Iz celega svete. Lafika divjaštva. Koliko preganjanj in muke mora prestati nnš zati • rani narod v tužni Istri, presega vse meje. Tako n. pr. se je dogodiiv Marezingali v Istri sledeei slučaj: Za čaBa volitev je bilo med lašisti in domačini vec spopaldov. Ljudstvo se je uprlo fašistovskemu divjagtvn- V teh spopadih so imeli fagisti Stiri mrtve . Drožnigtvo je naše ljudi tiralo kar v celih trumai v je6e, v katerii ge zdai zrtihujejo. Orožništvo je imHo nu, su aru tudi nekega 391etnoga Janeza BaW, češt da je bil tudi on kriv tem spopadoiu. Da Babic ne pride po ne (lolžnem v ječo. so }e zaxel skrivp,ti prpd orožniki. Toda vselej so ga ujeli. t&r; neusmiljeno pretepli, ne da bi ga odgnali v zapor. Babič je uvidel, :a fia orožniki ubijejo, ako ;-ra ge enkrat aobe v pest. Toda kljub skrivanju so j^a zasledili. Ko je Babift zagledal orožnfce, je zbežal, Orož;;iki so pa zafeeli stroljati za n|im. Eu strel je Babiča zadel v srce in nesrečnež je bij taKOj mrtev. Zadeva pr de siv^r ge \ lazgovor v laški dr^avai zbornici, a d;vjaštva laSkih lašistov ne bode >ipravila. Cehoslovaški ntafui proti Habsburžanom. Iz Prage } oroCajo, da bo'do tanikajgnje večinske stranke predložile parlamentu zakonski naSrt o — preganjanju monarhisti6nih. spletkar jev. Glavne odredbe lega zakona so sledeče: Vsak član liabsburške rodbine, kater.i bi stopil brez (iovoljenja 6ehoslovagke vlade na ozemre čehoslov. republike, se kaznuo s 5—10 let težke ječe. Istotako se kaznuje vsako osebo, katera bi clanom biv^e dinastije v tem oziru pomag -la. Dosrnrtno ječo bodo prisodili vsakomur, kdor bi de Ioval na to, Qa se v Cehoslovagki izj-u-emeni republikanska vladavina v monarhistiSno (kniljevsko). Razkrali Karl in Zita sta. že dospela 16. t, m. na oiok Madoira, ki jima je odkazau odslej kot bivaligče. Karla in Zito je prepeljala' na otok angjteška lahka Irrižarka, ,,Kardii". Hudomušon tat.; V gragki okolici so udrli te dni tatovi v klet nekega župnigča, lqier jo bilo sliranjeno zelje za zimo. Neznani tatovi so odne&li zeljne glave in napisali s kredo na duri kleti ,,Wer auf Gott vertraut, braucht kein Kraut". {Kdor zaupa v Boga, ne rabi zelja). PoiE,kušen aapafi na grgko kraljieo. Jz Skoplia porofiajo, da so neki macedonski četagi poizkusili pri selu Zelenika ,(na progi Skoplje—Gjevgjelija,) izvrSiti napad na salonski vlak, v katerem so je vozila grgka kraljica Solija v Solun. Napadalcov je bilo okoli 20. Pro^o je pred vlakom pregledoval nadzornik Magulifi, Cetagi so ga ujeli in ufrni. Ngegov sprsbriljevalec , neki delavec, pa je sre6no pobegnil in obvestil oblast o napadu. Velika aesrcča. V HoutKovi tovarni v Dolzheimu na Nemškein je ek&piodiral 14. t. m. v klell benoio. Stirinadst: pna. tovarna se je zrugila in pokopala mod razvaline 5—6 delavcev. Po p!;sploziciji. benciua so se ge vnele zalo^e olja, na kar je nastal silovit požor, ki ge danes ni pogagen. V sosedni labriki so vsled poka ia ognja popokale vse gipe in je bilo od steklenih drobcov mo6no pogkodovanih 100 delavk. Dijamante pojedel. Nemška vlacl.a j6 stroso prepovedala izvoz dijaman tov m drugih dragocenosti iz NemCije. Pred duevi je pa pr: šel trgovec Pol • lak iz Nizozemske v Berlin z name nom, da nakupi dijamantov- v vrednosti vc:'; milijonov kron in jib. na zvit način spravi iz Berolina na Nizozemsko. - "er je nadzorovanje potnikov na meji -elo strogo, se lo malokatorimi posro';i tak posel. Toda zviti židovski trgovoo si 3e znal pomagati. Kupljene flijamante, ki so bili vrediri tri milijone mark in so bili večji kakor vsako pSen-Sno zrno. je vtaknil v surovo maslo, bilo jih je 104 komadov. Na ob me.;m poscajj, kjer je bila revizija, ie pa vse aijamciite s surovim maslom vrc 1 pojedel in tako prišel srefino fez me:o. Toda postalo mu ]e zelo slabo v želodcu. Pri bljuvanju je prišlo na — dan sleparstvo. Toda pred sodniio ]e bil oproŠfien, ker so bili sodniki mneD:a, da tihotapstvo blaga čez mo;o v j&lovGškora želorl^u ni kaznjivo. Zlato jo skril v jalra in snrovo maslo. Nedavno so nemški carinski u- radoiki progledovali na D-vlaku prctl Berlinu prtljia^o popotnikov. Pri ne kem trgovcu so našli v suro\cra man slu in v jajcih zlata in draguliev •« vrednostl 13 milijonov mark. Kaj je mllii/?.rda? Povsod se goyori o milijardah: v privatnem živlienjii in državnih bilancah. Kako naj si predstavimo milijarao? \r ba.^ikovcih po 1000 dinarjev za eno mili^ardo bf se lahko uredila biblioteka z 2000 knji gami, od katerih bi vsaka oLsegala — 500 strani. Kilijarda v srebru telita 5 milijonov kilogramov. Od Kristusove^ ga rojstva do leta 1902 je ipratekia ena milijarda miniit.