132. številka.
Izdai^Je za soboto 2. novembra 1895.
(v Tratn, v soboto zjutraj dne 2 novembra 1885.)
Tečaj XX.
„IDINOIT"
izhaja po trikrat i)* teden * ftentili j«, danjih ob torkih, Aatrtklh in MbOtAhi Zjm rmije udanj« it-h »j« ob H, uri ijutraj, večerno pn ol> 7, ari večer. — Obojno igd»nj» Mane : »» jerten no-nec . f. — ,W>, ir.ven Avetrlj* f. |.«> M tri »ee«! . . . i.lVi , . „ 4,— *a pol leta . . . 5.— . , . M >h leto . . . 10,— ... I«.—
Na aarriba brat priložene naročnine te aa jraljfl azlr,
Poiamično itovjlke se dobivajo v pru-dajalriioah tobaka v Trstu po a nve., i*ven Trita po S ovč. Sobotno večerno udaiije v IrmtH 4 n*.. izven T rita S n i.
EDINOST
O^laai »m rakunu po rarifu T petita; i* na<to»^ i d.'h.•luni črknrai «<. pla,"ii|« prostor, kolikor oborit t .itfinih »r^tic. 1'mUn« oomrtnice in j«vno*ah*nlđ, <i,t. mapi njfU-i itd. in -arunajo po pogodbi.
Vej .l.ipl.j nuj «« poAiljajo -irudniatvu iillra Cnemm* it. 1,1. V.iiko pi-nut n»a-» Hiti frank o rano, kur nefratilcovaiM e« u ■ pr»j >tnitjo. Rokopisi »» do vrntSijo.
Glai
.Nuročili no. ruklaniaoije in o(U<i< rt pn« jpma itprfVHiit.ro ulica M.»lino | «•-rolo bit. It, II. naiht. Odprte rnkUiO'i.- | > *o priMt« poetom«,
lilo »lcvenakega politlćnetfa druitva ca Primorsko. r r<l,.....Ja
Prošnja-Spomenica
Njetf. Veličanstvu.
Našim čitateljem je gotovo še v spominu, da je v mesecu aprilu t. K, posebno odposlanstvo, obstoječe od narodnih zastopnikov v državnem in deželnem zboru in predsednikov okrajnih gospodarskih zadrug istrskih, izročilo Njeg. Veličanstvu, cesarju in kralju Franu Josipu I. posebno „P r o š n j o • s p o m e n i c ow, kojo objavljamo daneB niže doli z željo, da bi se z isto seznanili tudi sedanji vladni krogi na Dunaju ter naši čestiti čitatelji, koje bode iz-vestno zanimala ta „P r o š n j a - s p o m e-n i c a". Ista se glasi:
Vate Veličanstvo! Presvetli tjospoilar!
Oni del naroda hrvatskega ali slovenskega, ki je zastopan v gospodarskih zadrugah ter v državnem in deželnem zboru po prepokorno podpisanih svojih sinovih, predlaga pred prestolje Vašega Veličanstva prepo-nižno prošnjo:
Da bi Vaše Veličanstvo premilosttio blagovolilo naložiti kompetentnim oblastim, da bi si prizadevale iste, da se od tolikih nadlog, ki tišče ta narod, odpravi vsaj jedna, in to je: g o s p o d a r s k o p r o p a-danje kmečkega stanu Istre.
Vladi Vašega Veličanstva je dobro poznano, kako je nedavno, ob obnovljenju trgovinske pogodbe s kraljestvom italijanskim, to poslednje hitro uporabilo klavzulo o znižanju uvozne carine na vino, vsled koje uporabe so italijanska vina uprav poplavila državo Vašega Veličanstva.
Prepokorno podpisanim ni naloga ta, da bi preiskovali, da-li je bilo pravično in za narode te lirne monarhije koristno: da se je dala sosednji državi ona ugodnost za ves obseg sedanjega kraljestva italijanskega, dočim je prvotno veljala samo za nekatere pokrajine, ležeče v sedaj konečno syedinjenem kraljestvu italijanskem.
Radi tega tudi ue gojimo nikake mržnje do onega naroda, mi, ki smo, kot sinovi »vete katoliške cerkve, vzgojeni v veri, da so vsi narodi o t y o c i je d nega očeta.
Ali nekoja dejstva, pogubna za istrske poljedelce, ki so se pokazala po uvedenju omenjene klavzule, bodisi kot neposrednje ali posrednje posledice novih odnošajev, mi
PODLISTEK.
Zgrešeno življenje.
(SUka it litIjmji)
»Pazi!. . . Skoro da nisi prišel pod voz !• Toliko da ga res ni sunil konj s prednjo nogo ter ga vrgel na tla, kjer bi ga kolo neusmiljeno razmmrilo. Sel je Miran preko cesto ter zrl v neke novine, ves utopljen v čitanje. Se v pravem času prijel je prijatelja Hinko, ki je ravno hodil po drugi strani cestc in videl Mirana v nevarnosti.
, Kaj-li je tako važnega v listu, da niti ne vidiš, kaj ti preti?" vprašal je Hinko svo-jega prijatelja, ko sta hodila jeden pri drugem po potu. „Zopet kaj o prevatu v Kubi ali o kužni mrzlici v Ameriki?
„Ne! Čitaj!"
Hinko je pogledal omenjene vrste: „Včeraj iilekli so ribiči iz Donave truplo neke mlado žeuske. Poizvedeli smo, da je to gospa Luiza Ebertova, poročena z baronom Ebortom. Vzrok samomoru je najbržo iskati v družinskih za-pletkah".
.Kaj je to tako važno! To je vendar uekaj navadnega, vsakdanjega!" opazil je Hinko.
.Gotovo! toda zame ue! to osebo sem po-zual, sem — ljubil. . .
nJeli to šala ili resnica?"
ne smemo zamolčati pred bdečo skrbjo Vašega očetovskega srca.
Med temi dejstvi kažejo se nniu najpoguh-neje sledeča:
Prvo: da po znižanju uvozne carine na italijanska vina ista prihajajo v našo državo v strašni množini, dočim naša vina, dasi je za ista znižana carina v Italiji, odhajajo v kraljestvo le v razmerno jako mali meri.
In tako se je, žal, pokazalo neresničnim tudi inenenje trgovske zbornice istrsko iu gospodarskega svčta istrskega, koja sta pričakovala za gotovo, da se po uporabi klavzule o carini na vino otvori našemu vinu velika prodaja v kraljestvu italijanskem, zlasti v Benetkah.
Preponižni zastopniki niso verjeli temu že iz početka, ker so vedeli, da sosednje kraljestvo ima danes železnic iu cenejih potov po morju ter tudi volje za pospeševanje trgovine se svojim vinom, a znano je bilo tudi to, da so dobri poznavalci svoje domovine v Italiji bili prepričani, da hočejo oni sicer kupovati po nekoliko tisoč steklenic dražjega vina ogrskega, a da bodo oni zato prodajali v to državo na stotine hektolitrov svojega vina.
Zato pa nas je dirnolo uprav bolestno, ko je gospod minister za trgovino v seji poslanske zbornice dne 19. velikega travna 1894. izjavil, baje nam v tolažbo, da se je od oktobra 1892. do avgusta 1893. uvozilo v te države samo 826 tisoč metričnih stotov italijanskega vina, a da je naš izvoz v Italijo v istej dobi poskočil od 5700 hektolitrov na 75411 To je res žalostna tolažba, ko nam kažejo številke, da, ko je izšlo iz Avstrije sedem litrov vina, ga je prišlo iz Italije v Avstrijo osem sto litrov. Razlika je očevidno preogromna!
Drugo žalostno dejstvo, izvirajoče iz teh odnošajev je, da se v Avstriji pod imenom italijanskih vin in po olajšani carini morejo, žal, uvažati vsakovrstna vina, izrasla kjersi-bodi, da so le pokrita s potrdilom, da so italijanska.
Omenjeni gospod minister sam je priznal v rečeni seji poslanske zbornice, da ae taka „potrdila izvornosti" izdajajo „in bianco", pri čemer ostaja prodajalcu na voljo, da označi svoje vino kakor hoče.
Tretja posledica tej poplavi italijanskih vin je ta, i.a ona vina iz Dalmacije, ki so primerneja za križanje, morajo priti na trg
„Gola resnica . . .
Prijatelja krenola sta v bližnjo kavarno ter sedla za mizo.
„Ko sem se učil prvo leto na dunajskem vseučilišču pravice, stanoval sem pri neki udovi. Ona je imela mlado hčer. K nji je zahajala večkrat druga deklica, Luiza pojmenu. Bila je jako lepa iu duhovita, posebno lepe rumenkaste tasc vile so se jej v majhne kodro ter obkroževalo ujeuo nežno obličje. Zamaknjeno sem jo poslušal večkrat, ko je popevala ob spremi je vanj ti na glasoviru, po prijateljici.
S kratkimi besedami: zaljubil setu se v Luizo. Toda o tem ji nisem nikoli omenil ničesar.
K malo potem moral sem so ločiti od tega ljubega kraja; šel sem za spremljevalca ua putovanje nekemu mlademu grofu. Prišlo mi je to uenadoma, tako, da mi ni bilo moč, posloviti se pri Luizi. Bal sem se tudi tega slovesa. . . .
Ko sem drugo leto napravil državno skušnjo, praznovali smo le-ta dogodek po navadi po krčmah in gostilnaii in sledujič krenili pozno v noč v neko ponočuo kavarno, kjer je bilo zbirališče vsakojakih ponočnjakov možkega iu žeu-skega spola. Bili smo vsi dobre volje. Ženske zabavale so navzoče, — saj jo to njihovo delo, s tem si služijo svoj kruh.
Ogledaje se, zagledal sem ueko žensko osebo, ki je sedela pri jedni mizi ter zamišljeno kadila zavitko. Čutil sem, da mi je kri šinila v glavo.
tako ali tako, in tako ovirajo v obsegu te monarhije prodajo čistepa istrskega vina, koje bi se sijajno izplačevalo, ko bi Dalmacija svojo veliko množino za križanje sposobnih vin mogla prodajati v one daljnje krajp, v kojih jo pobija konkurencija italijanskega pridelka.
Posledica vsemu temu je: neverjetno nizka cena istrskemu vinu ravno ob časti, ko nam je že zasijal žarek nade, da se bližamo gospodarskemu preporodu naše Istre, nesrečne v mnogih pogledih.
Kot krona vsemu zlu prihaja še brezbožno pačenje, fabrikacija vsake vrste, ki je v tem letu posebno privedla do tega, da je moral mnogi iu mnogi vinogradar Istre držati v kleti do nove trgatve svoje pravo naravno vino, ker ga ni mogel prodati niti po 10 nvč. hektoliter, med tem koje natančno preračunjeno, da nikako racijonalneje gojenje vinogradov v tej pokrajini ne poplača niti stroškov, ako posestnik ne more prodati svojega vina vsaj po 12 gld. hektoliter, iu ko je znano, da so se v prejšnjih letih taka vina prodajala navadno po Iti do 18 gld., tu pa tam celo po 27 gld. hektoliter.
Nedavno, na žalost prekasno, zaprli so v Trstu ogromno izdelovalnico umetnega vina. Takemu podjetju bi reS ne smelo biti mesta nikdar v vinogradnih krajih.
Težko bi se dala opravičiti ona opazka, kojo je mnogokrat čuti proti pritožbam, da namreč v letih obilnega pridelka ne smemo pričakovati ugodnih cen. To je za nas res žalostno, , da v letih z nekoliko bilnejim pridelkom ne moremo brez zgube prodati po priliki pol milijona hektolitrov dosti dobrega vina, in to v državi, ki ga od same Italije prejema skoraj dvakrat toliko, in ako moramo čakati, da nam šele toča pobije razne krtye Istre (in to se dogaja, žal, pogosto), da moremo po drugih knyih z nekoliko dobička prodati, kar nam je ostavila Previdnost božja.
In tako prihaja, da ta ubogi narod pokriva nesrečo jeden drugemu in da, potrt težkimi nadlogami, se nikakor ne more povzdigniti kulturno.
Ta narod je priučen trudu in ima dobro voljo, samo načina nima, kako? in pomoči, da bi se povzdignil.
A take pomoči in sredstva, poleg drugih, koja bode znala najti vlada Vašega Veličanstva na temelju mnogoletnih izkušenj v
Izgledala je — kakor Luiza. Toda, ker je sedela prccej daleč od nas, nisem mogel razločiti za gotovo, jo-Ii ona ali no. Sploh mi jo bilo težko misliti, da bi ona bila med takimi osebami.
Toda stopil sem bližje in — nisem so motil* Bila — je — Luiza.
„Luiza!* zakliknol sem.
Ona me je pogledala medlim očesom, za-rudela v obličju, toJa k malo se je pomirila iu mirno kadila naprej.
„Vi tukaj! Je-li to mogoče?1' vprašal sem jo hripavim glasom, stopivši bližjo.
aKakor vidite", odgovorila je, ue da bi tre-nola očesom, a videlo si ji je, da jo skušala ostati mirna ter ne pokazati, kako je vrelo v nji.
„Toda, za Boga, kako ste prišla vi sem ? Da bi mi kdo drugi povedal to, pital bi ga laž-njivceuj".
Mignola mi jo v stransko sobico, kjer sva bila suma. Tu pa je padla skoraj onemogla na stol.
„Vi se čudite", dejala mi je tihim glasom, „viditi me na takem kraju v taki družbi . . , Temu ste — kriv vi . . .*
„Jaz! ... Za Boga. Luiza, kako govorite?-' Toda kakor da bi se ue zmenila za moje besede, nadaljevala jo, gledaje me grozno, čiroko odprtimi očmi:
„Ko sem zahajala k moji prijateljici, kjer ste stanovali vi, zaljubila sem se juz vbogo, mlado
upravi, bila bi po menenjn prepokorno podpisanih sledmi :
Da se zopet uvede v krepust in primerno porabi naredba z dne lo. avgusta 1892, št. 125, glede izvrševanja kontrole italijanskih vin, in posebno: da se bode kontrolirala vsebina vsacega soda, da se ne bodo piipo-znavala „potrdila o izvoru" in biatico, če so tudi bile izdana od kompetentnih oblasti italijanskih ; da se slednjič od stranih avstro-ogerskih organov strogo zaprečijo potajevanja in zlorabljena pri uvažanju italijanskih vin, vsled katerih zlorab se ne le često uvaža tudi žganje pod imenom vina, ampak so uvažajo tudi druga vina, posebno grška pod imenom italijanskega.
Da se olehča ustanovljenje podjetij za poboljšanje in izvažanje istrskih vin, zlasti da se bodo taka podjetja osvobojala obrtnega davka, dohodarine in drugih pristojbin, dokler traja trgovinska pogodba z Italijo, da bi se istrsko vino vsaj deloma naročalo za vojsko in vojno mornarico, za dotične bolnice in za državne železnice, iu da se obvežejo v to tudi ona prevozna podjetja, ki dobivajo subvencijo od države.
Da se potom zakona odpravi pristojbina za kuhanje žganja; in ako bi to ne bilo mogoče, potem naj se istrskim proizvodi-teljem opusti ta davek in naj se dovole strankam vse olajšave pri izvajanju obstoječih predpisov zakona.
Da se čim preje zadovolji željam za «lo-zidanje potrebnih železničnih prog v pokrajini, posebno pa one proge, koja bi vezala Hrpelje s Šapjanami ali Jurdani.
Da se določijo letne podpore v prilog vinogradarstvu, ter da se ustanove nagrade proizvoditeljein za napravo najboljših vrsti vina in za izvoz istega v inozemstvo.
Da bode dovoljeno pridelovanje tobaka po predelih Istre, okuženih po trtni uši, zlasti na kvarnerskih otokih, kjer je lože zapreće-vati potajevaige.
Da se v raznih okrajih pokrajine ustanove praktične poljedelske učilnice z hrvatskim oziroma slovenskim učnim jezikom, a istotako obrtne šole, obzirom ua poklice, za koje se najbolj zanima prebivalstvo v dotičnih krajih.
Da država razbremeni hipotekarne dol-gove in da uredi odplačevanje takih tirjatev na anuuitete z obrestmi po niže od pet od sto, ali da vsaj ustanovi državno hipotekarno
dekle — v vas in ljubila som vas na tihem, kar je bilo moč mojemu mlademu, deviškemu srcu. Toda vi niste videli to, ali niste hoteli opaziti mojo gorko ljubezen, da, odšli ste, ne da bi mi bili rekli besedice. Kako .sem bila jaz žalostna in obupana! Nisem vedela kaj pričeti.
Nesreča je hotela, da mi je prišel nek mlad gizdalin na pot. Pohajal je za menoj, ko me je zagledal na cesti, šetal pod mojim oknom, pisaril mi ljubimska pisma in pošiljal mi darila. Moje neizkušeno srce, ki je bilo polno ljubezni, potrebovalo je tudi ljubezni iu dalo se je oslepiti. Snidla sva se na njegove opetovano prošnje, enkrat, potem seveda drugikrat, prilizoval se mi io, preslepil mo sladkimi besedami in slednjič — me spravil ob čast in poštenje. Sedaj sem sprevidela še le, kaj sem storila. Obup iu kes zmešala sta mi skoraj pamet; hotela sem se umoriti, toda nisem imela dovolj poguma v to ; poštenje moje oskruujeval je madež, pot nazaj mi jo lulu zaprta; greli, enkrat storjen, ponoviti se dii z lažjo vestjo; tako je prišlo, da ste me slednjič našli tukaj."-
Ko je končala, prižgala si je zopet zavitko, ki ji j«-' ugasnila meti pripovedovanjem, ter zase tiho pela:
Kar je bilo, Ne pride več; Razkadilo Se je v tleč.
banko za Istro 8 povoljnejimi pogoji, nego •o oni deželnega kreditnega zavoda za zasebne upnike; a v najslabšem slučaju, da se vlada Vašejra Veličanstva pobriga za način, po kojem bi se znižale obresti in prispevki za upravne stroške, ki se plačujejo hipotekarnemu zavodu istrskemu, in da se v obče olehčajo pogoji, pod kojimi bode mogoče dobivati posojil od istega.
Da pojde vlada Vašega Veličanstva na roko, da se po Istri ustanove krajne posojilne zadruge za osebni kredit in z istimi spojene hranilnice potom društev, poznanih pod imenom Reifteisen.
I)a vlada Vašega Veličanstva sama izvede in da poskrbi, da deželni odbor vzame v obzir želje, izražene v pogleda cest in pitne vode, u rej en j a potokov in drugih vod, za narod koristnejega urejenja gozdnih od-nošajev. popravljenja obstoječih pristanišč in naprave novih.
Da se v zmislu jednoglasne resolucije deželnega zbora po odpisu še obstoječih tir-jatev konečnn reši vprašanje zomljiško-od-vp/nega zaklada ali ezonera, radi kojega se je v toliko letih potoćilo toliko solza.
Da zasnujejo na državne stroške in pod nadzorstvom skladišča avstro-ogerskih vin v inozemstvu, n. pr. na Nemškem, Švicarskem, v Rusiji in Bolgarski, a za istrska in dalmatinska vina da .se slična skladišča prirede na Dunaju, v Dragi, Budimpešti, Zagrebu, Sarajevu in po drugih velikih mestih, kjer je nade, da bi bilo to koristno.
Da vlada Vašega Veličanstva izda stroge naredbe proti pačenju vina in mešanju istega škodljivimi tvarinarni, in da se bode strogo nadziralo, da se pod imenom istrskih vin ne bodo prodajala inozemska.
Da vlada Vašega Veličanstva določi primerno število letnih štipendijev za priu-čenje v vinogradarstvu in vinarstvu.
Da bode vlada Vašega Veličanstva pri imenovanju v deželni kulturni svet jemala v ozir samo take osebe, ki so sposobne in voljne pospeševati delovanje vseh gospodarskih zadrug brez razlike glede na kraj, v l ojem so ustanovljene in gledć na jezik, kojega se poslužujejo, in da tako pospeševanje posebno priporoči svojim podrejenim organom.
Vaše Veličanstvo ! Prepokoruo podpisani so trdno uverjeni, da se Istra v malo letih uprav razcvete, ako Vaše Veličanstvo blagovoli odredili, da se uporabijo ravnokar omenjeni nasveti in da se korak zn korakom uvedejo poboljški.
Denar, ki bi ga država potrošila v ta namen, izplačal bi se obilnimi in rednejimi dohodki na davkih, in ako bi se tudi ne povrnilo kaj malega, smatrati bi bilo to kot pravično odškodnino jedni najsiromašniSih pokrajin za izgube, koje trpi v interesu skupnosti po uporabljevanju uvodno omenjene klavzule o carini na vino, potem ko je vlada Vašega Veličanstva ponovno izjavila, da so viši drž .vni interesi zahtevali sklenjenje dotičnih trgovinskih pogodeb.
Mene jo vest pekla. Dolžila je mene, da sem kriv na njeni nesreči. Ta beseda mi ni dala miril, Pot mi je lil po obrazu. Ni mi bilo moč dalje ostati v soparni sobi. Vzel sem klobuk ter drl ven na ulico. Slišal sem, da me je klicala nazaj in me hotela zadržati. Toda nisem je ubogal; tekel seru proč, daleč od tod, dokler nisem padel skoro onemogel na klop v mestnem vrtu."
Molče sta sedela prijatelja, vsak utopljen v svoje misli. Miran strmel je v tla ter si gri-zel ustnico in njegov obraz skrčil se je kukor v krču.
„Ali si potem kaj slišal o nji?" vprašal ga je Hinko.
„Da!" odgovoril je Miran, „baron Erbert, jako grd človek, zaljubil se je v njo, popotoval več mesecev z njo po Europi, ter jo dovede! nazaj kot svojo soprogo."
Natakar je prinesel večerne novine. Hinko prijel je za časnik ter pofel prebirati. Slednjič pokazal je prijatelju vrste : „Gospa Lujza Ebertova, o koje samoumoru smo povedali v jutranji izdaji, pustila je listek v evojej spalnici z besedami: „„Ljubila sem eukrat čistim srcem in spomin na oni čas in uasvooje poslednje razkošno živeljenje ter zavest, da ne morem in ne smem biti već srečna, mi ne daje več miifi ter me žone v obup"".	Luiza.
Dva trikrat prebral je Miran te vrstice in
mrmral tiho: »Temu sem jaz kriv......*
Bogorod.
Ne moremo se po tem preponižnem,
ali po dolžnosti naši tudi iskrenem razloženju naših potreb oddaljiti od prestola Vašega Veličanstva, da ne bi tudi ob tej pril ki izvršili sveto nam dolžnost, jedno najlepših tradicij, ki so nam jo ostavili naši očetje, a to je Izraz neporušne zvestobe in udanosti naroda, kojega zastopamo, nasproti piestolu Vašega Veličanstva in vladarski hiši Vaši. Bog poživi in ohrani Vase Veličanstvo! Dano na našem shodu v Zorinem domu. V Opatiji, dne 7. novembra 1894.
(L. S.) Ibr. Matko Izginja 1. r. (L. S.) poslanec.
Vjekoslav Spinčić 1. r. poslanec,
Ivan Saiicin 1. r.	Viktor Tomičic 1. r.
predsednik.	predsednik.
Matko Mandii 1. r.	(L. S.)
poslanec.	Antun JeluŠid 1. r.
(L. S.)	podpredsednik
Dr. M. Trinajstih.v.	(L. S.)
predsednik	p	, f
Fran Flrgo I. r.	predsednik,
poslanec.
Anton llognč I. r.
predsednik,	. . a
....	Dr. A. Stanger 1. r.
atavoj Jenko I, r.	poslanec,
poslanec.
lhr. Fr. Volar ic 1. r. poslanec.
Češka sodba o programu vlade.
(Konec).
Poslanec dr. Herold je nadaljeval svoj govor:
Avstrijski državnik, ki bi imel ambicijo, da se mu v zgodovini ohrani ime pravega državnika, in ki bi imel ambicijo, da se mu posreči vzdržavati v redu državno bistvo, ne bode mogel drugače doseči tega, nego z rešitvijo in p<> rešitvi čeJkega vprašanja, in vsi zi-stemi ki se izogibljajotemu vprašanju bodisi namenoma, bodisi iz slabotnosti, bodisi radi hipnih težav, niso drugega nego jednodnevne muhe, trajojoče več ali manj, nekoliko mesecev, ki pa ne morejo in ne bodo trajno uplivali na razvoj odnošajev v državi, in ker se cilji sedanje vlade toli razlikujejo od ciljev, ki smo jih postavili mi, potem pa tudi naše stališče in stališče naše stranke ne more biti drugače,nego opozicijonalno. Mi se razlikujemo morda od drugih strank po odkritosrčnosti, mi povemo odkrito, a vlada ve vsaj, pri čem da je z nami.
Na njej bode, da dokaže resničnimi dejanji, da je nje program resen in odkritosrčen vsaj v oni smćri, kjer hoče priti nasproti narodu češkemu. Tega ne stori vlada nam na ljubo, to mora vlada storiti v interesu monarhije in v interesu drž a v e.
Oeško vprašanje je rana, kojo treba zaceliti. Oeški narod je pri najtežavnejih od-uošajih pokazal, da je pripravljen za mirno rešenje svojega razmerja do države; ta narod je uadahnen mirnim prizadevanjem, da slednjič izgine ta rana politike avstrijske, ali kleni) je, da vztraja na tem stališčn, na
Klarica iz farovia. a7
(Konc).
Ni bila to Klarica — marveč samo njena senca. V očeh slab odsev mladosti, na licu obledeli odsev nekdanje krasote — namesto besed vzdihljeji, namesto srci grob živo pokopanih spominov ...
Na vasi ozrla se je k farovžu, če li ne gleda častitljevi gospod za njo. — Ni gledal! — Napotila so je k cerkvi. Velika baklja lunine svitlobe razlivala je bledo zarjo po okolici in ta mirna cerkvica ka-meniška izgledala je kot začarani grad v pripovedkah, in ti pokopališčni križi stali so tu kakor na straži. Malo dekletce se je b ilo, ko je videlo, da odpira Klarica črna vrata pokopališča.
„Mama, jaz se tako bojim!* „Ne straši se! — Nekoliko pomolim tukaj, p&k pojdeve dalje".
.Domov, kaj ne, mamica?* „Vidiš tukaj, kjer je ta mramornati križ, spi tvoja prava mati, a tu pod tem črnim lesenim križem spava tvoj oče. Molive
Pri treh grobovih bila je rosa otrta, pri treh grobovih videti je bilo na travi stezo p<i odhodu Klarice iz pokopališča k reki Ogarki.
V zakrivljenih ovinkih valila se je spodaj Ogarka in nad njo plavala je megla, kakor nad potnim konjem. A tako turobno šumeli so ti valovi v globoki dolini, obža-
koje se je postavil v interesu lastne dežele
in v interesu sknpne monarhije in moram izjaviti čisto odkrito, da se mi glede vsega razumevanja monarhije razlikujemo od programa vlade.
Ako je govor o avstrijskem patrijotizmn in avstrijskem duhu. je to mogoče le tedaj, ako se postavi neprekrsuim temeljnim načelom vladnega pravila spoštovanje do zakonov, spoštovanje dopridob-ljenih pravic in Spoštovanje do vseh narodnosti, in le tedaj je možno govoriti a avstrijskem duhu, ako so javna uprava, vlada in zakonodjaja nada lin en i pravičnostjo do vseli narodnosti in dežel. Sama beseda pravičnost ostane le beseda, ki je pod koalicijskim inininister-stvom odkritosti in resničnosti ostala skrita in neresnična.
Pravičnost postane le tedaj program, ako je vsa uprava in vodstvo državnih poslov nadahnena prepričanjem, da so vsi narodi jednako vredni in jednako v a ž n i z a d r ž a v o in da ima narod češki za to državo toli eminentno državno važnost, da brez zadovoljenja istega niti misliti na Htijenje in ojačenje monarhije. Ministerski predsednik naj vzame na znanje: Mi smo n e z a (1 o v olj n i, nam ni prilike, da bi bili zadovoljni, in ako mu je res namen, uveljaviti pravičnost, potem mora najprvo, predno je misliti^ na to, da bi narorl češki premenil svoje stališče odpraviti vse kamenje, ob katero se spodtikamo, in vzroke nezadovoljnosti in ogorčenja naroda češkega, In potem še le pridemo v položenje, da se lotimo žujim nadalnjega popolnjevanja dela.
Kaj nas nee dogodki v Zagreba ?
Pod tem naslovom piše „Slov. Svet* v svoji poslednji številki:
„Vse avstrijsko novinstvo pečalo se je in se deloma še peča z zadnjimi dogodki v Zagrebu. Razpravlja se stvar z najrazličnejših stališč, govori in piše se strastno in mirno akademično, na jedni strani se pretirava, na drugi jemlje se tem demonstracijam vsak političen pomen. Ne glede na politično stran in na posledice, ki jih bodo imeli ti dogodki posebno za Zagrebške veliko-šolce, zde se nam te demonstracije važne posebno za to, ker nam kažejo duScvno razpoloženje in smer političnih teženj in stremljenj hr-vastke akademične mladine.
Zagrebški dogodki pričajo nam, da politična vzgoja, katero dajejo stare politične stranke na Hrvatskem mlademu naraščaju, ne vedć tega do treznega premišljevanja in mirnega razmatranja o kulturnem in gospodarskem položaju svojega naroda, o odnošajih med Hrvatsko in Ogersko ter o sredstvih, kako rešiti se madjarske hegemonije. Hrvatska mladina je v svojih govorih in činih . radikalna", ne mara se spuščati v „fili-stersko" premišljevanje, ravnajoča se po stari frazi, da mladinu ne sme biti pretrezna. No nam se zdi. da so časi za tak radikalizem uže davno minoli, in želi bi, da mu tudi mi Jugoslovani damo za vedno slovo!
lovaje, da vse na zemlji ima vsaj trenotek
počitka, le oni nikdar, nikdar I--— A
luna jim je zopet šepetala tolažbo, da to, kar na svetu počiva, to tudi gine, le oni nikdar ne zginejo .. .
Klarica došla je k Libohoviškemu mostu, pod katerim je bil tok Ogarke najurnejši. Obstala je, oprla se z roko, na kateri je držala spavajocega sinka, ob ograjo, a dekletce je stisnilo svojo glavico v njeno obleko. Nekaj časa zrla je zapuščena Klarica doli i.i čim dalje je gledala v ta začrneli prfld, toliko bolj je hrepenela plavati ž njim, daleč — če treba do brezkrajnega morja — — „Kaj bo s teboj, moj sinček i — Očeta nimaš, mati je beračica. Oh ti Se ne poznaš trnja bede, ti si nedolžen, in jaz ne dopustim, da bi moral poznati stene ječe, kakor imenujejo pozeineljsko življenje; nočem, da bi moral kleti kedaj nesrečnega očeta! — Ti spiš, — ko se sprebudiš, bova skupaj na boljšem svetu, kjer ni bolečin, kjer ni ločitve Pojdi, moj sinček 1"
„Kam greste mamica?* povpraševalo je strahotna dekletce; „ne vzamete tudi mene s seboj ?•
„Ne, malenčka; nisem ti dala življenja, pa ti ga ne bom tudi jemala. Pozdravim
tamkaj za-te tvojo mater--Zakaj danes
nihče ne gre črez ta most P!" Klarica je poslušala nekoliko. „Sedaj prihaja nekdo, res — že se po-
Kara tako početje vede, kaže nam vsa naša
minolost, kaže nam pa pospbno ja»no tudi bi-lancija zadnjih dogodkov.
Kakošne bodo posledice teh demonstracij ? Mržnja med Srbi in Hrvati vzplamti sedaj z novo, podvojeno silo. Bil se bode boj na vsej črti. na gospodarskem, kulturnem in političnem polju s podvojeno strastjo in s poteneovanim sovraštvom. Kdo bo imel dobiček od tega ? Ma-djari — isti Madjari, proti katerim so hrvatski akademiki tudi in » tolikim nevspehom demon-strovali; Hrvatska, nezavisna in samostalna Hrvatska, za katero so ti mladeniči, mi jim to odkritosrčno verjamemo, pripravljeni žrtvovati življenje, ta Hrvatska plača pa hud račun te nepremišljene demonstracije. Tega pač hrvatski akademiki niso pričakovali in Še manj namerjali, in vendar bo tako, kajti Madjaronstvo, ki je doli v tako bujnem cvetu, stori izvestno vse, da zadosti užaljeni „ogersko-hrvatski vzajemnosti"; ogerski državni ideji in madjarskemu šovinizmu. Osebne kazni in preganjanja, katera bodo morali posamični akademiki pretrpeti, ne bodo hrvatski domovini prav nič pomagala. Kazni pa in zatiranja, katera čakajo hrvatske mladeniče, so morda manj občutljiva, manj britka, nego diziluzije in ponižanja, katera so prest,ili takoj po demonstraciji.
Faktnm da je bilo dijaštvo prisiljeno izvoliti deputacijo, ki naj bi bila šla opravičit demonstracijo pred ogerskim ministerskim predsednikom — fal:tum, da je ta deputacija res potrkala na vrata barona Banffyja, z namenom to storiti, ter bila kljubu temu odbita, ta faktum je bolj britek, bolj razžaljiv in ponižujoč, nego najhujše politično preganjanje. Tega vdarca, tega ponižanja hrvatsko dijaštvo pač ne bo moglo nikdar pozabiti!
Da potolaži madjarsko jezo, kasiral je hrvatski ban vseučiliško zastavo, kot „onečaščeno* po onih demonstracijah, razpustil vsa dijaška društva ter naložil policiji in sodišču, da naj kar najstrože postopata proti izgrednikom. Hrvatski dijaki se sicer niso zbali banove jeze ter so se sami dobrovoljno prijavili oblastvom, kar nam priča o plemenitem ponosu hrvatske mladine ter o nju pripravljenosti, žrtvovati za domovino — tudi svojo osebno svobodo, svojo prihodnjost, če treba ! In baš v tem tiči tragični greh hrvatskih akademikov, da niso znali dati svojim žrtvam prave oblike, da niso še premišljali in morda Še ne premišljao, kakih žrtev zahteva dandanašnja domovina od nas.
Zgodovina nas uči, da moramo se le politiki posvetiti vse svoje sile. temveč tudi tihemu, a vstrajuemu, drobnemu narodnemu deln, katerega se mora vsak lotiti. Vsak mora biti na svojem mestu, vsak mora delati v svoji stroki in v svojem kraju. No mora se pa tudi za svoje delo vsakdor temeljito pripraviti, kajti ako hočemo tekmovati z večitni in mogočnejšimi nasprotniki, moramo biti po razumu in morili veći od njih! Polovičarjem in površnim entuzijastom ne sme biti mesta med nami. Naše navdušenje za narod in domovino imej Bvoj izvor v razumu in opiraj se na znanje, nado v boljšo bodočnost pa zajemajmo iz zaupanja v svojo mor&lno silo in vrednost. Samo tedaj, ko bomo moralno boljši
mika k mostu; ko sčm pride — vidiš tega moža z vojaško kapico? — ko s6m pride reči. mu. hčerka, naj te popelje v Kamenico v farovž, in ko bi te vprašal, ked6 je bil, ki je planil v valove Ogarke. reci mu, da Klarica, nelastna tvoja mati. — Pojdi s£m, sirota — poljub — —■
Koraki tujca ko ravno zadoneli po lesenem Libohoviškem mostu, ko se je vspela Klarica na nizko ograjo in s6 svojim sinče-
kom zginila v Ogarčinih valovih.
* *
Kameniškega gospodfc župnika zbudili so že v pozni noči iz sna.
„Kaj se godi?"
„Zbudim naj vas, častitljivi gospod*.
„Cirili*
„Privajam vam to-le deklico — ali jo poznat« ?"
„Otroče Zemeckega — —u
„Našel sem jo na Libohoviškem mostu*.
„Je morda zablodilo tjekaj?*
„Ne, šla je s Klarico".
„A kje je Klarica ?"
„Pred mojimi očmi, držč nekaj v naročji, skočila je v Ogarko — —"
* *
*
Ste-li videli v poslednjem času župnika iz Komenice. Vidite, kako se je spremenil od te dobe, ko so Klarico vlovili pod Ra-doveškim brodom!
Revež! v jednem letu so mu lasje po-poluoma osiveli.
(Iz češkega plevel — KI —)
nego naši nasprotniki, materijaluo utrjeni, te ** bodemo imeli zaveden in jednolit nnrod za seboj, ki si bo v svesti, kaj hoče in kam hoče, samo tedaj bomo mogli tirati v resnici radikalno politiko, in ta čas ne bo lehko sile na svetu, ki bi mogla zaprečiti nam dosego postavljene s' svrhe. Da pa pridemo kedaj do tega. mora začeti to reformo vsaV najprej sam na sebi, v prvi vrsti pa se ve da akndemična mladina, ki stopa na čelu naroda. Te žrtve so teže in močnejše, nego žrtev osebnega junaštva; no nova duba zahteva novih Žrtev, in kdor hoče svoji domovini koristiti v resnici — mora jej tudi te prinesti I	Z 3-f2. *
* *
Dasi gosp. člankar morda nekoliko prečrno vidi, kolikor se dostaje posledic demonstracijam v Zagrebu in je tudi nekoliko preoster sodnik demonstracijam samim, vendar mu tieba priznati, da nam je podal skoro samega zlatega zrnja, zlatih naukov, in svetovali bi iskreno ne le hrvatski, ampak tudi slovenski mladini, a poleg mladine tudi dozorelemu razumništvu, da trezno premišlja o teh naukih. Ti opomini bodo morda nekako neprijetno zveneli marsikomu, ali spoprijazniti morajo vsakogar z nazori člankarja v „Slov. svetu*: trezna razsodnost, mirna in stvarna dikcija in ono možko-postavno rodoljubje, ki veje iz tega članka, ona idejalna ljubezen do svojega rodu, ki hoče res koristiti.
Le v jednem, v kolikor smo poučeni mi, je storil spoštovani dopisnik „Slov. sveta* krivico hrvatski mladini; tam namreč, kjer pravi, da je deputacija mladine trkala na vrata ministerskega predsednika ogerskega grofa Banffyja, da bi o p ra-v i č i 1 a demonstracijo. To ni res, v kolikor se nam poroča; naprošeni smo tudi, da konstatu-jemo to. Dunajski in budimpeštanski listi so res pisali o takih kdrakili hrvatske mladino, ali stvar je bila zlobno J zasukana. Deputacija je hotela le k banu hrvastkemu, da mu stvar pojasni a ni malo ni mislila na to, da bi se opravičevala pred mini8terskim predsednikom ogerskim. Do tacega čina, ki bi bil, kakor prav opaža „Slov. svet*, hujše nego najhujše zlo, politiško proganjanje, se ni motfla pozabiti akademiška mladina hrvatska
V tem zmislu smo obveščeni mi dasi, seveda, ne moremo trditi absolutno gotovostjo, da bi bila ta naša verzija prava in ona v „Slov. svetu" krivična.
Politiške vesti.
V Trutu, 1'ne 1, novembra 18!•.">.
Občni zbor društvu „Sloga* ▼ Gorici se je vršil minoli ponedeljek predpo-ludne. Po otvorenju zborovanja je društveni tajnik g. A. Gabršček preči tal obširno poročilo o delovanju društva v v tem letu, zlasti pa njega skrb ;za slovensko šolstvo v mestu goriškem. Poročilu opisuje podrobno vso letošnjo volilno borbo in vršivše se volilne shode. Ob zaključku se spominja poročilo še enkrat prepotrebne skrbi za vzgojo mladine,
z besedami......čegar je mladina, tega
je prihodnosti Skrbimo torej za svojo mladino, vzgojimo jo v narodnem duhu na edino pravi podlagi naše sv. vere, in dobro bo preskrbljeno tudi za — prihodnje delavce v našem društvu*.
Žilini k Miklavž Kocijančič je potem v lepem daljšem govoru izrekel zahvalo odboiu na njega delovanje, zlasti pa .je navdušenimi besedami proslavil velikega prijatelja goriških Slovencev, visokorodnega g. grofa Alfreda C o r o u i n i j a.
V svojem govoru je obžaloval društveni predsednik, dr. Anton G r e g o r i č, da do sedaj se ni prišlo do združenja vseh jugoslovanskih poslancev v j e-d e n klub. Sicer pa da so na tri skupine ločeni hrvatski in slovenski poslanci vendar-le v dobrih odnošajih med seboj, kjer in kolikor morejo. Kolikor imajo goriški Slovenci zabeležiti vspehov, ni zahvaliti na tem verne udanosti do vlade, nego svobodnim rokam.
O programu nove vlade je rekel govornik, da je isti napravil nanj ugoden u t i s in meni govornik, da je novemu mi-nisterstvu usojeno dolgo življenje. Govornik pa naglaša, da je nemilo dirnola izjava ministerskega predsednika o nemški kulturi in gotovo nastane odpor med nenemškimi narodi, ako bi hotela vlada pod pretvezo kulture delati propagando za nemštvo. Sicer pa je načelnik kluba konservativcev (Holien-wart) zatrdil, da tiste besede nimajo sovražnega pomena nasproti neiiemškim narodom. Vsakako pa treba čakati, da vidimo, kako bode vlada izvajala svoj program.
Urednik Gabiš ček je menil — skli-cevaje se na veliko nasprotje med obema hrvatskima strankama v Dalmaciji — da je malo nade, da bi vsi poslanci iz Dalmacije hoteli sedeti v jednem klubu.
Društvo je imelo v minolem letu 223 gld. 73 nvč. dohodkov in 220 gld. 46 nvč. stroškov.
Deželni posl. B. G r č a je govoril o zboljšanju kmetskega stanu, o organizovanju stalnih kmečkih domov in o ustanovitvi kmetijskih zadrug.
Po predlogu župnika Kocijančiča bilo je soglasno izvoljeno prejšnje vodstvo ; le namesto odstopivsega vikarija I. Rojca bil je izvoljen namestnikom Miho Zega.
Volilno pihanje na Kranjskem. Gibanje povodom deželnozborskih volitev na Kranjskem postaja od dne do dne živah-neje. Na mnogih krajih se vrše volilni shod. Kakor javlja sinočni „Slov. Narod" izjavila se je tudi občina Metlika za kandidaturo dr. Tavčarja. — Za kmetske občine okraja kamniškega in brdstkega kandi-dovala bode narodna stranka prejšnjega posl. Janka K e r s 11 i k a, za kmečke občine okraja loogaškega in postojinskega pa bivšega posl. A r k o t a in posestnika D e k 1 e v o iz Postojne. — Konservativna stranka bode kan-didovala župnika Schweigerja v kmečkih občinah Črnomeljskih. Ista stranka je priredila minolo nedeljo shod v Št. Vidu nad Vipavo, ki se je pa razšel brezvspešno, ker so se plavila nesoglasja. Prve volitve volilnih mož so se vršile v Planini na Notranjskem, kjer jc zmagala konservativna stranka.
Državni zbor. Poslanska zbornica je vsprejela včeraj v drugem in tretjem branju zakon o živilih in potem zakon, s kojim se odpravljajo deleži za ovajanja o prestopkih dohodarstvenega zakona na škodo države. Vsprejela je tudi resolucijo posl. Me nge rja, s kojo se poživlja vlada, naj predloži zakonski načrt za zvišanje mirovin udovain in sirotam uradnikov.
O združenju slovensko • hrvatskega s konservativnim klubom. — Drž. poslanec dr. F e r j a 11 č i č nas prosi, da prijavimo, da ni resnična vest, da bi se bil 011 razgovar-jal z ministerskim predsednikom in da bi se bilo pri tem govorilo o zopetnem vstopu členov hrvatsko-slovenskega kluba v konservativni klub. — Ta popravek objavlja gosp. poslanec tudi v listu „Neue Freie Presse".
V saboru hrvatskem so bile tudi včeraj na dno vnem redu zadnje demonstracije. Interpeloval je posl. R u ž i č bana, zakaj ni zabranil, da so se na javnih poslopjih razobešale nedovoljene zastave, na kar je ban odgovoril, dastipo zakonu dovoljeni ogerska in srbska zastava. Prepoved ui bila torej potrebna in tudi zakonita ne bi bila Posl. Ružici je očital na to banu, da poslednji ne govori za sibsko zastavo toliko iz ljubezni do Srbov, nego veliko bolj iz sovraštva do Hrvatov. Vsled tega izreka je predlagal predsednik, da se posl. Ružič izključi iz 15 sej. O tem predlogu bodo razpravljali v prihodnji seji — Posl. Gjurkovid je interpeloval, kaj stori vlada radi izgredov proti srbski zastavi; ban je odgovoril, da je za-ukazal strogo preiskavo ter da izda naredbo, po koji bode srbska zastava deležna zaščite zakona.
Ogeraki minister poljedelstva grof F e s t e t i t s je odstopil, baje zato, ker mu niso bili nič kaj naklonjene oblasti, Dauft'y in njega židoliberalni gospodarj'.
Dr. Lueger bode potrjen županom dunajskim. Tako se glase današnje vesti. Cesarsko potrjenje se razglasi začetkom prihodnjega tedna. Saj se je nam zdelo od prvega začetka neverojetno, da bi Badenijeva vlada hotela zapričeti svoje delovanje toli odi-joznim činom slepega pokorjenja pred raadjar-skimi srditeži. Ta bi bila lepa: on ki, se noče dati voditi od avstrijskega parlamenta, da bi se dal voditi od madjarskih klik in od jedne jedine stranke v parlamentu — nemške levice! S tem bi pokazal, da je, komaj izgovorjena, vrgel v jarek svoja lastna načela. In tudi to verujemo, da je bilo i Poljakom na tem ležeče, da ne bi se njih dika in ponos tako kompromitiral pred vsemi samo-zavednitni državljani avstrijskimi.
Občina Smilio v pri Pragi je sklenila odpraviti dvojezične ulične table ter nadomestiti iste s samočeškimi.
Iz Bolgarske. Včeraj se je otvorilo sobranje s prestolniin govorom, v katerem
omenja kne? 1 Volik'-> dobrohotnostjo je car Nikolaj vsprejel bolgarsko deputacijo in kako prijazno j« bila ista pozdravljena od vseh slojev prebivalstva. V tem tiči jamstvo, da polagoma pride do takih odnošajev med Bolgarsko in Rusijo, kakoršni morajo biti. \ eliko navdušenj" provzročil je tudi glas, da prestopi knez Boris k pravoslavni veri; v tem zmislu da je knez že dal zagotovila vladi. Vsled te govorice je ljudstvo navdušeno pozdravljalo princa, ko se je peljal včeraj v sobranje.
Raz!ične vesti
Včeraj je umrl v Zagrebu sloveči slovenski pisatelj, vseučiliščni profesor in marljivi sotrudnik „Slov. Sveta*, profesor dr. Fran Celestin. Lahka bodi zemlja slovenska možu, ki je bil vsikdar v čast in ponos narodu slovenskemu!
Zasluženo odlikovanje. Kakor znano, točila je „Istarska vinarska zadru-g a* na narodnopisni razstavi v Pragi prava istrska vina, ki so si stekla med češkimi brati odličen glas in tudi krasno odlikovanje. „Naši Slogi" javljajo namreč i/. Prage, da je bila „Istarska vinarska zadruga" na razstavi v Pragi odlikovana diplomo z zlato medaljo, na čemer čestitamo iskreno neumornemu odboru zadruge, posebno pa nje zasnovatelju, g. dr. M a t k u L a -g i nji in marljivemu ravnatelju gosp. L. Križ 11.
„fiarba la xe!* Med nami živi obče-znani odlični kipar, umetnik v pravem pomenu besede, Hrvat g. I v a 11 R e 11 (1 i «5. Ta umetnik postavil si je nevenljiv spomenik že s svojim ženijalniin umotvorom, z delom, ki stoji na trgu pred južnoželeznisko postajo v spomin nerazrnšnega spojenja Trsta z Avstrijo. Umevno je, da ta spomenik bode v oči marsikojo „neodrešeno dušo*, a isto tako mora bostl dotirnike ime umetnika, ki je izumil, načrtal in izvršil prekrasni spomenik: imć Slovana Rendića. Naši „Italianissimi" se seveda maščujejo nad slovanskim umetnikom s tem, da ga prezirajo ob vsaki priložnosti. Saj razpisujejo svoj« „concorse* kjerkoli morejo satno za umetnike onkraj jadranskega moija in hodijo v blaženo Italijo celo po razsodbe o umotvorih. Grenko pa je pove-vedala istino „italianissimom* službena „Ailria" baš za praznike, spominjujoča Ren-dičevih umotvorov na tržaških pokopališčih. „L' Adria" prišla je do spoznanja, da ni smeti pačiti imena slovanskega umetnika in zatorej obeća, da bode zaslužnega kiparja odslej imenovala: Ivan Ren d i d, a ne več popačeno : G i o v a 11 ni R e 11 d i c h. „Garba la xe*, grenka je sicer ta izpoved za italianissiine in ravno zato jo beležimo zadovoljstvom, kajti „Adria* je pokazala se svojo izjavo in pripoznanjem za služene slave Rendičn, da Italijani vendar niso vzeli v za kup vse kulture. Naj bi se vendar iz te izpovedi kaj priučili oni nestrpneži. ki nam hočejo odvzeti celo to, kar je naše! Zadovoljni srno, ako se laški živelj ne vtika drznov naše oduošaje v naše javno in zasebno življenje. Pustite Slovanom kar je slovansko, bodite pravični !
Kedaj se bode obhajal letos v Trstu spomin n*) mrtve ? K temu vprašanju moramo se vrniti, ker letos pade dan 3. novembra na nedeljo in ker naša zadnja vest o tem predmetu nekaternikoin ni bila dovoljno jasna. Obrnili smo se zatorej, proseči pojasnila, do kompotentne cerkvene oblasti, namreč do preč. župnijskega urada pri sv. Antonu novem. Evo to, kur nam je izjavil cerkveni urad : Dan 2. novembra jeza Trst praznik, ker Cerkev obhaja tega dn6 god sv. Justa. zaščitnika tržaškega. Spomin na mrtve (vernih duš dan) obhaja cerkev v Trstu v s a k o 1 e t o dne 3« n o -v e m b r a, to je dan po godu sv. Justa. Ker p a 1 e t o s p a d o d a n 3. novembra slučajno na nedeljo, preloži cerkev ob bajanje spomina na umrle vernike na ponedeljek dne 4. novembra. Molitve za mrtve prično že v nedeljo popoludne. Kdor pa hoče obiskati grobovje dne 2 novembra, no oziraje se na praznik sv, Justa, svobodno mu je.
Nadejamo se, da je sedaj to vprašanje razjasnjeno dovoljno.
Kakšno bode vreme novembra maseca ? Slavni „vremenski prorok" Muthieu de la Drome trdi, da bode meseca uovembra takole vreme: Mrzlo
dne 1. in 2. Občuten mraz o polni luni (od 2. do 9.). Sneg na Francoskem. Sicer prijotno, vendar pa hladno na Jugu. Lepo vreme v srednji in južni Italiji ter ob sredozemskem morju. Smrzuje po severnih deželah Evrope in na Angleškem. -Zlo vreme za brodarstvo o zadnjem krajcu (od 9. do 16) Sneg, dež in veter. Po vsej Evropi zlo vreme. Slab. zelo nestalen veter po osrednjem delu sredozemskega morja in «b vstočnem delu Adrije. Bati se je nesreč po vseh morjih. — Mraz o mlaju (od 16. do 24.) Znirzuje po srednja Kvropi, sneg po deželah okolo Severnegu morja. Prijetno vreme v Siciliji, na Španjolskom in v severni Afriki. — Nestalno vreme o prvem krajcu (od 24. novembra do 2. dec.). Dež in sneg. Razmerno lepo \retno na Jugu. Veter na sredozemskem morju dno 26. in 29. — S kratka : mraz tekom vsega meseca, toda toplota menja večkrat do 9., nevarno za brodarstvo o zadnjem krajcu. Ugodno vreme za lov.
Tako „vremenski prorok". Ker pa'se je slavni „vremenski prorok" Mathieu de la Dronio že večkrat „urezal", ne silimo nikogar, da bi smatral to „prorokovanje* za — evangelij.
..Slovansko pevsko društvo* priredi torej nocoj v telovadnici „Tržaškega Sokola1' svoj koncert po že objavljenem, mnogovrstnem vsporedu. Slovenskemu občinstvu priporočamo, da se tega koncerta udeleži v kolikor možno velikem številu, kajti „Slovansko pevsko društvo* je vredno vse podpore. To društvo je jedno izmed onih narodnih društev, katero moramo smatrati, v sredini mesta tržaškega, v središču poitalijančevanja slovenskega življa, ne-le gojiteljem narodne pesmi, ampak tudi gojiteljein narodnega mišljenja. In širjenjem narodnega ponosa možno je dandanes v Trstu doseči mnogo, mnogo, a baš zato moramo izdatno podpirati društvo, katero vkljub besnim navalom naših narodnih nasprotnikov in vzlic peneči jezi istih nastopa kot — „pevsko društvo s I o v a n s k o*.
Ker pa je med tržaškimi Slovani mnogo takih, ki bi morda obiskali nocojšnji koncert „Slovanskega pevskega društva", toda bojijo se priti v navskrižje s cerkvenimi zapovedmi, za to objavljamo v današnji številki na drugem mestu vest „Kedaj s« bode obhajal letos v Trstu spomin na mrtve*. Iz dotične vesti morejo se celo najvestniši verniki osvedočiti, da nihče ne pregreši proti cerkvi, ako se nocoj udeleži koncerta „Slovanskega pevskega društva".
Obče dehvsko izobraževalno, prava-varstveno in podporno društvo v Trstu vabi svoje članove na izredni občni zbor, ki bode danes dne 2. nov. t 1. ob 2 uri pop. v gostilni „Economo*, ulica Economo št. 4. — Tržaškim in okollčatiskiin Slovencem priporočamo, naj se današnjega shoda mnogoštevilno udeleži*, da pokažejo vnetost do potrebnega društva.
Tsdenska statistika tria&ka. V tednu od 20 do 26. t. in. rodilo se je v tržaški občini 79 otrok (44 inožkih in 35 ženskih): v isti dflbi umrlo je 76 oseb (37 tnožkih in 39 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 24-58 mrličev na vsakih 1000 duš. Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 15 slučajev jetike, <i si. vnetja sopnih organov, 4 s|. dAvice 3 si. kapi itd.
Sodnijsko. 32letni prodajalec oglja na Rik Ivan Itibarič iz Vodi«, j« dne 15. maja t. I. v vasi Puhoski pri Podgradu v prisot-nostnosti raznih oseb zaničjivo govoril o Nj. Veličanstvu. Ker je bila slvar objavljena oblasti, prišel je Ribarić pred sodišče. Včeraj obsodilo ga je tržaško sodišče na osem mesecev težke ječe. — Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti bratoma Josipu in Gašparju Vovku, oba kmeta iz Podgrajskega okraja. Obtožba se je oslanjala na dejstvo, da .je bil oženjeni kmet Anton Cesar ljubosumen na Josipa Vovka, kajti imel ga je na sumu, da isti Josip Vovk občuje s Cesarjevo ženo. Ko je dne 6. junija t. I. Anton Cesar vprašal Vouka, kako je s to stvarjo, pretepla sta brata Vouka ubozega Cesarja in ga pri tem težko poškodovala. Gašpar Vovk je dobil zaradi težkega telesnega poškodovanja deset mesecev težke ječe, njegov brat Josip Vnuk pa zaradi prestopa proti varnosti življenja 10 dni j zapora.
Koledar. Danes (2.): Just, mučenik, (vernih duš dan). — Jutri (3.): X.\ll. pobink. nedelja. — Hubert, škof. - V {ponedeljek (4 ): (Vernih duš dan). Karol Boromej, škof Modesta, devica. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 44 min., zatoni ob 4. uri 45 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9.5 I stop., ob 2. pop. 16 stop. C.
Policijsko. 221etnega slikarja' Leopolda Rolterja iz Trsta, pristojnega v (iorico, zaprli so, ker se je nevarno pretil Josipiui Segulin, 6"iletnega Miho Musino iz Podgrada pa radi tega, ker je pretepal Klementino vdovo Biunnerjevo, stanujoeo v ulici liiguti list. 24. — Nepoznani tatovi ulomili so minulo noč v tobakarno gostilničarja Ivana Marege na škedenjski ter cesti ukradli tobaka iu žganja, vrednega skupno kakih 170 gld. — V strojarni tvrdke Ant. Miiller na Ko-lonji ukradel je nepoznan tat (ali tatica?) raznega črevja vrednega okolo "o gld. — 21 letnega dninarja Frana Barsiča iz Trsta, pristojnega v Komen, deli so pod ključ, krije na sumu, da je ukradel na Rallijevi katn-paniji na Skorklji št. 5 dvajset golobov.
Tržno poročilo in tržne cene priobčimo prihodnji torek, ker nam porodila niso došla za današnje izdanje.
Najnovejše vesti.
Gorica 31. Od vseh stranij prihajajo vesti o povodnjah, Soča in Vipava sti napravile ogromno škode.
Rim I. Danes zjufraj ob 4. uri '17 sekund občutiti je bilo po vsej rimski pokrajini silen potres. V mestu Rimu je ljudstvo strašno preplašeno. Posebne škode pa potres ni napravil.
Tužnim srcom javljamo vsnm sorodni-kom, prijateljem in znanccm žalostim vest, dajo lini ljubljeni soprog, oče. tast in stari očo
Friderik Švara
danes ob 4. uri popoludno v 57. letu svojo starosti, previden t>6 Svototajstvi po dolgej in mučne) bolezni mirno ▼ Gospodu zaspal. Pog'eb bodo v Hoboto d no 'J. t. m. ob uri popoludno. Komun, 21. oktobra lt'JG.
I.itrljo Šturu, »opruga.
'lotljt, lin.	.th'J'U'1, nevesta.
Katarina por. Tunrr,	Avjutt Tniirr,
l.eojiulila Jior. Ilrnlr,	l'a»<tnul llrntr,
tičerj.	aiitji-.
.iliri- Mrurii, Fasi/ual tirnic, .»iIna, illtrla, PultUna Tanci, umiki.
Jakob Klemene
ulica sv. Antona it. I
poroča bratom Sokolom in slavnemu slovenskemu občinstvu, da prodaja Navalak (dežne kapute) po gld. U.—, 12,— in 13.75.
RAZSTAVA POHIŠTVA
in li
Migata E)©Jjp$Ti-a
Via Torrente it 32,
/. uadutr., rStric gltdnliilu Armonia.
Velika zaloga juko dobro dolancga finega in priprostoga | oliištva za spalnico in judilnice, primerne /a dolavco uli uradnike, od gld. 140 do 190 in več. Izbor nsjriuličnisili omar ehifonior, navi dnih omar, omar h šipami, pisalnih miz, postelj, umivalnikov, miz in atolov najraillčnih vrst. Razven tega iiua v zalogi dunajske opravu za spalnico in jedilnico iz amerikansko orehovine, najtiniše po gld. 250 do 300; to so cene, ki se ne boje tekmovanja, iu pn nujrailićuiiili tapetarij. — Prodaja proti gotovini. Vsprejomajo no nalogi za razpošiljntve.	1—7
Oglas!
(Jsojam se javiti p. n. občinstvu, da sem kupil
gostilno
illa silU 41 fisttaa"
»v	l
1'iazza Casei niii list. 2
iu zajedno zagotavljam p. n. goste, da storim vse, kar morem, da jih zadovoljim.
Točim pivo izključno lu iz znane pivovarne Dreher-jeve najt Ijša istrska vina in pa izboren kraški teran. Kuhinja bode izvrstna in postrežba izborna.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Majer.
Franjo Počkaj
visa Mollno n Vento At 1.
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici svoj o
TRGOVINO USNJA
V zalogi nahajajo sc tudi železni in lesoni žeblji, Jula in sploh vso, kur jo potrebno za čevljarje, dobiva so po dobri iu nizki coni vedno svežo iu dobro blago.

*
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Haiderja j* najbolj-e srcds»vo za ruvanje zob pred gnjilobo t»r jih či»ti, no
da bi oškodoval steklenino. V škstljicah po 30 in 50 nvč. izključno v premovani lekarni
PRAXIftHE> „Hi <m tori" Tnt, veliki trj.
w?
Josip Vodopivec rSritfSSrS
tane *t. 15. Preskrbljuje denar na posodo proti vknjižbi na zemljiška, na potem posreduju pri prodajah iu kupovanjih poaeitev, zemljič, hiš prodsjalnic, gostilnift itd. itd. Provizija po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in od «—10 ure v kavarni „Cutn-mercio" Pi^ma pošiljajo mi j so v stanov anjo.
\ Smimu®] 2abj)» i
\ zaloga stekla, svetilnic, prstenine in 3 P	kuhinjsko posode.	f
f ulica BarHera vecchia 6. I
>	Stenj in stekla raznolićna za petroljnice. I
"	Šipe In krintalna ogledala	P
P	predaja na debelo in drobno,	^
4 poiiljdtoe na deselo se vrše ločno in Ititn). )
/ DROBNE FOTOGRAFIJE «
zadnja NOVOST, posamične ali v skupinah, -P P	cena gld. 1.— dvanajstero.	%

PRESELITEV GOSTILNE
Znana g stilna .Alle Poita nuova"
presolila se jn z dnem 24. avgusta v ulico Oeppa št. 14 pod naslovom
*AHa e ant i na di Graz*
ter se priporoča nje lastnik vsom starim obiskoval-rein sorojakom, da bi ga mnogobrojno obiskovali tudi v novem prostoru. — Točila sc bodo štajerska in italijanska vina prvih vrst ter vslkdar sveže Drehorjevo pivo prvo vrste. Kakor po navadi preskrbljeno je za dobra jedila po jako nizkih cenah
Angelja Capek-a
podvzetje mrtvaških sprevodov,
piana liella Letjiia it. palaia Tonello — ra-loya ulicu Settr fontane '24 A — Telefon N. 121.
Prcvzimlje vsakovrstno prenoso mrtvih v mostu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaške sprevode, kakor tudi ledenih od gld. 4.50 za odraslo. Prodaja na debelo in drobno porcelanaste vence, jagode vezane na medeni žici, umetno cvetje, trakove z napisi Ima v zalogi cvetja vsakovistnega za poroko, plasove, palme in ccrkveno posodje, vse to lasten izdelek. Zaloga voščenih sveč, stearink prve vrstu in oprave za otročiče.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
ir Trstu
Via Molin Piecolo it. 1. I. naditropje.
(Mitu iiotvy» J>»Hnil<* potlvjO«)
Dnjo posojila na vknjižbo po •'/,•/„ monjice po •«/„, zastave po »'/«"/•• Sprejema hranilno vloge in je obre-stujo po #%• Uradno ure no: Vsaki dan od 0. do ltf. uro dnpoludno in od 3. do 5. popoludno, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, iu vsaki četrtek od 3. do 4. uro popoludno. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži so lahko plačujejo v mosočnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld.	0
ŽgaiderUa.
Podpisani toplo priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo IganjarijO, nahajajočo se v ulici del Canale hit. 5, blizu cerkve sv. Antona novega. Mnogovrstne žgane domače in inozemske pijače ; jiostrežba dobra.	Udani
M. Kola vič.
M********! ***** -!■***** j§ Znana domača gostilna
t „AL CASTELLO DI DORNBERG"
v TRSTU,
| v ulioi Farnato it. II
v kateri se točijo lc pristna vipavska vina in ■ vate pivo, priporoča sn sl. občinstvu z mnsta in r. dežele. W
■lftdkl rlMlftmtf po 52 novč.; belo in AvstO vino, liter po 40 novč. * Prvo po 32 nvč.; v steklenicah po 20 nvč. ^ Vino na dom od ft litrov in več po 4 nč. ceneje. |X| ~ Kuhinja je pronkrbljena s tečnimi jedili, ^ene ^ so primerno nizko.	Fran RJaveo. S
lAAAAAlkElA i .T. >.▼. .Ti kYj ,T~. .T. tTi kT.
GOSTIJUHA M" v ulioi Valdirivo št. 19
ALLA
mmi sij
toči najizliorneša kraška in istrnka vina in sicer kraški teran po 48 nvč liter, istrsko vino prvo vrsto po 40., drugo vrsto po 3H nvJ liter Puntignmovo vedno svežo pivo v sodih po 24 nvč. liter. — Kuhinja preskrbljena je z nnjtečnišimi jedili in jako po ceni. Naročila se sprejemajo in sicer: za obit In ▼•itrjo s vinom 20 gld. na mesoc, br«i vina 14, urno obad 7 gld na mesec.
Priporoča so slav. slo^ii-keinu občistvu za mnogobrojni obisk	udana
Jo8ipina Čuček,
gostilničarka.
Josip Pimrello
zvrSuje vsakor&ne poprave šivalnih strojev in dvo-koles. Prodaja nove in rabljene iivalne stroje in dvokolesa.
Via Matoma iel mare itn. 40 via fntami,
vitric 2. 1
^Aita Sl Zadnik^TratJ
I Via Nuova na voghi vla 8. Laizaro, |
™ priporoča-a slav. občinstvu svojo 7rodajalnico ™ k i manifaktnrnim bUgom. V zaloKi .-uhaja s« k
■	povsem najnoTtji* blago, toliko za i -iiske ko- I ™ likor za možke in deco. Veliki it.,or platna, ™ k bombaževine, perila, ribcev volnenih in svilna- k
■	tih. Velika zaloga vuh potrtbižin M itvilj* In I ^ kroi»Č». V zalogi nahajajo se nadalje vukovratal ™ k trakovi in tudi trakovi alovtnikifc barv. k I Priporočata se čč gg. učiteljicam v mestu I ™ in na deželi ca vse potrebščine šolskih ročnih del. " ^^ Uitrol se pošiljajo na lahtevo franko ^^
Henrik Stihiel
Corso, Pinzzetta S. Giacono fitev. 3
-v Tvatu.
SLAD$ČIČARNA in PEKARNA
vedno bognto založena z vsakovrstnimi sladtčicami.
Past«, tarte, krokmti, pastiel, .BISKOTERIA FINA-konfeti, fondants, nkilata, rshs-drsps i« ihh dragih
sMttie.
Posebno priporoča ta poroke ali slavljenju tarok
kolače, eleiutn svilnate miti, ikatljice, psdstavs,
napolnjene sladičicami. SLADKE PIJAČE t rozoliji, ipiritl, vina domaia In inoiamaka.
Vsprejema naročbe, — Razpošilja proti požtnem povzetju. Priporoča se slavnomu p. n. občinstvu za mnogobrojon obisk.
Dobroznana gostilna
ANTONA f ODOPIVCA
(po domače „pri Prvadkorcu"?
« Trstu, ulioa SolHaHo Atav. IS
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trata in okolica, da je pre-krbljena /a svoje prostore in za veselice ,Tr2. Sokola" iz laatne zalogo pravoga (r-snega in belega, nopokvarjonoga vina po doli označenih cenah.
ir pozo rs is
Čpiio izabela (novo) po 32 nč. liter | Rizling sladki, prvaški (novo) po 48 liter Belo , (novo) , 40 ^ , j Modra fraukinja prv. (nova) , 40 n
Stara vina, bela in črna, večletna, toči v sodih po 40 in 48 nvč. liter, v steklenicah po liter prve vrste po 80, druge vrste po «0 nvč. Družinam od litra naprej 4 nvč. ceneje.
J. Pserhoferjeva
lekarna ,Zum goldenon" Ralohaapfal*
I. Singerotrasse 15. DUNAJ. Otvarjajoče krogljice, prej imenovane kričistilne krogljice
staroznano lahko odvajajoče domače sredstvo.
Te kroffljico stanejo: 1 ftlcatljtoi* i 15 kro|Kl|ionmi 21 nć., Jeden em-vitek O ikatljle 1 isld. Cfr ni., pri nefrankovanfpoiiljatvi po poitnem povzetju S gld. SO n6. — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: I zavitek krogljie t gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč., 3 zavitki 8 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 9 gld. 80 nč.: 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se ne pošilja).
Proaimo, da ta Izročno zahteva ,J. Paerhoforjovo otvarjajoče krogljiea"
in paliti je, da ima pokrov T"ake škatljice isti podpis J. l»»erllofer t rudećlll pis-menih, katorega je videti na navodilu'za porabo.
Balzam za ozobline SSftitS" Trpotce / sok, 1 »teklenica r« ni. Balzam za goltanec, Grenka tinktura za želodec,
1 stoki. 40 n6., poštnine prosto &> ni.
(proj življen-sku «senca, ali
Praškn kaiiljiic luiimiivaiui). Hulilo raztopljajoie sredstvu ki oživlja in Krupi iulodvu, kuilar jc pokvarjen.
Mastilo za rane, > m vh. Fijakerski prsnipraiek, UM'M mU Tanokininska pomada nSkJBVL Ranocelni obliž
Unverzalna Čistilna solA- w• H"t,r4'ha d0
rnaie sredstvo proti po-
______,..	„„..„. ,____________slediuam slabe prebave, 1 omot l gld.,
Kuzvon imonovuih izdelkov dobivajo un še drugo tu- in inozemske farinaceutično specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih Časopisih oznanjene ter so tia zahtovanje točno in v ceno proskrbljujo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. — Razpo^lljanjia po pofttt »rše se točno, a troba je denar poprej doposlati ; vočju naročila tudi po poštnem povzetju.
pri dopotlljatvl denarja po poitni nakaznici satanu porto poastl manj kakor po povzetju.
Kot nadomestil« ca bobovo kavo m priporote adr.ivm!::h ten^Ltci, otrokom ia bolnikom:
Rajakasaejla, sdioo zdrava tat ob «MI f*mm k boknl M^II
Lastnik politično društvo,Kdinosti*. — Izdavateljin odgovorni urednik: JuHj Mikota. — Tiskarna Doleuc v Trstu