)
Slika9:NemškomestoFrankfurtobMajnijepomembnofinančnosredišče.Zraslojenaobehbregovih
rekeMajne,desnegapritokaRena.
FL
IC
K
R
110
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
6 Sklep
Pričako va ti je, da bo z no vim slo ven skim pra vo pi som raba zem lje pi snih imen za splošno jav nost
olajšana, kar ve lja še po se bej za ra di načrto va nih spre memb pra vil pri rabi ve li ke in male začet ni ce. Ta
od prav lja jo iz je me pri rabi ve li ke začet ni ce v večbe sed nih na sel bin skih ime nih z občnoi men ski mi se -
sta vi na mi me sto, vas, selo, trg in na se lje, ki se naj bi po no vem, tako kot v večini evrop skih je zi kov, pi sa la
z ve li ko začet ni co. Prav tako naj bi se z ve li ko začet ni co pi sa la večbe sed na zem lje pi sna ime na mest nih
de lov, v obeh pri me rih pa bodo še vna prej iz je me le mo re bit ni ne pr vi ozi ro ma vme sni pred lo gi (na pri -
mer NovaVaspriPtuju). Pri večbe sed nih ne na sel bin skih ime nih bo predvidoma z ve li ko začet ni co vse lej
za pi sa na prva imen ska se sta vi na, začet ni ca dru gih se sta vin pa se bo rav na la po tem, ali ima ta občni
značaj ali je last no ime. V pr vem pri me ru bo za pi sa na z malo začet ni co, v dru gem pa z ve li ko.
Med na rod nim pri po ročilom bodo v večji meri pri la go je na tudi pra vi la o prev ze ma nju tu jih be sed
v slo venščino, kar po me ni, da bo sklad no z upošte va njem pra vil med na rod nih la ti ničnih prečrko vanj
v manjši meri pred vi de no zdaj sko raj za po ve da no do mačenje last nih imen, v iz vir ni ob li ki za pi sa nih
v ne la ti ničnih pi sa vah ali ideo gra mih.
Ne ka te ra last na ime na, zem lje pi sna niso ni ka kršna iz je ma (tako se je na pri mer po po kra ji ni Kras
med na rod no uve lja vil po jem kras ozi ro ma karst za po krajine iz kar bo nat nih kam nin ter z značil ni mi
po vršin ski mi in pod ze melj ski mi po ja vi), se po do ločenem času po last noi me ni jo in do bi jo pred met ni
po men. Z ape la ti vi za ci jo iz gu bi jo značilno iden ti fi ka cij sko ozi ro ma in di vi dua li za cij sko vlo go, kar vpliva
na njihov za pis z malo začet ni co, po go sto jih tudi pi sno pri la go di mo slo venščini (Do bro voljc 2012a, 32–33).
Za zdaj lah ko iz za pi sa ne ga skle ne mo, da je us trez na raba zem lje pi snih imen raz me ro ma za ple te -
na in zah te va us kla je nost je zi ko slov cev, geo gra fov, kar to grafov in dru gih vple te nih stro kov nja kov.
Po mem ben pris pe vek k poe no te nju rabe in s tem manjši zme di je stan dar di za ci ja zem lje pi snih imen,
Slika10:Regionalizacijas poimenovanjiregijSlovenije,kotsosijihv okviruevropskegaprojekta
zamislilistrokovnjakinizozemskegavodilnegapartnerja(Brinkvanden2014/2015).
pri čemer smo v Slo ve ni ji za ra di po manj ka nja sred stev za ta na men za zdaj na re di li le skrom ne ko ra -
ke. Pred stan dar dizacijo je na mreč po tre ben te me ljit je zi kov ni in po men ski pre tres po sa mez nih imen.
Ker ra zen za ime na držav, na se lij na ozem lju Re pub li ke Slo ve ni je ter po memb nejših slo ven skih po -
kra jin, go ro vij, vr hov, vo do to kov in je zer stan dar di za ci ja še ni bila oprav lje na, je ob sno va nju no ve ga
slo ven ske ga pra vo pi sa tre ba po skr be ti za us tre zen na bor poj mov za nje gov slo var ski del, pa tudi za ustrez -
ne po na zo ri tve ne pri me re v pra vi lih. Vključena naj bi bila vsa ime na neod vi snih držav in naj po memb nejših
od vi snih oze melj ter vsa glav na, vključno z ime ni nji ho vih pre bi val cev, največja me sta, si ste ma ti zi ra -
na ime na uprav nih enot, naj večja je ze ra, naj daljše reke, naj višji in naj mo gočnejši sla po vi, naj večja po gor ja
in naj višji vr ho vi, naj večji oto ki, glav ni po lo to ki (de ni mo po de set v sve tov nem me ri lu za vsak po jav
in vsa bolj zna na pri nas), a tudi ime na, ki so pri do bi la občnoi men ski značaj, na pri mer Angora (zdaj
Ankara), Florenca (zdaj Firence), Jersey, Shetlantskiotoki, Solnograd (zdaj Salzburg).
Če ne bomo si ste ma tično skr be li za us trez no rabo naših in po do mačenih tu jih zem lje pi snih imen,
se bodo v zve zi z nji mi še vna prej po jav lja le ne ja sno sti in ne poe no te na raba, še mno go bolj za ni mi vo
pa uteg ne do ga ja nje po sta ti ob mo re bit nem vple ta nju tuj cev. To slutnjo lah ko pod kre pi mo z re sničnim
do ga ja njem, ko so v ok vi ru evrop ske ga pro jek ta, ki so ga vo di li na ni zo zem ski uni ver zi v Wa ge nin ge -
nu, prek re gio na li za cij in poi me no vanj značil nih po kra jin skušali dog na ti značaj evrop skih po kra jin
(Brink van den 2014/2015). Ni zo zem ski so de lav ci so se gle de Slo ve ni je obr ni li na Geo graf ski inšti tut
Antona Me li ka ZRC SAZU, zato smo jim po sre do va li našo na rav no geo graf sko re gio na li za ci jo (Klad -
nik 1996, 153–156; Fridl s so de lav ci 1998, 125), zem lje vid nek da njih av strij skih dežel (Ga bro vec in Rajšp
1998, 33) in zem lje vid s pred vi de no čle ni tvi jo Slo ve ni je na 12 po kra jin (Vrišer 1999, 121–122). Ker se
jim z vi di ka vpe to sti Slo ve ni je v širši evrop ski pro stor no be na od naših čle ni tev ni zde la pri mer na, prepri -
čali pa jih niso niti naši po mi sle ki, da poe no te nje na rav no geo graf ske in družbe no geo graf ske čle nitve
ozem lja naše države ni možno, so se na pod la gi pre je tih gra div v no vo let nih dneh od ločili pri pra vi ti
»ino va tiv no« last no čle ni tev. Z njo so nas sez na ni li v pr vih dneh leta 2015 ter v nas za se ja li re sen dvom
o znans tve ni in etični neo po rečno sti v splošnem si cer zelo čis la nih za hod noe vrop skih stro kov nja kov.
Re zul tat je vi den na sli ki 10. Opo zar ja mo pred vsem na se man tično »enot nost« imen ske rav ni in geo -
graf sko »stvar nost« na novo »sko va nih« po kra jin, pri čemer se ve da ne mo re mo pre zre ti iz jem ne površno sti
vo dil ne ga part ner ja.
Zahvala:PrispevektemeljinaraziskovalnemprogramuGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinan-
ciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije.
7 Viri in li te ra tu ra
Berk, S. 2001: O tu je je zičnih us trez ni cah za slo ven ska zem lje pi sna ime na. Geo graf ski vest nik 73-1.
Biz jak, A. 2012: Pi sno po do mačeva nje no vejših prev ze tih be sed v slo venščini. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz -
pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na.
Brink van den, T. 2014/2015: Re quest for par ti ci pa tion for our pro ject on the Eu ro pean Lands ca pe Character
As ses sment through the lens of uni que toponyms. Elek tron ska ko res pon den ca z Dra gom Klad nikom.
Do bro voljc, H. 2004: Pra vo pis je na Slo ven skem. Lin gua Slo ve ni ca. Ljub lja na.
Do bro voljc, H. 2012a: Pi sa nje imen iz del kov in znamk. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pra vo pi snih
vprašan jih. Ljub lja na.
Do bro voljc, H. 2012b: Pi sa nje začet ni ce v pred ložnih last nih ime nih. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve
o pravo pi snih vprašan jih. Ljub lja na.
Do bro voljc, H. 2013a: Dve ime ni ene ga me sta: Ca ri grad in Is tan bul. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje:
http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/dve-imeni-enega-mesta-carigrad-in-istanbul#v (25. 11. 2017).
Do bro voljc, H. 2013b: »Hošiminh« pro ti »Ho Ši Minh«: dve last ni ime ni? Je zikovna sve to val ni ca. Medmrežje:
http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/hosiminh-proti-ho-si-minh-dve-lastni-imeni#v (25. 11. 2017).
111
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Do bro voljc, H. 2013c: Na do mest na in skrajšana zem lje pi sna ime na – »Oba la«. Je zi kov na sve to val nica.
Med mrežje: http://isj fr.zrc-sazu.si/sl/sve to val ni ca/na do mest na-in-skraj sa na-zem lje pi sna-ime na-
oba la#v (25. 11. 2017).
Do bro voljc, H. 2013d: Pre ve de na večbe sed na na sel bin ska ime na in raba začet ni ce. Je zi kov na sve to valnica.
Med mrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/prevedena-vecbesedna-naselbinska-imena-in-
raba-zacetnice#v (28. 11. 2017).
Do bro voljc, H. 2014a: Iz je me pri do mačenju zem lje pi snih imen. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/86/izjeme-pri-domačenju-krajevnih-imen (24. 11. 2017).
Do bro voljc, H. 2014b: Po do mačeva nje tu jih zem lje pi snih imen: ime na kra jev. Je zi kov na sve to val ni ca.
Med mrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/podomacevanje-tujih-zemljepisnih-imen-imena-
krajev#v (24. 11. 2014).
Do bro voljc, H. 2015a: Po do mačeva nje ime na »Liech ten stein«. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1033/podomačevanje-imena-liechtenstein (25. 11. 2017).
Do bro voljc, H. 2015b: Slo ve nje nje kra jev nih imen: splošno. Je zi kovna sve to val ni ca. Med mrežje:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/855/slovenjenje-krajevnih-imen-splošno (25. 11. 2017).
Do bro voljc, H. 2015c: Slo ven ska us trezni ca ime na »Mau ri tius« je »Ma vri cij«. Je zi kov na sve to val ni ca.
Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/841/slovenska-ustreznica-imena-mauritius-je-
mavricij (24. 11. 2017).
Do bro voljc, H. 2017a: »Ma vri cij« in »Pa pua Nova Gvi ne ja«. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2025/mavricij-in-papua-nova-gvineja (24. 11. 2017).
Do bro voljc, H. 2017b: Glav no me sto v  Mjan mar ju. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2006/glavno-mesto-v-mjanmarju (26. 11. 207).
Do bro voljc, H. 2017c: Za kaj se glav ne mu me stu Ki taj ske v slo venščini reče Pe king? Je zi kov na sve tovalnica.
Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/990/zakaj-se-glavnemu-mestu-kitajske-v-
slovenščini-reče-peking (25. 11. 2017).
Do bro voljc, H., Ja kop, N. 2011: So dob ni pra vo pi sni pri ročnik med nor mo in pred pi som. Ljublja na.
Do bro voljc, H., Ja kop, N. (ur.) 2012: V is ka nju so glas ja. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pra vo pi snih
vprašan jih. Ljub lja na.
Do bro voljc, H., Len gar Ve rov nik, T. (ur.) 2015: Pra vo pi sna raz pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašanjih.
Ljub lja na.
Do brovoljc, H., Weiss, P. 2016: »Sau do va« ali »Saud ska« Ara bi ja? Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje:
https://sve to val ni ca.zrc-sazu.si/to pic/1737/sau do va-ali-savd ska-ara bi ja (24. 11. 2017).
Do bro voljc, H., Weiss, P., Len gar Ve rov nik, T., Snoj, M. 2016: Ali slo ve nimo ime kra jev »Bio grad na
Moru« in »Fi lip i Ja kov«. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/
1621/ali-slovenimo-ime-krajev-biograd-na-moru-in-filip-i-jakov (25. 11. 2017).
Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Per ko, D. (ur.) 1998: Geo graf ski at las Slo ve ni je: Država v pro -
sto ru in času. Ljub lja na.
Fur lan, M. 2003: Slo ven ska ime na držav v Slo ven skem pra vo pi su in stan dar di za ci ja SIST ISO 3166: 1996
(raz li ke). Tip ko pis. Ljub lja na.
Fur lan, M., Gložančev, A., Šivic-Du lar, A. 2000: Pra vo pi sna us trez nost za pi sa last noi men ske ga gra diva
v re gi stru zem lje pi snih imen in re gi stru pro stor skih enot. Geo graf ski vestnik 72-1.
Fur lan, M., Gložančev, A., Klad nik, D., Per ko, D., Šivic-Du lar, A. 2008: Ime nik zem lje pi snih imen
Državne pre gled ne kar te Re pub li ke Slo ve ni je v me ri lu 1 : 250.000 = Ga zet ter of the Na tio nal
ge ne ral map of the Re pub lic of Slo ve nia at the sca le 1 : 250,000. Državna pre gled na kar ta
Republike Slo ve ni je 1 : 250.000: stan dar di zi ra na slo ven ska zem lje pi sna ime na = Na tio nal
gene ral map of the Re pub lic of Slo ve nia 1:250,000: stan dar di zed Slo ve ne geo grap hi cal na mes.
Ljub lja na.
Ga bro vec, M., Per ko, D. 1997: Ime nik urad nih imen na se lij v Slo ve ni ji. Ela bo rat, Geo graf ski inšti tut
An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na.
112
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
Ga bro vec, M., Rajšp, V. 1998: Av strij ske dežele leta 1914: zem lje vid. Geo graf ski at las Slo ve ni je: Država
v pro sto ru in času. Ljub lja na.
Gams, I. 1972: Za poe no sta vi tev pra vo pi snih pra vil: po ročilo s pos ve tov o pi sa nju zem lje pi snih imen
(I. in II.). Naši raz gle di (24. 11. in 8. 12. 1972).
Gams, I. 1984: Pri za de va nje Geo graf ske ga društva Slo ve ni je za stan dar di za ci jo slo ven skih last nih geo -
graf skih imen. Zbornik ra do va sav je to va nja o pi ta nji ma stan dar di za ci je geo graf skih na zi va u je zi ci ma
na ro da i na rod no sti SFRJ. Sa ra je vo.
Geršič, M. 2016a: Le din ska ime na na kul tur nih te ra sah. Geo graf ski vest nik 88-2. DOI: https://doi.org/
10.3986/GV88205
Geršič, M. 2016b: Slo ven ska po kra jin ska ime na kot de jav nik iden ti te te. Dok tor sko delo, Od de lek za
geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Geršič, M. 2017: Chan ging de no ta tions of se lec ted Slo ve nian cho ronyms. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca
57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4600
Geršič, M., Klad nik, D. 2014: Street-name chan ges in Ljub lja na. Pla ce-Name Chan ges: Pro cee dings of
the Sympo sion in Rome. Ham burg.
Geršič, M., Klad nik, D. 2015: Slo ve nian geo graphi cal na mes as exonyms. Con fir ma tion of the De fi ni -
tions: Pro cee dings of the 16th UNGEGN Wor king Group on Exonyms Mee ting. Ham burg.
Geršič, M., Klad nik, D. 2016: Hou se na mes and field na mes as an im por tant part of Slo ve nian cul tural he -
ri ta ge: a case study of the Leše ca da stral mu ni ci pa lity, Up per Car nio la, Slo ve nia. No mi na afri ca na 30-1.
Geršič, M., Zorn, M. 2016: Od sev na rav nih ne sreč v zem lje pi snih ime nih – ne kaj pri me rov iz Za hodnih
Ka ra vank in za hod nih Kam niško-Sa vinj skih Alp. Kro ni ka 64-3.
Gi ga fi da 2017. Med mrežje: http://www.gigafida.net/ (20. 10. 2017).
Hor vat, M. 2015: Ro dil niška ob li ka pa non skih, šta jer skih in be lo kranj skih kra jev nih imen na -ci, -ovci/evci,
-inci (tip Bel tin ci – izBeltinec/Beltincev). Pra vopisna raz pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih.
Ljub lja na.
Ja kop, N. 2012: Pi sa nje pri dev ni kov na -ov, -ev, -in iz last nih imen. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pra -
vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na.
Je mec To ma zin, M. 2012: Ter mi no lo gi ja v slo ven skem pravopi su. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz pra ve o pra -
vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na.
Je zi kov na sve to val ni ca 2017. Inšti tut za sloven ski je zik Fra na Ra movša ZRC SAZU. Ljub lja na. Med -
mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/ (15. 10. 2017).
Jor dan, P. 2000: The im por tan ce of using exonyms – Plea ding for a mo de ra te and po li ti cally sen si tive
use. Mit tei lun gen des Bun de sam tes für Kar to grap hie und Geodäsie 19.
Jor dan, P., Orožen Ada mič, M., Wood man, P. (ur.) 2007: Exonyms and the In ter na tio nal Stan dar di sa -
tion of Geo grap hi cal Na mes: Ap proac hes to wards the Re so lu tion of an Ap pa rent Con tra dic tion.
Wie ner Os teu ro pa Stu dien 24. Wien.
Kad mon, N. 2000: To ponymy. The Lore, Laws and Lan gua ge of Geo grap hi cal Na mes. New York.
Klad nik, D. 1996: Na rav no geo graf ske čle ni tve Slo ve ni je. Geo graf ski vest nik 68.
Klad nik, D. 2001: Sez nam tu jih zem lje pi snih imen v slo ven skem je zi ku. Med mrežje: http://www.gu.gov.si/
fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/publikacije/arhiv_publik/seznam_tujih_zemljepisnih_imen.pdf
(16. 10. 2016).
Klad nik, D. 2005a: Geo gra fov po gled na tuja zem lje pi sna ime na. Geo graf ski vest nik 77-2.
Klad nik, D. 2005b: Zem lje pi sna ime na v At lan tu in nji hov po men za so dob no ime no slov je. At lant, fak -
si mi li ra na iz da ja. Ljub lja na.
Klad nik, D. 2006: Tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skem je zi ku; raz voj ni vi di ki in prob le ma ti ka nji hove
rabe. Dok tor sko delo, Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Kladnik, D. 2007a: Po do mačena tuja zem lje pi sna ime na v slo ven skih at la sih sve ta. Geo gra fi ja Slo ve -
ni je 14. Ljub lja na.
Klad nik, D. 2007b: Po gle di na po do mačeva nje tu jih zem lje pi snih imen. Geo ri tem 2. Ljub lja na.
113
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
Klad nik, D. 2007c: Zgo do vin ski vi di ki po do mačeva nja tu jih zem lje pi snih imen. Zgo do vin ski časo pis 61, 3-4.
Klad nik, D. 2009a: Od pr te di le me po men ske raz me ji tve izra zov en do nim in ek so nim. Geo graf ski vest -
nik 81-1.
Klad nik, D. 2009b: Se man tic de mar ca tion of the con cepts of en donym and exonym. Acta geo grap hica
Slo ve ni ca 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49206
Klad nik, D. 2012: Slo ve nian geo graphy and geo grap hi cal na mes. Geo graf ski vest nik 84-1.
Klad nik, D., Bole, D. 2012: The life of Slo ve nian exonyms and their fa mi lia rity in the pro fes sio nal commu -
nity. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52204
Klad nik, D., Ciglič, R., Hr va tin, M., Per ko, D., Re po lusk, P., Volk Ba hun, M. 2013: Slo ven ski ek so nimi.
Geo gra fi ja Slo ve ni je 24. Ljub lja na.
Klad nik, D., Cr ljen ko, I., Čilaš Šim pra ga, A., Geršič, M. 2017: A com pa ri son of Croa tian and Slo ve -
nian exonyms. Acta geo grap hi ca Slove ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653
Klad nik, D., Geršič, M. 2014: A ga zet teer of Slo ve nian exonyms. The Quest for De fi ni tions: Pro cee -
dings of the 14th UNGEGN Wor king Group on Exonyms Mee ting. Ham burg.
Klad nik, D., Per ko, D. 2007: Prob le matična ime na držav v slo ven skem je zi ku. Geo graf ski vest nik 79-2.
Klad nik, D., Per ko, D. 2013a: Slo var slo ven skih ek so ni mov. Zbir ka Ter ma nia. Med mrežje:
http://www.termania.net/ (18. 10. 2017).
Klad nik, D., Per ko, D. 2013b: Slo ven ska ime na držav. Geo gra fi ja Slo ve ni je 25. Ljub lja na.
Klad nik, D., Per ko, D. 2014: Po ja sni la k zbir ki slo ven skih ek so ni mov. Med mrežje: http://giam2.zrc-sazu.si/
sites/default/files/pojasnila_k_preglednici_z_eksonimi_slo.pdf (16. 10. 2017).
Klad nik, D., Per ko, D. 2015a: Prob le ma ti ka poi me no va nja držav in od vi snih oze melj. Pra vo pi sna raz -
pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub ljana.
Klad nik, D., Per ko, D. 2015b: Družbena občut lji vost stan dar di za ci je imen držav na pri me ru Južne Afrike
in Mol da vi je. Pra vo pi sna raz pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na.
Klad nik, D., Pi pan, P. 2008: Bay of Pi ran or Bay of Sa vu dri ja? An exam ple of prob le ma tic treat ment of
geo grap hi cal na mes. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48103
Klad nik, D., Pi pan, P. 2011: Poi me no va nje Pi ran ske ga za li va sko zi čas in nje go ve sodobne me dij ske raz -
sežno sti. Slo ven sko-hr vaško so seds tvo. Ko per.
Klad nik, D., Pi pan, P., Gašpe rič, P. 2014: Poi me no va nja Pi ran ske ga za li va. Geo gra fi ja Slo ve ni je 27. Ljubljana.
Kli nar, K. 2013: Pro jek ti zbi ra nja hišnih in le din skih imen na Go renj skem. Dia lektološki raz gle di 19-2.
Kli nar, K., Geršič, M. 2014: Tra di tio nal hou se na mes as part of cul tu ral he ri ta ge. Acta geo grap hi ca Slo -
ve ni ca 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54409
Kli nar, K., Ško fic, J., Šekli, M., Piko-Ru stia, M. 2012: Me to de zbi ra nja hišnih in le din skih imen: projekt
FLU-LED v ok vi ru Ope ra tiv ne ga pro gra ma Slo ve ni ja – Av stri ja 2007–2013. Je se ni ce.
Le narčič, S. 2002a: Čeri v slo ven skem pra vo pi snem mor ju. So dob nost 66-1.
Le narčič, S. 2002b: Čeri v slo ven skem pra vo pi snem mor ju. So dob nost 66-3.
Le narčič, S. 2004: Po pra vo pis – Kaj je na ro be in kaj manj ka v no vem slo ven skem pra vo pi su. Ljub ljana.
Lo vrenčak, F. 1987: Ime na držav in ne ka te rih dru gih uprav nih enot. Geo graf ski ob zor nik 34-1.
Med mrežje 1: https://en.wikipedia.org/wiki/Name_of_the_Czech_Republic (25. 11. 2017).
Med mrežje 2: https://en.wikipedia.org/wiki/Naypyidaw (27. 11. 2017).
Med ved, J. 1969: O načelih za pi sa vo tu jih geo graf skih imen. Geo graf ski ob zor nik 16-2.
Me lik, A. 1928: Pi sa va kra jev nih imen. Geo graf ski vest nik 4.
Mo der, J. 1972: O pi sa vi in izre ki zem lje pi snih imen. Ve li ki at las sve ta. Ljub lja na.
Orel, I. 2003: Zem lje pi sna ime na v slo ven skem časo pis ju do sre de 19. sto let ja. Be se do slov ne last no sti
slo ven ske ga je zi ka – Slo ven ska zem lje pi sna ime na. Pišece.
Pen ko Seidl, N. 2008: Sig ni fi can ce of to ponyms, with emp ha sis on field na mes, for studyng cultu ral
lands ca pe. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS48102
Pen ko Seidl, N. 2011: Le din ska ime na v pro sto ru in času. An na les, Se ries hi sto ria et so cio lo gia 21-2.
Per ko, D. 1995: Komi si ja za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen. Geo graf ski ob zor nik 42-3.
114
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen
Per ko, D. 1996a: Spor na ime na držav v slo ven skem je zi ku. Geo graf ski ob zor nik 43-3.
Per ko, D. 1996b: Stan dar di zi ra na ime na držav v slo ven skem je zi ku. Geo graf ski ob zor nik 43-4.
Per ko, D. 2001: Zgoščeni ime nik zem lje pi snih imen Slo ve ni je. Zbir ka držav nih ime ni kov zem lje pi snih
imen Združenih na ro dov: Slo ve ni ja. Ljub lja na.
Per ko, D. 2006: Ko li ko je ocea nov? Geo graf ski vest nik 78-2.
Per ko, D., Jor dan, P., Ko mac, B. 2017: Exonyms and ot her geograp hi cal na mes. Acta geo grap hi ca Slo -
ve ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891
Per ko, D., Klad nik, D. 2017: Slo ve nian exonyms in North Ame ri ca. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 57-1.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777
Peršolja, B. 2003: Pot zem lje pisne ga ime na od na stan ka do upo ra be. Geo graf ski vest nik 75-2.
Piko-Ru stia, M. 2012: Slo ven ska le din ska in hišna ime na v Unes co vem sez na mu ne snov ne de diščine
v Av stri ji. Tra di tio nes 21-2. DOI: https://doi.org/10.3986/Tra di tio2012410216
Po gačnik, A. 2003: Prev ze ma nje be sed v slo venščini. Je zik in slovs tvo 48-6.
Po gačnik, A. 2012: Gla sov no do mačenje last nih imen iz ne la ti ničnih pi sav. Pra vo pi sna sti ka nja: Raz -
pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na.
Pre gled ni ca ek so ni mov 2014. Med mrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zemljepisna-imena#v
(15. 10. 2017).
Ra do van, D., Orožen Ada mič, M. 1999: Re so lu ci je OZN o zem lje pi snih ime nih. De lov no gra di vo, Inštitut
za geo de zi jo in fo to gra me tri jo Fa kul te te za grad be ništvo in geo de zi jo, Geo graf ski inšti tut An to na
Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na.
Ro tar, J. 1991: Standar di za ci ja zem lje pi snih imen. Geo det ski vest nik 35-1.
Slo ven ski pra vo pis. Ljub lja na, 2001.
Snoj, M. 2009: Eti mo loški slo var slo ven skih zem lje pi snih imen. Ljub lja na.
Snoj, M. 2013: So pre bi val ci Gru zi je »Gru zin ci« ali »Gru zij ci«? Je zi kov na sve to val nica. Med mrežje:
http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/kljucne-besede/9783#v (25. 11. 2017).
Snoj, M. 2016: Raba pred lo gov »v« in »na« ob ime nih držav. Je zi kov na sve toval ni ca. Med mrežje:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1299/raba-predlogov-v-in-na-ob-imenih-držav (25. 11. 2017).
Šabec, N. 2003: Raba an gleških zem lje pisnih imen v slo venščini. Be se do slov ne last no sti slo ven ske ga
je zi ka – Slo ven ska zem lje pi sna ime na. Pišece.
Šekli, M. 2005: Hišna ime na v Ovčji vasi = I nomi in vul go del le case di Val bru na. Ovčja vas in nje na
slo ven ska go vo ri ca: ra zi sko val ni ta bor Ka nal ska do li na 2003 = Val bru na e la sua par la ta slo ve na:
sta ge di ri cer ca Val Ca na le 2003. Ukve, Ljub lja na.
Šekli, M. 2007: Ljud sko zem lje pi sno izraz je v to po lek se mih le din ske ga ime nja na Livškem. Raz voj slo -
ven ske ga stro kov ne ga je zi ka. Ljub lja na.
Šivic-Du lar, A. 1989: Te melj na načela pri pi sa nju slo ven skih zem lje pi snih imen. Je zik in slovs tvo 34, 1-2.
Ško fic, J. 1998: Mi kro to po ni mi v Kro pi in bližnji oko li ci. Je zi ko slov ni za pi ski 4.
Ško fic, J. 2017. Mi cro to ponyms as an im por tant part of Slo ve nian cul tu ral he ri tage. Acta geo grap hi ca
Slo ve ni ca 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4670
Tor kar, S. 2012: Ru ska ime na ukra jin skih mest. Je zi kov na sve to val ni ca. Med mrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/
sl/svetovalnica/ruska-imena-ukrajinskih-mest#v (25. 11. 2017).
Tor kar, S. 2015: Moč in ne moč knjižno je zi kov ne ga izročila pri tvor bi et no ni mov: k vprašanju Gruzínci
ali Grúzij ci. Pra vo pi sna raz pot ja: Raz pra ve o pra vo pi snih vprašan jih. Ljub lja na.
Ur banc, M., Ga bro vec, M. 2005: Kra jev na ime na: po li gon za do ka zo va nje moči in odraz lo kal ne iden -
ti te te. Geo graf ski vest nik 77-2.
Vrišer, I. (ur.) 1999: Po kra ji ne v Slo ve ni ji. Ljub lja na.
Weiss, P. 2017: Po do mačeva nje imen mest: »Kon stanz«, »Konstanca«. Je zi kov na sve to val ni ca: Med mrežje:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2266/podomačevanje-imen-mest-konstanz-konstanca (25.11.2017).
Zor ko, Z. 2004: Hišna ime na na Ko roškem: (ob Mi klošičevem ime no slov ju). Be se do tvor je v de lih Frana
Mi klošiča. Ma ri bor.
115
Geografski vestnik 89-2, 2017 Polemike
8 Sum mary: More ap pro pria te use of Slo ve nian geo grap hi cal na mes
(tran sla ted by Dra go Per ko)
This ar tic le is de vo ted to more com plex as pects and exam ples of the use of Slo ve nian geo grap hi -
cal na mes, es pe cially exonyms. Pro per hand ling of geo grap hi cal na mes is com pli ca ted, alt hough many
feel that they can ea sily hand le this to pic. This is also why in prac ti ce the re are count less exam ples of
non-systema tic and in con si stent use. Ne vert he less, the use of geo grap hi cal na mes in Slo ve nian is be -
co ming in crea singly uni form. Uni fi ca tion of the use of do me stic and fo reign geo grap hi cal na mes in
ac cor dan ce with the re so lu tions and re com men da tions of the Uni ted Nations Group of Ex perts on Geo -
grap hi cal Na mes – re pre sen ted in Slo ve nia by the Com mis sion for the Stan dar di za tion of Geo grap hi cal
Na mes of the Go vern ment of the Re pub lic of Slo ve nia – is one of the most pres sing is sues for the mo -
dern lan gua ge norm. In ter natio nal stan dar di za tion re com men da tions for wri ting geo grap hi cal na mes
are of ten in conf lict with lin gui stic prac ti ce and con trary to the prin ci ples of a lan gua ge, which is com -
ple tely unac cep tab le.
This ar tic le draws at ten tion to some open is sues in the use of cur rently in con si stent or dis pu ted
geo grap hi cal na mes in or der to con tri bu te to furt her im pro ve ment of the si tua tion in this area. We have
en coun te red dis pu ted and in con si stent na mes for many years when pre pa ring at la ses and maps, edi -
ting pub li ca tions, and par ti ci pa ting in sha ping the ru les for the emer ging new Slo ve nian nor ma ti ve gui de
(Slo ve nian Or to graphy).
The first part of the ar tic le pre sents an ex ten si ve and up da ted over view of en ga ging with geo grap -
hi cal na mes in Slo ve nia. A de tai led over view of some con tro ver sial exam ples of the use of exonyms for
coun try na mes fol lows, as well as a re view of dis pu ted and in con si stent use of city exonyms. In or der
to quan tify the sub ject, we analy zed the fre quency of oc cur ren ces of geo grap hi cal na mes and their va -
riants in the Gi ga fi da lan gua ge cor pus, an elec tro nic col lec tion of aut hen tic Slo ve nian texts con tai ning
al most 1.2 bil lion words. We also exa mi ned the re cords in the Lan gua ge Ad vi sory Ser vi ce of the ZRC
SAZU Fran Ra movš In sti tu te of the Slo ve nian Lan gua ge and found many de tai led re cords on this to -
pic. The way in di vi dual exonyms are re pre sen ted and re cor ded in Slo ve nian re fe ren ce at la ses of the world
is pre sen ted in an extensive tab le of exonyms.
It is ex pec ted that the new Slo ve nian nor ma ti ve gui de will fa ci li ta te the use of geo grap hi cal na mes
for the ge ne ral pub lic, es pe cially be cau se of chan ged ru les on using ca pi ta li za tion and in ter na tio nal re -
com men da tions in more cu sto mi zed ru les on the use of fo reign le xe mes in Slo ve nian. The na mes of
the most im por tant geo grap hi cal phe no me na are ex pec ted to be more syste ma ti cally pre sen ted in the
dic tio nary part of the gui de. The ma te rials dis cus sed will also be a good sour ce for the ne ces sary stan -
dar di za tion of the bulk of Slo ve nian geo grap hi cal na mes that are still not stan dar dized.
116
Dra go Klad nik, Dra go Per ko Us trez nejša raba slo ven skih zem lje pi snih imen