PRAKSA 53 Kako je nastala predstava Jaz pa pojdem na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru Suzana Čopi Stanišič Osnovna šola Šmarje pri Kopru, Šmarje 1, 6274 Šmarje suzana.copi@gmail.com V šolskem letu 2018/2019 smo na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru z učenci izvedli predstavo z naslovom Jaz pa pojdem, ki je predstavljala slovenske regije in nji- hove reke. Vsebovala je pevske, plesne in inštrumental- ne točke. Osnovna šola Šmarje pri Kopru je bila vključena v projekt Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kul- turno-umetnostno vzgojo (SKUM), ki sta ga sofinan- cirala Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izo- braževanje, znanost in šport. Projekt je ponujal veliko sodelovanj z umetniki z različnih področij. Izmed vseh sodelovanj pa je bila najbolj odmevna prireditev – predstava Jaz pa pojdem, ki smo jo izvedli v gleda- lišču Koper maja leta 2019. Predstava je trajala okoli 50 minut. V njej so sodelovali učenci skoraj celotne šole in skupina predšolskih otrok iz vrtca (okoli 250 otrok). Učenci so bili na odru od začetka do konca predstave. Dogodek jim je ostal v prav posebnem spo- minu, saj so sami sodelovali pri ustvarjanju predstave in poustvarjanju zanjo. Spodbujanje ustvarjalnosti in nadgradnja izkušenj je pri otrocih najpomembnejši vidik pri učenju (Sicherl Kafol, 2015; Oblak, 1995). Premalo se zavedamo po- mena ustvarjalnega mišljenja, ki bo sčasoma edino, kar nas bo razlikovalo od umetne inteligence (Pečjak, Štru- kelj, 2013). Ravno izkušnje, ki jih dejavni ustvarjalci prenašajo na delavnicah kot mentorji mladim, dodatno motivirajo mlade in postavljajo višje estetske norme ter ustvarjajo presežke. Prav mentorji, ki dejavno sodelu- jejo pri oblikovanju kulturnega dogajanja, se zavedajo pomena povezovanja znanj z intuicijo in sposobnostjo lastnega oblikovanja idej na različnih umetniških podro- čjih. V umetnosti se področja nenehno povezujejo, zato so projekti, pri katerih otroci z mentorji skupaj ustvar- jajo, povezujejo znanja različnih področij in na koncu poustvarijo projekt v referenčni umetniški ustanovi, iz- jemnega pomena za njihov nadaljnji razvoj in razume- vanje umetnosti na splošno. Mentorji svoje ustvarjalne in odrske-poustvarjalne izkušnje delijo z mladimi preko njim razumljive umetnosti, ki jo udejanjajo z neverjetno pre- danostjo in željo po presega- nju ustaljenega, znanega. Prav vrednota delovanja v skupini, pripravljenost prisluhniti, se prilagoditi, upoštevati razno- likosti in ideje vseh, bo mla- de spodbudila k sodelovanju v podobnih projektih v pri- hodnje. To je bistvo vzgoje mladih, da osebnostno rastejo v zavedanju, da so pomemb- ni v skupnosti in lahko sku- paj spremenijo, obogatijo in navdihnejo človeštvo (Devjak idr., 2010). V umetnosti se področja nenehno povezujejo, zato so projekti, pri katerih otroci z mentorji skupaj ustvarjajo, povezujejo znanja različnih področij in na koncu poustvarijo projekt v referenčni umetniški ustanovi, izjemnega pomena za njihov nadaljnji razvoj in razumevanje umetnosti na splošno. 54 Ideje za glasbeno-ustvarjalne točke predstave Pri pouku glasbene umetnosti od 5. do 9. razreda že veliko let uporabljamo kljunaste flavte. Nanje igra- jo vsi učenci omenjenih razredov skoraj vsako šolsko uro. Vsako leto se na kljunasto flavto naučijo igrati ne- kaj ljudskih pesmi, ki jih skupaj izvajamo v razredu ter tudi na javnih šolskih prireditvah. Poleg kljunaste flavte uporabljamo tudi Orffov inštrumentarij. Ker dajem ve- liko poudarka na izvajanje glasbe, so učenci navajeni veliko peti in igrati na omenjene inštrumente. Za učence večkrat pripravim glasbeno-ustvarjalne naloge, pri katerih učenci glasbo ustvarjajo sami. Ena od ustvarjalnih glasbenih nalog je bila priredba ljudske pesmi. Učence sem razdelila po skupinah. Vsaka sku- pina si je izbrala melodične in ritmične inštrumente. Usmerjala sem jih pri nastajanju priredbe, še posebej pri ustvarjanju uvoda in sklepnega dela. Učenci so pri delu uživali. Sledila je predstavitev končanih priredb drug drugemu. Potem smo izbrali najboljše priredbe. Včasih se je v katerem od razredov zgodilo, da smo uporabili dve priredbi oziroma združili del dveh v celo- to. Za celoten ustvarjalni proces smo v vsakem razredu porabili veliko časa, okoli 1,5 meseca oziroma okoli 6 pedagoških ur. Dodana vrednost tega procesa niso bile samo novonastale skladbe, temveč kolegialnost, poveza- nost razreda, veselje in radost otrok. V nadaljevanju je navedenih nekaj spominov otrok o pouku glasbene umetnosti: »Učiteljica Suzana nas je skozi glasbeni svet popeljala z raznimi delavnicami. Veliko se je tru- dila, da bi v glasbi uživali. Predstavila nam je veli- ko novih inštrumentov in nas naučila nanje tudi igrati. Veliko smo peli. Igrali smo s telesnimi tol- kali (body percussion) in izdelovali cajone, s ka- terimi smo se poigravali z ritmi v kanonu. Všeč mi je bilo, ko nas je učila različne pesmi igrati na flavto. Sami smo sestavili različne glasbene točke, ki smo jih predstavili na valeti. Prirejali smo pesmi in jih nato zaigrali in zapeli. Pouk glasbe mi bo za vedno ostal v lepem spominu.« Špela Mohorčič »Predmet glasbena vzgoja v OŠ mi je ostal v zelo lepem spominu. Velik vpliv na to je imela učiteljica Suzana, ki je otroku znala glasbo prikazati na pri- meren način in s tem naredila vtis v nas. Ure glas- bene vzgoje so pridobile na vrednosti, ker je bilo čutiti učiteljičino ljubezen do glasbe. Nikoli ne bom pozabil obdobja, ko je Suzana na šoli zbrala nekaj glasbenikov in organizirala ‹mini orkester›. V tej za- sedbi smo bili deležni veliko truda, želje in dobre volje učiteljice, ki se je za to stvar popolnoma zavze- la in na koncu ustvarila nekaj, na kar zdaj gledamo s ponosom in lepim spominom. Tudi sam se zdaj ukvarjam z glasbo in vem, da je na to vplivala tudi Suzana. Otroku je znala približati glasbo, jo prikaza- ti kot nekaj, kar nas v življenju neprestano spremlja, predvsem pa je v nas vzbudila ljubezen do glasbe. Za to sem ji hvaležen.« Jernej Žavbi Orffomanija 2018 (razredno ustvarjanje 6. razreda) Ustvarjanje priredbe, 2019 (6. razred) Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Suzana Čopi Stanišič, Kako je nastala predstava Jaz pa pojdem na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru PRAKSA 55 »Glasba me je kot obvezen predmet spremljala vseh 9 let na osnovni šoli. Prvih nekaj let je vse skupaj potekalo bolj sproščeno, pod okriljem ra- zrednikov. V 5. razredu pa se je ta predmet neko- liko spremenil. Zadnja leta smo z učiteljico Čopi raziskovali druge plati glasbe, kot smo jih prej morda poznali. Pouk je potekal predvsem preko petja in igranja na razne inštrumente. Z mojega vidika (glasbenica sem že kar nekaj let) je bil to krasen pristop predvsem k otrokom, ki jim mor- da glasba kot sama ni bila ravno blizu. Vso suho- parno teorijo in zgodovino, ki je lahko za neko- ga, ki ga to posebej ne zanima, kar mučna, smo spoznali preko pesmi, petja, poslušanja in igranja. Pri pouku je vedno vladalo sproščeno in pozitivno vzdušje. Po mojem mnenju je bil pouk prilago- jen vsakemu in se je vsak lahko nekako izkazal. Tudi ko je prišlo do valete, sta bila pouk glasbe in učiteljica sama središče priprav in sestavljanja glasbenega dela. Kakorkoli že, nedvomno smo se pri pouku zelo zabavali in hkrati veliko naučili. Če povem iskreno, takega načina ne bi zamenjala za nobenega drugega.« Katarina Hrvatin V predstavo Jaz pa pojdem smo vključili naslednje pri pouku ustvarjene priredbe: • priredili učenci 5. a in b: Na vrtu mi javor zeleni (belokranjska ljudska) • priredili učenci 6. a in b: So tičice zbrane (dolenjska ljudska) • priredili učenci 4. a in b: Pojd‘mo na Štajersko (štajerska ljudska) • priredili učenci 8. a in b: Oj, te mlinar (koroška ljud- ska) • priredili učenci 7. a: Jaz pa pojdem na Gorenjsko (go- renjska ljudska)priredili učenci 9. a: Da hora ta Ba- nerina (rezijanska ljudska) Nastopili so tudi vsi trije šolski zbori z učenci od 4. do 9. razreda ter s skupino Sončki iz vrtca, in sicer z naslednjim repertoarjem: • notranjska ljudska: Dober večer, hišna mati v izvedbi Malega otroškega pevskega zbora • priredil Ambrož Čopi: Če bi jes bila fčelica (prek- murska ljudska) v izvedbi otroškega pevskega zbora • istrska izštevanka in Ljubca moja (ljudska) v izvedbi skupine Sončki iz vrtca • priredil Ambrož Čopi: Dajte, dajte (istrska ljudska) v izvedbi mladinskega pevskega zbora Predstavo je s svojim vložkom popestrila tudi fol- klorna skupina Šmarjetice. Za konec predstave pa je bilo na vrsti skupno petje pesmi Mojmirja Sepeta Ze- mlja pleše (G. Strniša). Vloga mentorjev V nastanek predstave je bilo vključenih veliko šol- skih učiteljev in zunanjih sodelavcev preko projekta SKUM. Scenarij, igro in režijo je prevzela šolska svetoval- na delavka mag. Vesna Starman, glasbeni del učiteljica glasbe Suzana Čopi Stanišić, sceno likovni pedagog in slikar Matjaž Borovničar ter razredniki predmetne sto- pnje (od 7. do 9. razreda), folklorno skupino Šmarjetice učiteljica razrednega pouka Andrejka Lokatelj, skupino Sončki iz vrtca (otroci, stari od 4 do 6 let) vzgojiteljica Nataša Dovžan, plesne vložke plesalka Mojca Leben ter delo z igralci dramaturginja Samanta Kobal. Predstava je bila medpredmetno naravnana. V njen nastanek so bili vključeni naslednji predmeti: • slovenščina z branjem poezije, anekdot in ljudskih pripovedk iz različnih regij • geografija in družboslovje s pripravo računalniških projekcij po regijah • likovna umetnost z ustvarjanjem izdelkov in razi- skovanjem značilnosti posameznih regij (na primer kulinarika, kulturna dediščina, naravna kulturna dediščina) • glasbena umetnost z ustvarjanjem lastnih priredb • šport z učenjem koreografij za reke različnih pokra- jin (na primer za Savo, Dravo, Ljubljanico) 56 Posebna vloga učencev 9. razreda V letu izvajanja projekta SKUM in postavljanja predstave Jaz pa pojdem sem bila razredničarka 9. ra- zredom, ki pri geografiji po učnem načrtu (Kornik idr., 2011) obravnavajo Slovenijo. Učitelja geografije sem prosila za sodelovanje. On je učence razdelil po skupinah, da so za vsako slovensko regijo pripravili ra- čunalniško predstavitev. Vsaka skupina je svoj izdelek predstavila učencem tistega razreda, ki je v predstavi uprizarjal isto slovensko regijo (na primer: devetošolci so predstavili šestošolcem Gorenjsko regijo, ker so jo ti »igrali« v predstavi). Tako so devetošolci svoje znanje iz geografije še nadgradili in ga prenesli na mlajše učence. Vloga mlajših učencev Mlajši učenci so na podlagi računalniških predstavi- tev devetošolcev pri pouku likovne umetnosti izdelovali risbe, ki so vsebovale značilnosti posamezne regije. Ris- be so na koncu uporabili kot del scene na odru, saj so se ob predstavitvi posameznih regij na platnu vrtele slike in tako naredile predstavo še bolj barvito. Pri urah slo- venščine so učenci brali zanimive anekdote in ljudske pripovedke. Pri urah športa pa so gibalno upodabljali različne reke posameznih regij (na primer Savo, Sočo). Vloga zunanjih umetnikov Plesalka je učence gibal- no-ustvarjalno vodila pri spo- znavanju in uprizarjanju rek iz posameznih regij. Najprej so si ogledali značilnosti rek (na primer njihov tok, obliko, hitrost, širino, globino). Za vsak razred je sestavila drugo koreografijo za drugo reko in učence na urah športa te ko- reografije tudi naučila izvajati. Reke so učenci tudi zvočno upodabljali z lastnimi inštru- menti kot podlago plesu. Dramaturginja Samanta Kobal pa je z igralci utr- jevala vezno besedilo in jih pri tem usmerjala, vodila. Naučila jih je tudi osnovnih pravil gibanja in komuni- kacije na odru. Vloga in delo pri predstavi Predstavo smo pripravljali pol leta, intenzivneje od novega leta naprej. Vsak učitelj oziroma zunanji sode- lavec je dodal svoj delček v okviru pouka. Dva dni pred koncertom pa smo predstavo združili v celoto. Skupno vajo smo dvakrat izvedli v šolski telovadnici, kjer smo si na parket izrisali velikost gledališkega odra. Učenci so na dan koncerta dopoldne še imeli pouk, popoldne pa smo v gledališču izvedli generalko in zvečer nastop. Izvedba predstave v koprskem gledališču Za učence in starše je bila predstava zelo lep dogo- dek. Učenci se je še danes spominjajo, še posebej samih priprav nanjo, ki so jih kot razred zbližale, poveza- le. Posebno je bilo tudi zato, ker smo prvič nastopa- li v gledališču, na velikem odru. Tovrstno sodelovanje med kulturnimi institucijami in šolami bi se moralo za vzgojno-izobraževalne namene večkrat izkoristiti. Pozitivne strani projekta a) Sociološki vidik Spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti, sodelo- vanja, pripadnosti neki celoti, medsebojno povezova- nje, medsebojno učenje, vrednote, izmenjava izkušenj in znanj, medsebojna podpora, iskanje kompromisov, medsebojna strpnost, podpora, spodbujanje, prilagaja- nje celoti, biti pomemben del celote, to, da posamezni- kova ustvarjalnost pripomore h kakovostnejši izvedbi, vendar ni nastopaška in izstopajoča, sprejemanje različ- nosti, skrb za skupen cilj, to, da tudi slabši lahko napre- dujejo in nadgrajujejo svoje sposobnosti. Sodelovanje v taki skupini posamezniku omogoča pridobivanje samozavesti, pripadnost nečemu večjemu, To je bistvo vzgoje mladih, da osebnostno rastejo v zavedanju, da so pomembni v skupnosti in lahko skupaj spremenijo, obogatijo in navdihnejo človeštvo. Glasba v šoli in vrtcu, letnik 26, št. 2 (2023) | Suzana Čopi Stanišič, Kako je nastala predstava Jaz pa pojdem na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru PRAKSA 57 S tovrstnimi projekti se spodbujata njihova želja in potreba po nadaljnjem ustvarjanju in udejstvovanju v skupinah ne glede na vsebino ali namen. To se prenese tudi v delovanje na drugih področjih. občutek, da enakovredno pripomorejo k delovanju v skupini. S tovrstnimi projekti se spodbujata njihova želja in potreba po nadaljnjem ustvarjanju in udejstvovanju v skupinah ne glede na vsebino ali namen. To se prenese tudi v delovanje na drugih področjih. Delovanje v sku- pini je pomembno za doseganje višjih in večjih ciljev (Kroflič idr., 2022). b) Glasbeni vidik V ospredju je bila ustvarjalnost učencev. Učenci so poiskali in pregledali različno glasbeno gradivo ter sami iskali možnosti njegove predstavitve in obdelave. Glede na lastne zmožnosti so skozi sebi lasten glasbeni svet soustvarjali glasbene podobe, povezovali obstoje- če/staro z novim. Spodbujanje k ustvarjalnosti zahteva od učencev še več poglobitve v glasbeno gradivo. Preko glasbe so se učenci še bolj povezali, znali prisluhniti in sooblikovati celoto. Znali so pretehtati, kaj je dobro, in skupaj so se veselili ob dosežkih (ib.). c) Vsebinski vidik Prav raznolikost slovenskih pokrajin in običajev se odraža tudi v glasbenem gradivu, ki so ga učenci preko skupne zgodbe povezali v celoto. Ravno iskanje rešitev, kako oblikovati zgodbo in povezati raznolikosti v zao- kroženo celoto, ki bo zanimiva in hkrati smiselna, jih je vodilo k še večjemu razumevanju in prepoznavanju značilnosti. In ne nazadnje k premisleku in spoznanju, kako čudovita je Slovenija in kako jo prav raznovrstnost v vseh pogledih dela to, kar je, in nas to, kar smo. Edin- stveni in posebni. Za konec Ustvarjalni proces obliko- vanja predstave Jaz pa pojdem na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru skupaj z učenci, učitelji na šoli in zunanjimi mentorji se je izkazal kot zelo učinkovi- ta oblika učenja in poučevanja. Čeprav smo vzeli za izhodišče snov 9. razreda pri geografi- ji, smo vsebino horizontalno in vertikalno povezali s cilji drugih šolskih predmetov in tako dosegli, da smo v projekt vključili vse učence osnovne šole. Vsebine so učenci preko projektne oblike učenja povezovali z različnimi vrstami umetnosti. Umetnost je bila tako v vlogi spodbujevalca prenosa različnih znanj in veščin skladno z razvojem po- sameznega učenca. Učenci so dobili dodatno potrditev in motivacijo za nadaljnje učenje, pa tudi samozavest in kulturno zavest. Umetnost osnovnošolcem omogoča, da počnejo nekaj, kar se jim zdi zabavno, hkrati pa se učijo. Pokazalo se je, da je eden najmočnejših učinkov uvajanja umetnosti v poučevanje in učenje ravno povezovanje in prenos znanja iz ene discipline v drugo. Viri: Devjak, T . idr. (2010). Pedagoški koncept Reggio Emilia in kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti. Pedagoška fakulteta. Kroflič, R., Rutar, S. in Borota, B. (ur.) (2022). Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Založba UP . Oblak, B. (1995). Pesmi sveta. DZS. Pečjak, V. in Štukelj, M. (2013). Ustvarjam, torej sem. Mohorjeva založba. Sicherl Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Pedagoška fakulteta. Učni načrt. Program osnovna šola. Umetnost. neobvezni izbirni predmet (2013). MIZŠ, Zavod RS za šolstvo. https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/Neobvezni/Umetnost_izbirni_ neobvezni.pdf Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011). MŠŠ, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_geografija.pdf Povezava do celotne predstave