PRIMORSKI DNEVNIK i lni Btan '— " - Cena 35 lir Leto XVni. - Št. 121 (5205) TRST, sreda 23. maja 1962 Strnjeno se nadaljuje vsedržavna stavka učiteljev in srednješolskih profesorjev Največja enotnost vlada med profesorji višjih srednjih šol (okrog 95 odst.) Medsindikalna zveza šolnikov odgovarja prosvetnemu ministru - La Malfa o politiki gospodarskega načrtovanja - V četrtek seja vlade 2j (Od našega dopisnika) uaIiTT. Danes je bil prvi dan vsedržavne štiridnevne Jlj pn _ef1Jev in srednješolskih profesorjev; najvišjo ude-SiHaT1'1 80 zabeležili profesorji višje srednje šole U'* Sfednt »odst')' medtem ko je bila udeležba profesorjev ,#U u«itii,Jole nekoliko manjša (okrog 70 odst.), najnižja »>vorljnih ,i?krog 20 odst.). Oni>tra r?,* lzjave prosvetne, ir a« tel. la'. ki i*h je podal V ‘vlJ h12,’)'' je Medsindi-hkl^toiilri mkov objavila da-j®6 tan J S j? Pa n_ofe.sorjem in ravna- J ,> lir, uJa: 27-880- 48-240 S I res j ^.veza dodaja, da '“I irtl* Je Pitala na to «**!, J9 ‘O je !, .za 'etošnje leto, Oiapbodo Prlstala v perspek- Sl ' l>rihodn“dl Solnikom Pri" V,.. "“dojim letom 70 lir '"•'».n., na sedanje koeficiente, kakor dru. gitn državnim uslužbencem, ne pa samo 50 lir, ki jih ponujajo sedaj. Sporočilo zveze omenja, da je poslala pismo RAI-TV, v katerem ga naproša, naj ji omogoči, da bi tudi sindikalne organizacije šolnikov obrazložile javne, mu mnenju resne razloge, ki so jih prisilili k sedanji stavki. V poslanski zbornici je minister za državni proračun La Mal-f» podal finančno poročilo, v katerem je s podatki o gospodarskem razvoju v prvem polletju letošnjega leta ovrgel katastrofalne napovedi gospodarske in poli. tične desnice v njuni borbi proti politiki levega centra in orisal daril, da politika gospodarskega načrtovanja ne pomeni oblastnega posega v gospodarstvo in s tem dušitve zasebne pobude, ampak zadevo, ki mora zainteresirati ne samo tehnične organe države in strokovnjake, ampak tudi organizacije delodajavcev in delavcev, ki bodo morale aktivno sodelovati pri tem načrtovanju, da bi premostili sedanja neravnovesja v gospodarskem razvoju dežele. Nato je La Malfa nanizal glavne podatke izrednega gospodarskega razvoja dežele v preteklem letu in se obširno zadržal na sedanji gospodarski konjunkturi, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Nato je razčlenil tri vprašanja, ki jih mora imeti vlada stalno pred očmi: finančno tržišče, ki ima svoj odraz pretežno na borzi, gibanje cen in življenjskih stroškov ter predvidevanja gospodarskih krogov glede bližnje prihodnosti. Glede prvega vprašanja je de- glavne poteze politike gospodar- jal, da so finančni krogi izrazili skega načrtovanja, ki ga ima le- veliko zaskrbljenost zaradi napo-vi center v programu za prihod- vedanih ukrepov o davku na dinjo legislaturo. Minister je pou-1 vidende in glede bližnjega ukre- ,,tiiiiiiiii,i,,„Mml||tllll|Mm|||ll,l,,||,m|lfll)1MIIII|l)l||||tlM||M|m|llll, „„,■,11,11 tiiiniiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiin J 1». ja. S fr mh^Te+^ržavni tajnik; v 9 t\sPorn^ rs,tvu Karel Car-Bu} *aiku C n danes ameriške-č^l oi. Powlingu stališče 2wiS?v*toy»j!? soVj etsk o-ameri- j,9" O Berlinu. Pri , il9 rftfki n ' , navzoč tudi za' / u,t*'Ve r\S ®nik v Washing-k?!W?0 Arto n®mških predlo- Jjjbj j ’ * bo Prišel jutri CTojNfesga''*1' Adenauer spre-X> Q°a Poslanika v Wa- z* ažunanfimj mir?' Odlogi Bonna glede Berlina Uročeni poslaniku Dowlingu c, se bo sestal danes i ameriškim podanikom Ballom - Schroeder pravi, i*w nasProtuje pogajanjem s SZ, toda poudarja nekonstruktivne predloge ?°VorT| Poročal o svo-s predsednikom r |pfr~ L]|i °v GmewLe vrnil še za let lVr9'|sedniYas'hington, bo iz-d« K/'v Kennedyju A- ia ?u^0r na ameriške b?%^erhške , “delovni dokupili'!11 ®ačrtnVlade v zvezi z Sjl Nejo ‘ m 0 Berlinu. Ka-4 C#vK^,ka vl«rt0Ucenih krogih, Mf & V v dv.Kada predlagat, u- P khMl.ersa.l ristranski statut. V ibr bili predstav-ilesil in kakršno ag&sjnsfSfc: '“"J K* t?!>ki drw?h Nemčij tudi L l*hh?* nel lzlrHnA«« ; • organi- j ^sri4"a n^k’iuč"° izvrj“- ]ti ^ *Jed'likalingover Schroeder je / lŠw'i«*ovTmice 0 nes°glas' i^rj*^1"1 ministrstvom jmjj. aaVe‘°vanj | ........ iS».9,aike «_kancler odobril iid&‘S'*sh ,!•'.«»„ s. vs. J k' ),Posvet„tlče ameriško-so-S da ieVt01 0 Berlinu .. S|S«,9tn5ke „ kahcler odobril ||' >oro^edlo«e. ki so bi- I™ 1, ^oivlin*"1 ameriškemu i «0 j^ingu. Schroeder je aklonien nadalie- vanju razgovorov med Deanom Ruskom in sovjetskim poslanikom Dobrininom. Smoter teh razgovorov pa bi moral biti: 1. Zanesljiva ureditev prometa po kopnem in po zraku med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom; 2. Iz vodstva morebitnega mednarodne, ga organizma, ki bi izvrševal nadzorstvo, bi morali biti izključeni predstavniki Vzhodne Nemčije, katerim bi morali kvečjemu poveriti samo funkcije tehničnega značaja. Schroeder je zanikal možnost morebitnega kompromisa o Berlinu «v breme ponovne združitve« ali pa v okviru sporazuma o evropski varnosti, #ki bi oškodoval nemške interese«. Izrekel se je tudi proti qvsaki prezgodnji odpovedi starim mejam, zato da ne bi zožil področja morebitnih prihodnjih pogajanj za nemško mirovno pogodbo«. Kar se tiče atomskega orožja, je Schroeder izjavil, da se sporazum s Sovjetsko zvezo ne bi smel tikati morebitne ustanovitve jedrske sile NATO, dodal pa je, da imata obe atomski velesili ves interes, da sami razpolagata z atomskim orožjem. Končno je izjavil, da zahodnonemška vlada «nima namena iti preko svoje obveznosti, da ne bo izdelovala jedrskega orožja«. Minister je tudi dejal, da bi morebitno sklenitev nenapadalne pogodbe med NA TO in varšavskim paktom lahko upoštevali, samo če bi dosegli zadovoljiv sporazum glede prometnih zvez z zahodnim Berlinom. Indonezijski uspehi na Zahodnem Irianu DŽAKARTA, 22. — Operativno poveljstvo za Zahodni Irian je sporočilo, da so indonezijski prostovoljci zasedli Teminabuan, kakih sto kilometrov od petrolejske- danes A *a»Vke *o*nikov v V 7*5 na osnovnih s."\ DotVwIkal° najmanj j n a? bo rt*kel zadovoljivo. S $v,i!ne! pa vse do 'SL Praiv ‘ako so £**» "»Povedi stavk Vi kmetijskih de- Se ni obJa" ! !' Nor i11 0Seb' ki 50 KVh Zdi Pred*«mika de so i?n’ d» so ft'av-‘ i iul*ran? v ‘ Povezani z Sli i laci A>žiru so fa-V'.U ljui« včeraj dopol-in vr*'i bora- ^Ka?COzov- ki (v »a rt Policijskim ko- i - mk' z» od- nf,4TOSiifr»nco? m?r odh»J» se^v tedensko. ^ etka ^HVter*J Prv*- - i 1» v, hrsdn°ihVuniti na de* s^,n.tb kr°Sih zatr-** Pol^vikmalu rešen. iJt ,'JuditI11* v Madridu •jr H S*. Vi lB»tvsW. , osvobodilne * C?* Z v® Protifrankov-oblikami {'Jus, l*k0 rt st*vk do de-* s sS? bi »e bor-^jiSkovJ^*"® stavko d»s(,z are7ih-,sl‘- Polici- “ ml)o»c ami in ,e n°So visokošol- cev. Med Javnimi Izrazi solidarnosti v Evropi Je zlasti važna včerajšnja Izjava zveze za človeške pravice v Parizu. Medtem pa se vprašanji razorožitve in Berlina nista premaknili mnogo z mrtve točke. V Ženevi se predsednika konference o razorožitvi nista mogla sporazumeti niti o skupnem seznamu delnih ukrepov, ki naj bi ublažili mednarodno napetost in utrdili zaupanje med državami. V Bonnu pa Je vlada šele včeraj sporočila ameriškemu poslaniku Dovvlingu svoje stališče glede sovjetsko-amerišklh posvetovanj glede Berlina. Bonski zunanji minister Je med smotri razgovorov poudaril zlasti, da bi iz vodstva morebitnega mednarodnega organizma, ki bi izvrševal nadzorstvo nad prometom z zahodnim Berlinom, morali biti izključeni predstavniki Vzhodne Nemčije, ki bi Jim lahko zaupali kvečjemu funkcije tehničnega značaja. V nasprotju s prejšnjimi vestmi, princ Suvana Fuma še vedno ni prispel v Laos, temveč bo to storil šele čez dva dni, ker sovjetsko letalo n| prispelo pravočasno, opazovalci ponavljajo, prepričanje, da bo prišlo do sestave koalicijske vlade in tako odstranjen nevarni položaj na tajsko-Iaoški meji, k, je nastal zaradi izkrcanja ameriških čet. O hudih bojih med indonezijskimi padalct in nizozemskimi vojaki v Zahodni Novi Gvineji, so prispele nc>'i'e tudi vf*rnj. Kaže, da so boii na ptdroiju še- «+ih n>e«t ga središča Soronga na Zahodni Novi Gvineji. Zadevno sporočilo pravi, da so indonezijski prostovoljci pognali v beg nizozemske mornarje po hudem boju. Oblast nad tem področjem je prevzel indonezijski vojaški guverner. Pozneje so po radiu javili, da so indonezijski prostovoljci zasedli tudi mesto Fak Fak. Nizozemsko vojaško poveljstvo v prestolnici Zahodne Nove Gvineje javlja o hudih bojih z indonezijskimi padavci in trdi, da je med boji padlo veliko število teh padavcev severno od mesta Fak Fak. Sporočili so tudi, da so oblasti odredile «začasno» evakuacijo žensk in otrok iz šestih mest, ker da bodo vojaške operacije proti Indonezijcem v kratkem o-krepili. Za sedaj pričakujejo prihod ojačenj. Suvana Fuma odložil odhod v Laos RANGUN, 22. — Predsednik zakonite laoške vlade Suvana Fuma je moral danes odložiti odhod v Laos, ker ni prispelo sovjetsko letalo, s katerim bi moral potovati. Letalo bo odpotovalo šele čez dva dni. Medtem je Sufanuvong predla, gal, naj bi se še pred sestankom treh laoških princev ameriške čete umaknile s tajskega ozemlja, da bi se ustvarilo ugodnejše o-zračje za pogajanja. V Bangkoku pa je tajsko o-brambno ministrstvo sporočilo, da so odkrili poizkus prevratnega delovanja v tajski vojski, «ki so ga organizirali komunisti«. Aretirali so več ljudi in jih obtožili vohunstva in sabotaže ter poizkusa »širjenja komunistične ideologije in spodkopavanja vojaške disci-plire«. Tajski zunanji minister Tanat Konan je na tiskovni konferenci izjavil, da bo v kratkem dosežen sporazum s tremi ali štirimi državami SEATO za prihod njihovih vojakov na tajsko ozemlje. Pozneje Je tajska vlada sporočila, da bo Avstralija poslala na Tajsko skupino svojih vojakov. V britanski spodnji zbornici je Mac Millan sporočil, da je bil med njim in Kennedyjem dosežen sporazum za uporabo britan. skih čet v Jugovzhodni Aziji. Dodal je, da je bila ameriška vlada obveščena, da misli Anglija poslati na Tajsko skupino svojih letal, če bo tamkajšnja vlada to zahtevala. Dalje je Mac Millan izjavil, da se britanska vlada ni posvetovala s predsednikoma ženevske konference o Laosu, preden se je odločila, da ponudi svoje vojaške sile Tajski. Izjavil je dalje, da je proučil možnost ponovnega sklicanja ženevske konference, toda ni gotov, da bi to bila najboljša mogoča rešitev, ker je konferenca dosegla pozitiven sklep glede sestave koalicijske vlade v Laosu. Fanfani obišče Tunizijo RIM, 22. — Predsednik vlade Fanfani je sprejel v palači Chigi tunizijskega poslanika, ki mu je izroči] vabilo predsednika Burgi. be, naj uradno obišče Tunizijo. Fanfani se ]e zahvalil za vabilo in si je pridržal, da določi pozneje datum obiska. Fanfanj je sprejel danes tudi ameriškega državnega podtajnika Georgea Balla. MOSKVA, 22 — Moskovski radio je javil da bo Hroščev ob iskal Romunijo v drugi polovic. pa v zvezi z vprašanjem nacionalizacije električne industrije. Kakor se je izkazala za neutemeljeno zaskrbljenost glede davka na dividende, tako je brez podlage tudi zaskrbljenost glede nacionalizacije električne industrije, ki mora biti izvršena tako, da bo preprečila vsakršno špekulacijo. S tem v zvezi je La Malfa ovrgel katastrofalne napovedi nasprotnikov nacionalizacije, ki vidijo v tem začetek inflacije, in dejal, da zamenjava delnic z obveznicami ne more imeti takih posledic. Kar zadeva gibanje cen, je minister dejal, da je postopno višanje cen splošen pojav v vsej Zahodni Evropi in tudi v ZDA, in da zato nima nobene zveze s politiko levega centra. Vlada mora biti sicer pozorna na ta pojav, ker gre za poskus pridobitnih krogov, da bi z višanjem cen nadoknadili morebitne izgube, oziroma zmanjšanje dobička na drugih področjih. Sindikalne organizacije pa je minister opozoril, da politika gospodarskega načrtovanja ne more rešiti vseh vprašanj hkrati, četudi je točno, da mora taka politika privesti do večje socialne pravičnosti; toda k taki politiki še ni moč pristopiti že danes, ampak je treba najprej ostvariti ustrezne pogoje za gospodarsko načrtovanje. Glede tretjega vprašanja pa je dejal, da je gospodarski razvoj v preteklih mesecih demantiral katastrofalne napovedi nasprotnikov levega centra, pa tudi v prihodnosti bo vlada podprla z vsemi sredstvi sedanjo gospodarsko konjunkturo, vštevši precejšnje javne investicije. Državni proračun za prihodnje finančno leto predvideva 4.761 mi-lijard izdatkov in 4.482,2 milijarde dohodkov, kar pomeni, da se predvideva 278,8 milijarde deficita, to je 6,4 milijarde deficita manj kot v letošnjem finančnem letu. Ce k temu dodamo še »gibanje kapitalov«, se deficit zviša na 635,3 milijarde proti 735,2 milijarde deficita v letošnjem finančnem letu. Ob zaključku se je minister zadržal na komisiji za gospodarsko načrtovanje in na tehničnem organu, ki bo moral pripraviti potrebno dokumentacijo, in ki bo neposredno odvisen od ministrstva za državni proračun in gospodarsko načrtovanje. La Malfa je še poudaril, da je nujni pogoj za uveljavljenje politike načrtovanja racionalna ureditev italijanskega davčnega sistema, in da je zato potrebno imenovati ustrezno komisijo za davčno reformo. Za svoje poročilo je La Malfa žel soglasno priznanje poslancev vladne večine, zlasti prisrčno mu je čestital Fanfani, Forlani je izjavil, da je poročilo »v popolnem skladu s programsko izjavo predsednika vlade«, Lombardi (PSI), pa je podčrtal, da se poročilo ujema z osnovnimi načeli gospodarskega programa PSI in da prestavlja «resničen preobrat v tradicionalni gospodarski politiki dosedanjih vlad«. Prihodnji četrtek bo seja ministrskega sveta. S tem v zvezi je Fanfani imel vrsto razgovorov; ločeno je sprejel ministre Rumor-ja, Pastoreja, Mattarello, tajnika CGIL Santija, tajnika CISL Stor-tija, nato ministra za delo Sulla, namestnika tajnika KD Salizzoni-ja in Zaccagninija; končno še ministra La Malfo in Colomba. V Španiji se krepi odpor ljudstva proti Francovemu zatiralnemu režimu Manifest ljudske osvobodilne fronte in španske komunistične stranke - Stavka se strnjeno nadaljuje - Solidarnost francoskih študentovskih organizacij MADRID, 22. — Danes sta se v Madridu pojavila še dva manifesta tajnih političnih strank. Prvega je objavila ljudska osvobodilna fronta. V njem poziva vse Špance, naj podpirajo tisoče delavcev in kmetov pri njihovem množičnem protestu, ki stremi za tem, «da se doseže demokratična vlada, ki naj zajamči pravico do stavke, svobodo informacij in ustanovitev svobodnih sindikatov«. Dokvjment poudarja, da ima diktatura opravka s solidarnostjo in disciplino vedno bolj borbenega proletariata. Vsedržavno stavko železničarjev, ki je napovedana za 28. in 29. t. m. bodo podprli tudi sindikati CISAL in CSNAL. 2upan Villadossole (Novara) je s pristankom občinskega sveta (podprla ga je tudi demokristjan-ska manjšina) postavil pod sekve-ster kovinarska podjetja SISMA, ki zaposlujejo okrog 1.800 delavcev, ker se sindikalni spor vleče že od 29. aprila in so vsi dosedanji poskusi za poravnavo (tudi na ravni ministrstva za delo) ostali brez uspeha; delavci zahtevajo povišanje 80 lir na uro, podjetje pa ponuja le 15 lir, Zupan je poslal brzojavko, ministrstvu za državne udeležbe in ga pozval, naj prevzame upravo podjetij. A. P. miiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiHHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuuiiMiiiiiiiiiiiiii Drugi manifest je objavila španska komunistična stranka, ki poziva prebivavstvo, naj demonstrira proti Francovemu režimu ter naj začne splošno stavko v vsej deželi. »Dani so pogoji, pravi manifest, za takojšnji razvoj protifrancovskega gibanja z vsemi oblikami množične borbe (bele stavke, normalne stavke, demonstracije na ulicah). Vse to se bo moralo končati s splošno stavko vseh protifrancovskih opozicijskih sil. španska komunistična stranka je mnenja, da je nujno potrebno, da vse protifran-covske sile pripravijo res demokratično alternativo za Francov režim, ter nudi svoje lojalno sodelovanje v ta namen.« Komunistična stranka ugotavlja dalje, da se je protestno gibanje, ki se je bilo začelo z zahtevo za zvišanje mezd in za priznanje demokratičnih svoboščin, raztegnilo na vso državo, ter dodaja: »Ob strani delavskega razreda, katerega sedanja borba začenja nedvomno odločilni štadij likvidacije frankistične diktature, so intelektualci, visokošolci in ženske zače- P0 ODKRITJU ZAROTE ZA UMOR DE GAULLA Številne aretacije v Franciji in laplemba važnih dokumentov Fašisti v Alžiriji so tudi včeraj ubili veliko število Alžircev PARIZ, 22. — Policija nadaljuje preiskavo v zvezi z odkritjem zarote za umor predsednika de Gaulla. Zvedelo se je, da so zarotniki imeli v načrtu izvršiti atentat v Parizu pred E-lizejsko palačo. Voditelj in organizator zarote je baje bivši kapetan Jean Curutchet, ki je dezerter. Jean Louis Blanchy, ki je poveljeval skupini, katera bi morala izvršiti atentat, je dobil ukaz, naj stopi v stik z njim v Parizu. Kapetana Curutcheta policija še vedno išče in prav tako Poljaka Slebodio, ki je njegov pomočnik. Prvotno so atentatorji mislili napraviti atentat na de Gaulla med njegovim potovanjem po francoskih departmajih, in sicer v Limogesu med mašo v tamkajšnji katedrali. Spričo izrednih varnostnih ukrepov .(ker je policija nekaj slišala o pripravah za atentat) so se vrnili v Pariz, kjer so pripravljali načrt za atentat pred Elizejsko palačo. Toda v nedeljo zjutraj so v Parizu aretiral; Blanchyja in zatem še več drugih pripadnikov zarotniške sku. pine. Pr; tem so zaplepili tudi več orožja in številne važne dokumente. ki so omogočili aretacijo še dru. gih oasovcev. Bivši kapetan Curutchet in Blanchk sta pripadala svoj čas padalcem tujsike legije. Blanchy in Curutchet sta sodelovala tudi pri uporu 13. maja 1958 in pri uporu januarja 1961. Policija ni še objavila imen a-retiranih oseb, toda zdi se, da so aretirani glavn;. krivci, k; so bili povezani z zaroto. V prihodnjih dneh se pričakujejo nove aretacije. V Marseillu pa so aretirali štiri oasovce, ki so priznali, da so nameravali ubiti več znanih osebnosti v tem mestu. Zaroto za atentat so odkril] prav v trenutku, ko se ima začeti proces v zvezi s poizkusom atentata na de Gaulla lanskega septembra v Pont-Sur-Seine. Ker se je proces proti Salanu zavlekel in se bo končal komaj jutri, se bo proces proti organizatorjem tega poizkusa začel v ponedeljek. Na pariškem letališču Orly so danes odredili nove ostrejše varnostne ukrepe s potniki, ki prihajajo iz Alžirije. Vs; Francozi od 18. do 55. leta, ki prihajajo iz departmajev Severne Afrike, morajo izročiti svoje osebne dokumente policiji, ki jih nato registrira. V Alžiru so fašisti začel; tudi danes' navsezgodaj svojo zločinsko dejavnost. Dp večera so izvršili 26 atentatov ,pri čemer so u-bili 19 oseb, sedem pa ranili. Davi so vrgli bombo med množico Francozov, ki so čakali pred policijskim komisariatom, da dobijo dovoljenje za odhod v Francijo. Bomba pa na srečo ni eksplodirala. Policijska prefektura v Oranu je sporočila, da so od 13. do 20. maja aretiral; v Oranu 209 pripadnikov OAS. V istem razdobju so preiskali 8.147 oseb in 2.768 avtomobilov, pridržali so 438 oseb. Zaplenili so tudi večjo količino orožja in streliva. V zadnjih štiriindvajsetih urah so v Oranu pridržali na zaslišanju 24 Francozov. V Alžiru je danes nastopila prva skupina tristo alžirskih pomožnih policajev. Jutri pričakujejo prihod drugih skupin. Ženevska konferenca po dveh tirih ZElNEVA, 22. — Predsednika ženevske konference o razorožitvi se nista mogla sporazumeti o skupnem seznamu delnih ukrepov, iiMiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiitiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiniiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiitiiiimtiiiiimiHiiitiiiiliftiiitiiiiHiiiiiiiiiiii Tito je odprl v Beogradu mednarodni sejem tehnike Važni sklepi izvršilnega odbora SZDLJ o reorganizaciji tajništva | cije na gospodarskem področju, in j rih glavnih vprašanj z gospodar- in v® n.4 i-okn kftr. clrnrto J 11 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Ob navzočnosti visokih jugoslovanskih državnih in političnih funkcionarjev, zastopnikov diplomatskega zbora, razstavljavcev in številnih domačih in tujih novinarjev je predsednik republike maršal Tito odprl danes v Beogradu VI. mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov, na katerem razstavlja 425 jugoslovanskih podjetij in 802 pod. jetji iz 27 držav. Na zelo dobro organiziranem razstavnem prostoru prikazujejo jugoslovanska podjetja pretežno nove dosežke svoje kovinske, strojne, kemične in električne Industrie. Inozemse tovarne razstavljajo predvsem izdelke, za katerih nakup so zainteresirana jugoslovanska podjetja, t. j. pretežno industrijsko opremo in opremo za rudnike in stavbarstvo. Zvezni tajnik za industrijo Danilo Kekič je v svojem otvoritvenem govoru omeni] dosedanje uspehe jugoslovanskega gospodarstva, posebno v industriji in poudaril, da je v interesu nadaljnjega razvoja industrije potrebno posvečati večjo pažnjo znanstveno-tehničnemu delu, razvoju industrije v smeri serijske proizvodnje, večjo skrb obdelav' in proučevanju inozemskega tržišča in odstranjevanju vsake nelojalne konkurence posebno na inozemskem tržišču. Po ogledu sejma ,na katerem je razstavljena tudi kabina, s katero je ameriški polkovnik Glenn februarja letos trikrat obletel Zemljo, se je predsednik republike v kratkem govoru pred ravnatelji jugoslovanskih podjetij dotaknil nekaterih gospodarskih vprašanj in trenutnih težav, ki so deloma vzrok tudi mednarodne deforma- je prav tako poudaril potrebo borbe za večjo specializacijo, za boljšo organizacijo proizvodnje in enoten nastop jugoslovanskih podjetij na inozemskih tržiščih. Zvezni odbor izvršnega odbora SZDLJ je razpravljal danes pod predsedništvom Edvarda Kardelja o metodah dela izvršnega odbora in njihovih organov in o aktualnih vprašanjih delovanja socialistične zveze v komunah na podlagi referatov, ki sta jih podala Aleksander Rankovič in Milentje Popovič. Rankovič je v svojem govoru poudaril potrebo take reorganizacije tajništva izvršnega odbora in ustanovitev komisij, ki bodo bolj učinkovito proučevale razna aktualna vprašanja in jih predlagala v reševanje tajništvu oziroma izvršnemu odboru, tako da bi zvezni odbor proučeval samo važna skupna vprašanja druž-beno-političnega pomena, medtem ko bi se izvršni odbor sestajal, da bi proučeval vprašanja splošnega političnega pomena, t. j. aktualna, gospodarska, zunanjepolitična, kulturna in notranjepolitična vprašanja in skrbel za izvajanje sklepov zveznega odbora. Rankovič je poudaril potrebo izpopolnitve metode in vsebine organizacije, dosledne borbe proti negativnim pojavom, krepitve sistema samoupravljanja, preprečevanja vseh negativnih pojavov, posebno pojavov birokratizma, lo-kalizma, šovinizma in drugih. Ran. kovič je omenil tudi glasove, ki so se pojavili v inozemstvu, češ da se Jugoslavija vrača na administrativni sistem, in je ugotovil, da bo nova ustava zanikala vsa ta prerokovanja. Miletje Popovič se je v svojem sn>ne referatu posebno H-i-v-u --v-ie-l skega področja in poudaril potrebo večje skrbi za povečanje poslovnosti za pravilno razdelitev dohodka in važnosti nadaljnjega razvoja socialistične demokracije, čeprav je, kot je dejal, bilo za razne špekulante doslej preveč demokracije. . V zvezi s tem je Popovič poudaril važnost negovanja in razvoja konstruktivne kritike in bor. be proti kritikarstvu. Na podlagi diskusije je izvršni odbor zveznega odbora SZDLJ sklenil, da se tajništvo, katerega naloga je odločati o tekočih političnih vprašanjih med sestankoma izvršnega odbora in izvajati njegove skle-pe, tako organizira, da bo lahko bolj operativno in učinkoviteje izvrševalo svoje delo, in da se namesto dosedanjih komisij izvršnega odbora ustanovijo komisije za drganizacijska in kadrovska vprašanja, komisija za politično in i-dejno-vzgojno delo in komisija za mednarodno sodelovanje in zveze. Izvršni odbor je priporočal vsem glavnim republiškim okrajnim in občinskim odborom, naj v istem smislu programizirajo svoje delo in izvršijo ustrezno reorganizacijo. Izvršni odbor je poudaril potrebo borbe za odstranjevanje vseh negativnih pojavov, za večje zavzemanje za povečanje produktivnosti dela, za zmanjšanje proizvajalnih stroškov, racionalnejše uporabljanje razpoložljivih sredstev, borbo za dosledno uveljavljanje načela razdelitve dohodka po delu. Izvršni odbor je prav tako sklenil sklicati selo zvezncea odbora «red; junija, m/ '-'ten h do proučili o-uc.c usUve. • B. B. ki naj bi ublažili mednarodno napetost in utrdili zaupanje med državami. Zato sta ameriški in sovjetski delegat predložila danes posebnemu odboru, ki razpravlja o tem, vsak svoj seznam treh delnih ukrepov, ki bi morali imeti prednost pri pogajanjih v tem odboru. Oba delegata sta podrobno analizirala vsak svoj predlog. Ameriški delegat je trdil, da je treba predvsem zmanjšati nevarnost nenadne vojne in napetost na področjih, kjer je nevarnost spopadov. V ta namen predlagajo ZDA, naj posebni odbor takoj razpravlja: l. o iznenadnih napadih; 2. o ustavitvi pridobivanja jedrskega materiala v vojaške namene; 3. o uporabljanju kozmičnega prostora v miroljubne namene. Ameriški delegat je omenil, da je prvi u-krep, ki se tiče ukinitve vojne propagande in glede katerega obstaja že sporazum, predlagala Sovjetska zveza. In da bi zaradi recipročnosti morali nadaljnji ukrep izbrati iz seznama zahodnih držav. Vendar pa bi bile ZDA pripravljene istočasno razpravljati o iznenadnih napadih in o prvem delnem ukrepu, ki ga predlaga Sovjetska zveza. Sovjetski delegat je postavil naslednje predloge: 1. prepoved širjenja atomskega orožja; 2. ustanovitev področij brez atomskega o-rožja: 3. nenapadalna pogodba med državami NATO in varšavskega pakta. Zorin je poudaril, da bi moralo imeti prvo vprašanje prednost, ker obstaja nevarnost, da se sedanjim lastnikom jedrskega orožja pridružijo drugi. S tem v zvezi je omenil možnost, da bi nemški strokovnjaki sodelovali pri francoskih poizkusih, ter je ostro napadel tudi nemško oboroževanje. V podobnem smislu sta govorila tudi predstavnika Romunije in CSSR. Italijanski delegat Cavalletti je predlagal naslednje ukrepe: 1. sporazum o uporabljanju kozmičnega prostora v miroljubne namene; 2. ustavitev izdelovanja jedrskega orožja; 3. uporabljanje jedrskega materiala v miroljubne namene; 4. ukrepi proti vojni »po pomoti« in proti iznenadnim napadom. Švedski in indijski delegat pa sta pozvala odbor, naj razpravlja o naslednjih predlogih: Švedska predlaga, naj se ukrep glede iznenadnih napadov loči od ukrepov proti nevarnosti vojne »po pomoti«. Dodal je, da je drugi ukrep sprejemljiv za vse delegacije, ker ne terja nobenega nadzorstva. Indijski delegat pa je zahteval, naj bi odbor razpravljal vzporedno o švedskem predlogu in o predlogu proti širjenju jedi^ skega orožja. V pododboru v jedrskem orožju niso niti danes nič napredovali, ker sta obe strani ostali vsaka pri svojem. li vzporedne akcije protestov in solidarnosti. To postavlja v o-spredje mroč in obseg sedanjega gibanja, kakor tudi njegov social, ni m splošni obseg. Sedanja borba je omogočila delavcem, da se zivedajo svoje moči, in je pokazala dejansko šibkost diktature ter globok razkroj njenega poli-tičioupravnega ustroja.« Zvedelo se je, da so sinoči aretirali v vsej državi več političnih agitatorjev. Kakor običajno, zatrjujejo oblasti, da so vsi komuni® sti. Zadnje dni so v Barceloni a-retirali mnogo visokošolcev. Policiji je izročila sodnim oblastem 94 oseb, med katerimi so tudi trije advokati. Medtem se je prvikrat od začet, ka sedanjih stavk sindikalno gibanje razširilo tudi na Madrid. Delavci v tovarnah za železniški material v Vallegasu so včeraj stav. kili. a so ostali v tovarni. Danes popoldne pa so stavkali delavci v neki drugi tovarni. V rudnikih v Asturiji traja stavka že 47 dni. Po neuradnih podatkih stavka v vsej državi danes okoli 90 tisoč rudarjev in industrijskih delavcev in nič ne kaže, da se mislijo vrniti na delo, čeprav zatrjujejo v uradnih krogih, da bo spor »kmalu rešen«. Minister Soli* Rjiz se je vrnil včeraj v Madrid it Ovieda, kjer se je bil sestal s pridstavniki tamkajšnjih podjetij in rudarjev. Pred odhodom je sporočil. da bo dekret o zvišanju mezd rudarjem v Asturiji stopil v veljavo v četrtek. Dodal pa je, da bodo mezde zvišali samo osebju tistih rudnikov, kjer ne stavkajo. V ostalih rudnikih pa bodo mezde zvišali, šele ko'se bodo rudarji vrnili na delo. Značilno pa je, da so vladni krogi izrazili veliko nezadovoljstvo, ker so nekatera podjetja v pokrajini Guipuz-coa zvišala mezde osebju, ki ja grozilo s stavko. O tem niso podjetja poročala oblastem. Guverner pokrajine je izjavil, da so ta podjetja «s svojim neumestnim ravnanjem« (okazala pomanjkanje sodelovanja z oblastmi. Vtem ko je včeraj katoliška levL ca odločno obsodila stavko, objavlja današnji kitoliški list «Ya» članek, v katerem trdi. da je »naraven razsodnik za vse socialne spore en sam, in to je država«. »Pot pasivne rezistence in socialne nediscipline bo privedla samo do nujnosti ukrepov z nasprotne st/ani, ki jih bo oblast prisiljena sprejeti za izvajanje svoje dolžnosti,« dodaja list. Na koncu poudarja list, da v celoti podpira vlado in poziva delavce, naj ‘e vrnejo na delo. Stanje v vsej Španiji je bilo danes približno naslednje; Asturija; 35 tisoč delavcev še vedno stavka. Barcelona; tu stavka okoli 20 tisoč delavcev, to je 4000 več kakor včeraj. Bilbao; še vedno stavka 20 tisoč delavcev. Pokrajina Guipuzcoa; dve tovarni, ki ju je vlada dala zapreti, nista še odprti. Leon; nespremenjeno stanje. Ni znano, koliko delavcev stavka na madridskem področju. Galizia: nadaljuje se bela stavka v nekaterih tovarnah. Saragoza: 120.J de. lavcev je prekinilo delo v rudnikih lignita v Mequinenzi, katerim je sledilo 3000 delavcev v hidro, električni industriji v Ribagorza-ni. V Madridu so baje davi mobilizirali 1200 delavcev v neki tovarni, ko so davi prišli na delo. Včeraj je namreč njihova delegaciji zahtevala zvišanje mezd. V Madridu so danes izpustili na svobodo umetniškega kritika Moreno Galvana, ki so ga bili zapr. li pred dnevi. Naložili so mu globo . 50.000 pezet. Obtožen je bil, da je širil »ekstremistične ukaze v univerzitetnih krogih« ter da ;e organiziral skupno z drugimi žen. sko demonstracijo 15. maja v Madrid i. Zveza za človeške pravice v Parizu je objavila izjavo, s katero izreka solidarnost s španskim ljudstvom in še posebej s stavkajočimi delavci, s študenti in t vsemi silami, ki se borijo skupno proti Francu za svobodo v Španiji. V izjavi je rečeno, da se zveza obvezuje, podpirati to gibanje z vsemi svojimi silami ter da se bo uprla proti vsaki neposredni ali posredni podpori, ki bi jo posamezne vlade dajale Francu, Med podpisniki so tudi Picasso, Jean-Paul Sartre, Aragon, Simon De Beauvcir, Paul Boncour, Emanuel Robles, Maurice Thorez In drugi. Tudi številne študentovske organizacije so objavile izjavo, s katero izrekajo solidarnost s španskim ljudstvom, ki se bori za svobodo. Argentinski parlament bo zasedal «kjerkoli> BUENOS AIRES. 22. — Poslanci stranke nepomirljivih radikalov, ljudskih radikalov ln konservativcev so sklenili, da bodo ime-h danes zasedanje v parlamentu. Toda policija je zastražila palačo parlamenta in Je poslancem prepovedala vstop. Pred parlamentom se je zbrala tudi večja množica, ki je demonstrirala proti vla. di Prišlo je do spopadov, med katerim; so policaji uporabljali tudi solzilne bombe proti demonstrantom. Vhode v palačo parlamenta stražijo vojaki in policaji. Javni lokali okoli parlamenta so se spremenili v začasne urade kongresa. Mnogi poslanci so se s svojimi avtomobili namestil; pred parlamentom in tam »uradovali«. Pozneje so poslanci glede na stranke sklenili, da se bodo sestali »kjerkoli« v Buenos Airesu, predsednik po^-r^ke zbornice je poslal odločen protest notranjemu ministru ter je odret il, naj poslanci prekir ejo yse odnose z izvršilno oblastjo. Nove ostavke v francoski vladi? PARIiZ, 22. — Parlamentarna skupina neodvisnih je izglasovala risilucijo, s katero poziva štiri ministre svoje škupine, naj izstopijo Iz vlade, ker je politika vlade v nasprotju s programom stranke, zlasti kar se tičq evropskih vprašanj, 26 vojakov mrtvih pri letalski nesreči MUENCHEN, 22. — Ameriško vojaško letalo »Constellation« se je davi ponesrečilo in strmoglavilo v bližini Muenchena. Predstavnik ameriške vojske je poznej« sporočil, da je bilo v letalu 28 vf* jakov, ki so vsi zgubili življenje. Letalo je odletelo iz Frankfurta v neznano smer. Ponesrečilo se ja v bližini vasi Anzig, deset kilometrov vzhodni' od Muenchena, ko je letelo v višini 'n tisoč metrov. Letalo je pri nesreči ekspltv diralo ir. se nato vnelo. Požar so pogaiili eno uro po nesreči . Vrem« včeraj: n a j višja tempe raibu- ra 21.5, najnižja 10.7, ob 19. uri 18; zračni tlak 1017.7 pada, veter severozaihodnlk 3 km. vla*e 73 odst., nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17-3 stopinje. Tržaški dnevni Danes, SHEDA, 23. Sonce vzide ob 4.27 ln^zjj* yjt> 19.37. Dolžina dneva 15_‘ L j.ii vzide ob 23.15 in zatone Jutri, ČETRTEK, M- Cvetka S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Pokrajinske uprave se morajo zanimati tudi za razna gospodarska vprašanja Resolucija v tem smislu je bila sprejeta soglasno • Predložena resolucija s pozdravi španskim delavcem v borbi Sinoči je pokrajinski svet soglasno sprejel resolucijo, ki jo je obrazložil predsednik dr. De lise in ki se nanaša na pristojnosti odnosno na dolžnost pokrajinske in drugih izvoljenih krajevnih uprav, da se zanimajo tudi za razna gospodarska in še posebno kmetijska vprašanja. Do predložitve in izglasovanja te resolucije je prišlo zaradi neke okrožnice, ki jo je notranji minister lani decembra poslal vsem pokrajinskim upravam in v kateri jih je pozival, naj se kot upravni organi u-kvarjajo samo z upravnimi vprašanji ter naj zlasti gospodarska vprašanja prepuščajo trgovinskim zbornicam in drugim pristojnim organom. Odobrena resolucija najprej poudarja, da morajo tako pokrajinska uprava, kot vse ostale izvoljene krajevne uprave, zastopati koristi celotnega prebivalstva področja. Zato resolucija zavrača zgrešena tolmačenja zakona o krajevnih ustanovah, ki jih vsebuje okrožnica notranjega ministra od 20. decembra lanskega leta Glede tega se tržaški pokrajinski svet sklicuje na sklepe skupščin združenja pokrajin in poudarja vlogo pokrajinskih uprav na gospodarskem in socialnem področju in še posebno na kmetijskem področju, kakor tudi pri izdelovanju gospodarskih načrtov za deželni razvoj. Pokrajinski svet se obvezuje, da bo še naprej nadaljeval z akcijo v korist vsega prebivavstva, z željo, da se doseže med vsemi ustanovami, ki delajo na pokrajinskem ozemlju, najožje sodelovanje s pokrajinsko upravo v okviru spoštovanja posameznih pristojnosti. Zato pokrajinski svet pooblašča predsednika, naj te želje tolmači na izredni skupščini zveze pokrajin, ki bo 15., 16. in 17. junija v Salernu Ob začetku seje je komunistični svetovavec Tominez zahteval od predsednika, naj odbor posreduje pri pristojnih vladnih oblasteh, da rešijo vprašanje usluž-bencev bivše ZVU, ki so pred kratkim stavkali. Odgovoril mu je namestnik predsednika dr. Sa-vona, ki se s tem vprašanjem osebno ukvarja. Pojasnil je, da je položaj nekaterih od teh državnih uslužbencev zelo resen. Da ni prišlo še do uveljavitve zadevnega zakona, je temu kriv spor o pristojnostih, ki se že dolgo vleče med raznimi ministrstvi, kar povzroča uslužbencem velike težave. Nato je svetovavec Tominez pogrel vprašanje ribarjenja na vleko v zalivu, ki povzroča domačim ribičem veliko škodo zlasti v zimskih mesecih. Odbornik Cor-beri je pojasnil, da se je pokrajinska uprava sporazumela s poveljstvom finančnih straž, da bodo motorni Čolni finančnih stražnikov nadzorovali tudi ribolov na vleko. Svetovavec dr. Fogar (PSD!) pa je zaprosil odbor naj posreduje pri pristojnih vladnih organih, zlasti pri ministrstvu za zdravstvo, za pravočasno vrnitev v šolo dijakov in šolarjev, ki so bolehali za kako nalezljivo boleznijo in so okrevali. Po starih zakonskih predpisih se ti dijaki ne morejo vrniti v šolo po več tednov po okrevanju ,in sicer zaradi zaščitnih ukrepov. Dr. Fogar je pouda-ril. da je sedanje zdravljenje raznih nalezljivih bolezni tako napredovalo, da otroci okrevajo v kratkem času in se kljub temu ne morejo udeležiti pouka zaradi zastarelega zakona. Predsednik je obljubil, da bodo posredovali. Poleg tega je svetovavec dr. Fogar zaprosil predsednika, naj bi pokrajinska uprava dala en dan izrednega dopusta vsem svojim usluž- bencem, ki bodo darovali kri krvni banki. Tudi ta predlog je pred. sednik sprejel. Zatem je svetovavec prof. Meni (PSI) predložil v imenu PSI, KPI, NSZ in PSDI resolucijo, s katero pokrajinski svet pozdraviš španske delavce v borbi proti Francovemu fašističnemu režimu, za mir in za svobodo, ter protestira proti aretacijam stavkajočih delavcev. Predsednik dr. Delise se je tej obsodbi sicer pridružil, hkrati pa je dejal, da odbor ne more predložiti v razpravo omenjeno resolucijo, ker se mora držati sklepa, da ne bo sprejemal resolucij političnega značaja. Nato je prof. Medani še vprašal, ali se odbor še vedno strinja z zakonskim osnutkom o ustanovitvi dežele, ki ga je sestavila in odobrila Ta zakonski osnutek je bil predložen parlamentu pod oznako «Osnutek Bologna-Sciolis« Prof. Medani je povedal, da je baje vlada tudi ta osnutek zavrnila. Predsednik pa je odgovoril, da odbor še vedno zagovarja omenjeni osnutek in da bo v tem smislu tudi nastopil, če bo to potrebno. Tržaško poslanstvo v Južno Afriko Dva predstavnika tržaške trgovinske zbornice bosta prihodnje dni odpotovala v Capetown z namenom, da pojasnita predstavnikom južnoafriške vlade možnosti in koristi tržaškega pristanišča glede na načrte južnoafriške vlade, da bi usmerila preko kakega evropskega pristanišča izvozni pro„ met iz Južne Afrike. V Južni A-friki konkurirata tržaško in rotterdamsko pristanišče. Oba tržaška predstavnika bosta v Južni Afriki navezala s člani področnih ministrstev in z diplomatskimi in trgovinskimi italijanskimi predstavniki potrebne stike. VPRAŠANJE DEŽELE Predstavniki PSDI pri Tremcloniju Kaže, da bo v teku meseca znano vladno stalšče o statutu za de-želo Furlanija-Julijslka Benečija. Se pred poletnimi počitnicami pa bodo morda lahko senatorji in poslanci glasovali o ustavnem za-konu ob prvem čitanju. Med tem časom so se poživili stiki med tržaškimi predstavniki in Rimom. Pretekle dni so se de-molkrščanska parlamentarca Bologna in Sciolis ter pokrajinski tajnik Belci sestali s posl. Morom in odv. Morlinom, danes pa je v Rimu predviden sestanek med predstavniki PSDI področja in zakladnim ministrom Tremelonijem. Menijo, da bodo štiri večinsike parlamentarne skupine v Rimu lahko našle zadovoljiv sporazum ter premagale morebitna nasprotja. Volitve zastopnikov v bolniško blagajno trgovcev Slovensko gospodarsko združenje obvešča člane in nečlane, da bo prihodnje dni pravočasno sporočilo imena zastopnikv za vsako volišče. Že sedaj priporoča zlasti članom, naj se volitev udeleže in še drugim priporočajo izvolitev zastopnikov, ki se bodo za-vveli za izboljšanje uslug bolniške blagajne in za čimprejšnje priznanje pokojnine. * Ministrstvo za turizem ln pred. stave Je v teh dneh pojasnilo norme, ki bodo v finančnem letu 1962-1963 urejale državne podpore za o-perne predstave. Interesenti sl lahko ta navodila ogledajo na tiskovnem in informacijskem oddelku Ura. da za predstave v Ul. Teatro Romano št. 3. ŽIVAHNA DEJAVNOST NA SINDIKALNEM PODROČJU Stavka pri Mervicliu traja že sedmi dan Sindikalne organizacije to odpovedale delovno pogodbo za delavce in uradnike kovinske industrije V podjetju Mervich se nadaljuje stavka, ki je bila proglašena za nedoločen čas in ki traja že sedem dni. Delavcj so bili prisiljeni poseči po tem najostrejšem sindikalnem orožju, saj delodaja-vec ni popustil in pristal na osnovne zahteve, kljub temu, da so prej že stavkali 30 delovnih ur. Podjetje Mervich je specializi-zirano za razstavljanje starih ladij na sestavne dele, katere nato prodajo za staro železo. To delo je za delavce zelo težavno in pogosto zdravju škodljivo, medtem ko so njih plače ostale že vrsto let ne-izpremenjene. V podobnem podjetju Tomaisini Mario so se predstavniki delavcev in delodajavcev sporazumeli in podpisali sporazum, ki predvideva, da bodo plačali delavcem, ki delajo z varilnimi aparati, po 270 lir na uro (prej so prejemali od iiiiiiiiiliiiiniiiiimiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiii POMEN STALNEGA SKLADIŠČA ZA BRAZILSKO KAVO V TRSTU Svečanost na tržaški občini ob milijonti vreči brazilske kave Danes se bodo senator Maculan in drugi brazilski predstavniki razgovarjali s predstavniki tržaškega gospodarstva Stisk roke med tržaškim županom Franzilom in brazilskim senatorjem Maculanom HiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii M " d ZA DODELITEV DOKLADE UČNEMU OSEBJU O”''Bili Na vseh tržaških srednjih šotah se Je včeraj začela stavka šolnikov Tako na italijanskih kot na slovenskih srednjih šolah je bila stavka praktično popolna - Sestanek članstva Sindikata slovenske šole in sklep o nadaljevanju stavke Kakor po vsej državi, se Je včeraj začela tudi na slovenskih srednjih in strokovnih šolah na Tržaškem štiridnevna stavka srednješolskih profesorjev. Na podlagi sklepa sindikata slovenske šole v Trstu pa ni stavke na osnovnih šolah. Prav tako niso stavkali učitelji na italijanskih osnovnih šolah. Tako na slovenskih, kakor tudi na italijanskih srednjih in strokovnih šolah, je bila stavka včeraj skoraj stoodstotna. Sindikalni predstavniki računa^ jo, da se je na italijanskih srednjih šolah udeležilo stavke 95 odstotkov učnega osebja. Približno enak odstotek velja tudi za slovenske šole, čeprav nismo mogli dobiti točnih podatkov. Pouka torej ni bilo, čeprav so nekateri profesorji-suplenti prišli v šolo, ker se dijaki niso sploh prikazali. Kakor znano, je stavko napovedala v vsedržavnem okviru med-sindikalna zveza šolnikov v znak protesta, ker vlada ni še pristala na dodelitev dopolnilne doklade učnemu osebju v višini, kot jo zahtevajo sindikalne organizacije. Sinoči je bil na sedežu sindikata slovenske šole v Ul. Filzi 8 sestanek, na katerem so se šolniki zanimali za potek stavke v vsedržavnem in krajevnem merilu in za pogajanja z vlado. Po daljši diskusiji so potrdili prvotni sklep, tako da se stavka na slovenskih srednjih šolah nadaljuje v okviru vsedržavne stavke, na osnovnih šolah pa se bo nadaljeval redni pouk. prejšnja pokrajinska uprava. ■It...tun,)..im....Minuti m II rim n MIMI.m Milinim II n mi II m .imunim.11 MII HM MIHU Zadnja pol Alberta Vrbca Solniki se zavedajo resnosti položaja in potreb slovenske šole, toda tako kot njihovi kolegi po vsej državi hočejo s to krepko sindikalno akcijo doseči priznanje svojih pravic. Starši so seveda zaskrbljeni, ker je stavka prav v tem času, ko se bližamo koncu šolskega leta, sindikalne organizacije šolnikov pa so se odločile za ta korak v tem času prav z namenom, da bi prisilile vlado, da pristane na njihove zahteve. Upati je, da ne bo prišlo še do hujše ' sindikalne borbe v vsedržavnem okviru in da bo čimprej dosežen sporazum med sindikalnimi organizacijami šolnikov in vlado. Vstopni in sprejemni izpiti za klasični licej Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da Je treba vložiti prošnje za vstopne in sprejemne izpite za klasični licej do vključno 31. maja t. 1. Pojasnila daje tajništvo Državnega znanstvenega liceja v Ul. Laz-zaretto vecchio 9/11. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. Včeraj popoldne smo spremili no zadnjo pot Alberta Vrbca, ki nos je tako nepričakovano zapustil. Poleg svojcev, sorodnikov in oijih prijateljev, se je pogreba udeležilo tudi mnogo meščanov, predvsem Sentjakobčanov, kjer je pokojnik marljivo deloval na prosvetnem področju in kjer je bil zaradi svojega delovanja, kakor tudi zaradi fvojega značaja, spoštovan in cenjen. V sprevodu za krstu so stopali tudi predstavniki prosvetnega društva šivan Can- kar*, pri katerem je bil Vrbec dolga leta predsednik in odbornik, predstavniki odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, predstavniki Prosvetne zveze, radia Trst A in še drugih organizacij. Težko nam je bilo ob zadnjem slovesu ob odprtem grobu ob zavesti, da bi nam lahko Albert Vrbec še toliko nudil kot prosvetni delavec in kot zaveden Slovenec ter ob zavesti, da bi pred njim bila lahko še dolga živ. Ijenjska pot. Nezgodi na delu V mizarski delavnici tržaškega arzenala se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 50-letni Giuseppe Amori iz Ul. Campanelle 30, ki je sam prišel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Amori se bo moral zdraviti dober teden, ker si je poškodoval prst na desni roki s strojem, pri katerem je bil zaposlen. V tovarni Modiano pa se je ponesrečila na delu 27-letna Maria Grazia Vezzj por. Banellato iz Ul. Veltro 71, ki si je s strojem, pri katerem je delala, odrezala del prsta na levi roki. Z avtom podjet-ja so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala tri dni. vana Perosso s Korza št. 29, ki se bo moral zdraviti dva tedna. Pe-rossa je vozij poltovornik po Senenem trgu in je bil namenjen v Drevored D’Annunzio, pa je trčil ob vojaški tovornik in se prevrnil. Pri tem se je pobil in ranil po obrazu ter levi roki in kolenu desne noge. Do trčenja je prišlo prav pred semaforom. Poltovornik se je razbil in na tla so zletele škatle piškotov in slaščic, po katerih se je razlil bencin, ker se je pri trčenju razbil rezervoar bencina vojaškega tovornika. Prav tedaj so mimo prišli s svojim vozom gasilci, ki so se vračali v gasilski dom z razstavišča tržaškega velesejma, kjer so pogasili mali požar v delavnici in skladišču električnega materiala. Gasilci so takoj oprali prostor, kjer se je razlil bencin Na tržaški občini je bila včeraj dopoldne svečanost, na kateri so bili prisotni vidni brazilski predstavniki in med njim senator Nelson Maculan, ki je zastopal brazilski inštitut za kavo. Ta inštitut je namreč priredil vrsto svečanosti v zvezi z milijonto vrečo kave, ki so jo pripeljali v posebno stalno skladišče za brazilsko kavo v Trstu. Senator je v svojem pozdravnem govoru počrtal pomen ustanovitve stalnega skladišča za kavo, ki je rodilo tudi stvarne rezultate, saj je povzročilo, da je postal Trst ponovno prvo pristanišče za kavo v Italiji. Nato se je zahvalil predstavnikom tržaških oblasti za vso pomoč in iz-razil prepričanje, da obstajajo možnosti za nadaljnjo okrepitev prometa in trgovinske izmenjave med Brazilijo in Italijo ter zlasti za nadaljnjo okrepitev tranzitnega prometa z brazilskim blagom skozi tržaško pristanišče. Tržaški župan Franzil je v odgovoru ugotovil prisrčne stike, ki obstajajo med Brazilijo in Italijo in ki so se utrdili s tesnimi trgovskimi, prometnimi in splošno gospodarskimi vezitii. V okviru obiska Visokih brazil-sikih predstavnikov sta danes pred. videna dva razgovora s predstavniki tržaškega gospodarstva. Dopoldne bodo govorili na trgovinski zbornici, popoldne pa na vladnem generalnem komisariatu. Ti stiki bodo zanimivi, saj obstajajo stvarne možnosti, da se delo-vanje stalnega skladišča za kavG razširi tudi na tržaško zaledje in njegovo delo razširi tudi na druge tipične artikle brazilskega izvoza. Popoldne pa bodo priredili tiskovno konferenco. Svečanosti se bodo zaključile v četrtek, ko bo senator Nelson Maculan priredil ob 18.30 v hotelu Excelsior svečan sprejem Milijonto vrečo kave so pripeljali v tržaško pristanišče 8. maja, ko je priplula brazilska ladja «Loyde Guatemala«. Stalno skladišče za brazilsko kavo so ustanovili v Trstu 12. avgusta 1959. leta in so do 15. aprila pripeljali 960.670 vreč kave. Do istega datuma pa so iz skladišča odpeljali za potrebe italijanskega tržišča 813.946 vreč. Promet z brazilsko kavo je prestavljaj približno polovico prometa s ikayo tržaškega pristanišča v 1961. letu. To pomeni, da ustanovitev stalnega skladišča ni ustavila ali celo prekinila prometa s kavo drugih virov, temveč je prav obratno bistveno pripomogla, da je Trst po novno postal tradicionalni posrednik za kavo za obsežno italijansko področje. 240 do 255 lir) ostalim delavcem pa 230 lir na uro (prej 220-225). Poleg tega predvideva sporazum, da bodo plačali delavcem, ki delajo v zdravju nevarnih okoliščinah, dodatek po 80 lir na uro, vsem delavcem pa po 200 lir dnevno, ker nimajo menze. Sporazum predvideva tudi nekatere druge normativne ugodnosti in priznava v celoti vlogo sindikata v podjetju. Tudi v ladjedelnici Giuliano Sv. Justa so sprejeli nov sporazum, ki je zelo podroben. Načelno določa, da bodo izravnali pla, če vseh delavcev, ki bodo prejeli najmanj 7 odstotkov poviška. Poleg tega bodo prejeli delavci v za zdravju nevarnih okoliščinah 6 odst. povišek, določena pa je vrsta drugih normativnih ugodnosti. FIOM-CGIL sporoča v posebnem proglasu, da so sindikalne organizacije v vsedržavnem okviru odpovedale delovno pogodbo za delavce in uradnike kovinske industrije. Do tega je prišlo, ker so se v tej panog, bistveno izpreme-nili delovni odnosi, saj so podjetja uvedla novo tehniko in so zato sindikalne organizacije mnenja, da je treba tudi povsem spremeniti in ustvariti moderne delovne odnose. Sporazum so odpovedali znatno pred iztekom roka. Istočasno so vsedržavne sindikalne organizacije tudi pripravile osnutek zahtev, ki so osredotočene na nekaj osnovnih vprašanjih, glede katerih pa med pogajanji ne bodo popustili. Za delavce so najvažnejše naslednje zahteve: L Znižanje delovnega urnika na 40 delovnih ur na teden v petih dneh, medtem ko mora ostati plača na višini 48 ur. 2. Povsem je treba preurediti strokovne kvalifikacije. 3. Občutno je treba povišati plače in to v zvezi z novimi kvalifikacijami. V celoti je treba izpremeniti akordni sistem, ki naj omogoči, da se bodo delavci i.n njih predstavniki dogovorili glede časa, plačila in drugih oblik nagrad. Poleg tega so še predvidene zahteve glede izenačenja plač delavcev, ureditve položaja vajencev in mladih delav. cev in izboljšava za uradnike. Prireditve in objave Gledališča Slovensko gledališče v Trstu priredi v soboto, 26. maja ob 18.30 uri ter v nedeljo, 27. maja ob 16. url v AVDITORIJU v TRSTU PREMIERO Erik Fos: PLEŠOČI OSLIČEK Mladinska glasbena komedija v dveh delih REŽIJA: JOŽKO LUKES OSEBE: Pope: Stane Raztresen, Shirki: Edvard Martinuz-zi, Plompi: Silvij Kobal, Arna-lea: Leli Nakrstova, Azalea: Nora Jankovič, Osliček... Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasproti Avditorija). VERDI V četrtek ob 21. uri 9. koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Francesca Moll-.lar-Pradelllja in s sodelovanjem vio. llnlsta Aid a Ferrareslja. Program obsega skladbe: Rossini — Potova. nje v Reims; Hačaturijan — Koncert za violino im orkester; Čajkovski — Simfonija št. 5 op. 64. Nadaljuje se prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri uprizori Igralska skupina Cesca Baseggia trodejanko Carla Goldonija «Il burber0 benefi-co». Poslovilni večer skupine I.n Cesca Basegigia od tržaškega občinstva. V petek ob 21. uri igra pianist Glaiuco Dalbasso. Program obsega skladbe Bacha, Mozarta, Schumanna in Beethovna. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slavko Skam. perle priredi večer kratkometražnih filmov o zanimivih aktualnih temah. Prireditev bo v četrtek 24. maja ob 20.30 v društvenih prostorih, Vrdel-ska cesta 7. lllllllllllltllUUIIIIIIIIIItlllllllllllliailllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiltlJIllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIItm «DA STARI NE POZABIJO IN DA MLADI ZVEDO..> Otvoritev razstave o nacističnih taboriščih Razstavo je organiziral Svet odporništva v Novem gledališču in posuli pesek, da bi preprečili druge nesreče. ...................................................................................................... Svet odporništva je pripravil v galeriji Novega gledališča razstavo o nacističnih taboriščih smrti na Poljskem, ki je bila včeraj otvorjena. V začetku je imel kratek priložnostni govor odv. Flora, ki je poudaril, da duh nacizma in fašizma še. ni izumrl. Pri tem je navedel nekaj kričečih primerov nemških krvnikov, ki užiuajo svobodo, če pa so bili obsojeni, najdejo še vedno dosti takih, katerim se smilijo in ki jih objokujejo. Tudi pri nas ni dosti drugače, kajti kljub procesu v Jeruzalemu se še vedno najdejo taki, ki rišejo svastike. Po vsem tem je bila taka razstava potrebna: da stari na grozote ne pozabijo iti da mladi o njih zvedo. Odv. Flora je potem prečital pismo, ki ga je napisal še pod svežim vtisom taborišča Mauthausen, iz katerega se je vrnil. Poleg opisa življenja v lagerju je podal še nekaj drastičnih opisov ((priložnosti« za smrt, ki so bile brezštevilne, Zaključil je svoja izvajanja s poudarkom, da se ti časi ne smejo nikoli več vrniti. Na razstavi so številne reprodukcije fotografij, ki se nanašajo večinoma na Varšavo in Poljsko sploh in predstavljajo grozotno obtožujoče dokumente o nacističnem zločinskem delovanju. Razstavljenih je tudi precej karikatur, ki zadevajo sedanjo Zahodno Nemčijo, kjer se nacistični zločinci ne samo svobodno gibljejo, tem. več zasedajo tudi visoke položaje v vojski in upravi. Tatvine avtov in motorjev Na komisariatu javne varnosti je Lorenzu Plossi iz Ul. S. Nico-16 36 prijavil, da so mu neznanci ukradli lambreto, ki jo je parkiral v Ul. Gambini. Rodolfo Vil- latore v Trga Giarizzole 18 pa se je pritožil, da mu je nekdo ukradel avto, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Prizivno sodišče omililo kazni obtožencem zaradi tihotapstva Nepoboljšljivi tat obsojen zaradi dvojne tatvine v stanovanjih Slaščičarski poltovornik trčil v vojaški kamion Včeraj dopoldne so spret-1 na opazovalo,i oddelek 20-letnegu oiI- Pred prizivnim sodiščem (predsednik Nardi, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba Berton, Morgera, Poillucci, Stradella, Skerk, Vinciguerra. VVondrich, zastopnik državi Pacia) so ponovno razpravljali o znanem primeru tihotapstva s kavo in sladkorjem, ki ga je zagrešila vrsta obtožencev pred nekaj leti. Ta skupina je prišla pred kazenske sodnike v maju lani in tedaj so bile obsodbe precej stroge. Skupno so naložili obtožencem nekaj nad 11 let zapora ter približno 80 milijonov lir globe. Obtožnica je trdila, da so obtoženci vtihotapili v državo 3.898 kg sladkorja ter 9.649 kg kave. Za izvajanje te protizakonite dejavnosti so se posluževali raznih zvijač, kot na primer dvojnega dna pri vozilih, a poleg tega so tudi ponarejali listine. 12. maja lani so sodniki obsodili obtožence na naslednje kazni: Scarpa 5 let in 4 mesece zapora ter 23.111.500 lir globe (pomilošče-no je bilo eno leto v zvezi s ponarejanjem listin), Isler 2 leti zapora in 11.312.000 lir globe. Du-bricich in Giugovaz vsak po 2 leti zapora ter 10.272.000 lir globe, Zora Ivančič 10.114.000 lir globe, Lucchesi in Del Fabbro vsak po 20 dni zapora ter 1 milijon 40.000 lir globe, Sorletti in Flego vsak po 1,040.000 lir globe, De Paulis I onn.000 Hr globe, Umek 300.000 lir globe, Giovanm Riže 65.000 lir globe, Fontanot in Birsa vsak po 32.000 lir globe, Ghez 620.000 lir globe in Longo 8 milijonov lir globe. Vsem obsojencem, razen Scarpi, je sodišče priznalo splošne olajševalne okoliščine. Sodniki so nadalje odredili, da bodo Scarpa, Isler, Dubricich in Giugovaz podrejeni po prestani kazni policijskemu nadzorstvu. Samo glede Birse je bila kazen pogojna in je niso vpisali v kazenski list, pogojna pa je bila za Fontanota. Isler-ja in Ivančičevo so sodniki oprostili obtožbe ponarejanja zasebnih listin. Končno so oprostili Traka-lcisa in Pisanija, vendar pa so menili, da sta ta dva civilno odgovorna za plačilo globe, ki so jo naložili njuni uradnici, Zori jvančičevi. Taka je bila v glavnih obrisih razsodba kazenskega sodišča. Prizivni sodniki so jo deloma spremenili. Predvsem so zavrgli Ri-zejev priziv kot neutemeljen. Nadalje so znižali denarno kazen Islerju, Dubricichu in Giugovazu. Znižali so tudi zaporno kazen Scarpi. in sicer za 10 mesecev in 15 dni. Sklenili so tudi, da ta in prejšnji trije obsojenci ne bodo podvrženi policijskemu nadzorstvu. Proti Birsi so ukinili kazenski postopek, ker je med tem umrl. Končno so prizivni sodniki preklicali civilno odgovornost Traka-kisa in Pisanija glede plačila globe, ki je bila naložena Ivanči-čevi. Sklenili so tudi, da bo ka- zen za Gheza in Umeka pogojna. V ostalem pa so potrdili prejšnjo razsodbo. # * # Pred kazenskim sodiščem (pred. sednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Rachelli, obramba Filo-grana) se je zagovarjal včeraj 43-letni Giuseppe Scopazzi, ki je bil obtožen tatvine. Obtoženec ni prisostvoval razpravi, čeprav je v zaporu zaradi nekega drugega prekrška. v Scopazzi je že star znanec sod-nijskih dvoran. 9. julija lani se je vtihotapil v hišo tedanjega ravnatelja USIS, Johna Hawleya, na Opčinah. Hawley je opazil tatvino, ko se je z ženo vrnil z nekega potovanja po Jugoslaviji. Štiri dni pozneje pa je Scopazzi obiskal vilo lekarnarja dr. Bruna Benussija. Benussi je bil v kopalnici, ko je zaslišal sumljiv ropot. Stopil je v vežo ter se srečal z nezaželenim gostom. Scopazzi ga je sicer prosil naj mu prizanese, toda lekarnar je bil neizprosen. Hotel ga je zgrabiti, toda tat je bil urnejši in se mu je posrečilo zbežati. Na podlagi osebnega opisa pa eo ga karabinjerji kmalu izsledili. Sodniki so ga včeraj spoznali za krivega ter ga obsodili na 4 leta in 7 mesecev zapora ter 19 tisoč lir globe. Poleg tega so ga proglasili za nepoHo''4'jivega ter bo moral po prest-T kazni za 2 leti v kmečko kolonijo, 49-letni delavec Agostino Sancin iz Ul. Soncini 96 je postal predvčeraj zvečer žrtev prometne nezgode, ko se je s svojim motorjem TS 22389 peljal po ške-denjski ulici proti vasi. Ko je privozil do št. 47, ga je zaradi nespretnosti zaneslo popolnoma na desno stran, zadel je v rob pločnika in se po kakih 20 m prevrnil z motorjem vred. Poškodoval se je na raznih delih telesa. Z avtom letečega oddelka so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v dobrem tednu. Gasilci so se morali predvčeraj okrog poldne podati v Ul. Mazzini 37/B kjer so delavci med razkopavanjem poškodovali plinski vod. zaradi česar so plinski hlapi počasi napolnili lokale trgovine Tomasini. Z masko na obrazu sta masko na obrazu sta se dva gasilca podala v lokal, ugotovila kje plinski vod pušča in ga popravila. Razna obvestila V soboto dne 26. t.m. ob 20.3» priredi SPDT planinsko predavanje v Gregorčičevi dvorani. Predaval bo dr. Lojze Dolhar o Matterhornu In Mont Blameu ob spremljavi prelepih diapozitivov. Po predavanju razdelitev nagradnih odlikovanj, kolajn tek. movavcem za smučarsko prvenstvo na Livku. # žfc V sredo 24. maja ob 20.3» bo v prosvetnem društvu v Trebčah predavata Nadja Pahor, članica glavne, ga sveta Zveze demokratičnih žena, o temi «K,aj je predsodek«. Govornica bo obravnavala važna vprašanja v zvezi s položajem žene v družini in družbi. Ker je predavanje važno, vabimo k številni udeležbi. Medna -odni cirkus *or feAsia'rl , tebellu. Danes dve P „,«0* 16.15 in o^tl.Ki Uti * UT AT, tel. 36-372 to,,!, blagajna cirkusa, tel. Nazionale 16.00 «Nuna j* ^ monaca di Monza) ll, Gabriele Ferzett - mladimi izpod 18- ^potto*’ Jf. Fenlce 16.00 ((Zenska donna di notte)-Prepovedano mladini- .0 f ^ Exce!sior 16.00 ((Lansko > , e rie.ibad« (L’anno _ rienbad). Giorglo A-’«1 Grattacielo 16.00 «poveJSandr» (Dimmt la veritž)-John Gavin. ioj\ Arcobaleno 16-00 Impero 16.39 ((Božanstvo dolo delte donne). ,Drod"L^ Italla 16.00 (‘Zenske nF ne da vendere). «££ S marji« (Porci o0ve mo nero). Techntcolo ■ caster. ronV^V Astoria 17.30 «Ulica TcaUrCl, Con v en to). Stan Hardy. Astra 16.30 ((Naše življ«".!. Lstra 16.30 ny Ouinn. _. „ tl°. 0J Odeon 16.00 ((Starši jean5^? (Genitori in blue gnazzl, Sylva KoscW», Filippo. ,, sA' 2. i„ 3. luni). z avtobusom k *^n «f j, Krn. Skupina za Krn a prW »I vita po želji iz Koban "jj ir hlee in Vršna, ati ■'- .vš peno. v Prosvetno društvo ’^2 sU redi due 29. Junija izlet v Ljubljano jnltfJK i sovanle in morebitne djiU jij sedežu društva v JO' p. 124-1 vsak dan od 20neljelJ>li/ velikega zanimanja P -s teresentom takojšen v Dne 22. maja l9®2 fe 9 Trstu 6 otrok, umrlo istu 6 otroK. um..- - jw»-UMRLI 90: 76-letnao)1i, 56-letni Rodolfo »a "L. Giovanni Volpi, 6”^,0 Biloslavo por. Tessajo Tessaroto^// ohele Grahor, 80-letm „ h. 42-letna Lttianv^ c<*>' tani in 51-letna Pa^-. NOČNA SLUZBAj^ INAM . Al CedrOt „ Piicc.ola, Ul. °rlani Ul Giulia L Serrav^n^a na 1; G. Papo, UL Alojz). i KINO ROSfcMOMjjS^ 0 TARZAN IN 4 (Tarzan e Igrajo: GORDAN J Sl KINO PR0SEj(ji< ------- > predvaja da"e5fj|H': J VODNJAK,?^ (La fontana Igrajo: INGMAB ^ ji' B. PETTERSSON sn>°v to*1 Mladini pod l0- p rep o V' edan. Kine na predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18- uri HIŠA ,, teror! (La časa del Igrajo: SUSAN RONALD ln ANN ■OP*5 s št < v s CJRKEV POLJSKEM Cardinal Wyscynski je črnogled **'■ bi nd zaostril odnose z državo - Na Polj-Liko cerkva in kapel ter nad 15.000 °*nikov, ki nemoteno opravljajo cerkvene obrede 'K, ^inal Wyscynski bi j * ln botel postati muče-lifto, Ta,m* mu te*a ne dovo-ki od a*° J' nedolgo tega ne-«druie °V°rni funkcionar Poljske karti de*avske partije ozna-katJa ,.ve Pnidige v varšav-kvi * SV' Jana in v cer“ ♦>!: ^yscynski je napadel »otranin °ne. državno politiko, I f**>laliS^®Uryt^atev» šole, mladino, I # ngj ’ "1®, televizijo. Dejal i^fzno«* Ug’m’ da ‘ateistična *•* že V na^' domovini pre-,r,vljaniVSe meie* in da se «o-^tltžba * Yersk*h dolžnosti ter ** uolin/^ sveti maši smatra Skriti Prestopek». Dalje, ■ i*ketn 1 V ^°*‘ brez vere (na i* v }olj ®e veronauk ne pouču- 5i() PoU„;emVeČ* po že«*• izven •Uitur« ‘ )0 1 Sodbo v palači ^**dino' v iemer i® mislil na e ovi-.’ 1 v omenjeni ustano- in .razne politične, kul-zabavne prireditve. Pri- še, da ',r Vie-B ua so takšne šole Ne j,1®««. Posebno ostre be-°ril o ,,Brdlna* rabil, ko je go-* Piavi Vestnem materinstvu«, ^bejše«.0 državni politiki ra-2** kontra ro^evanja, širše upo-'V dj^epcijskih sredstev, v i» v* v,v,‘ se Prirastek prebi-, "ostmi ,l1 z gospodarskimi %>1*.' 1 ki z njimi dežela k'ML 'filial Umira,« je izjavil “'»ici ’ ‘n zdi se, da bi v pre-i' ne Sfa a 1 zidati krematori-iilv"8 6oli* vVani "• licemerna dr-»“dstvo > ? ,a bo uničila poljsko vi, >r«dvi,fdlravnike, ki v zako-J° boseZn nikl Primerih odpravki .^nost. je kardinal Wv- »)• I !»k “ki in,*’ 3e kardinal Wy-ti r°ke . noval ‘klavce, v kate-C ki n,.?0 potisnili nož rior. *'“'‘snul noz za brala!*' že v ’ S'edajoč na ta svet, lrako na„ materinem trebuhu«. |/S .v istem stilu. i j* "aston'wtlraj° in ocenjuje-J4 dri p,wyscynskega politič- v ie bil, poudarjajo ti, a,, - nad ern'kov samih prese-tuH Sidtl t« t—T 01,111111 picsc- i, -h ost kar je čul iz kardi-■- 1 be, W“ bes!j Pa ne sama zaradi o-I Oi.1 ker v' "narveč tudi zaradi V^rjain rdinal<>ve trditve ne o J Po'jska usta- i" opravi • SV?bodo veroizpo-lSr| 'i^oda hkrtV versk'b obre“ % 4 a \k &^>**VagotBVlja tudi <>[Xa jpoSledov na svet. Za- k.,"'ot„0 C^ih noVTl0Vanja laičnih 7n u "'lno , kardinal tudi napa-t*(.anie v v S*avo- V resnici pa ’k°t g Srfkem Pogledu dru-%>’ V vSe! 2 - 6 Prikazati kar-V c»rkv' tZeli ie danes nad lijvJkČ bo, 'n kapel (40 odstot-Y? duhov pred vojno) in nad ■ikS Pr!! k?v <37 odstotkov S .0braviiV°jno). k; nemoteno J Si14 obr-j®30 svoje verske na-1 CS <;de- Kar se tiče kar-»fij t^bztjo 8 edosti v zvezi z 'l(y Preda!01 *Skega ljudstva, /> S>» ,aVniki oblasti. Pa ln!i*va. P av’iajo na laž sa-\°?® bovorr!.d v°ino ie na vsa-S, ko j.°r°Jencev umrlo 136, k J druK .danes to razmerje \ 9Vi, d» "I -in s'cer 54:1000, w ■«- J'h na vsakih 1000 Prirast5!' Pred. voino je »n aoni samo ' rj, ‘l> 11» C V:. "6 Vsak :tt#k znašal " ^ii0 < „r°'danes se je i\a' da ,.gn«o na 13, kar do- \ "kev a PMrastka na 1000 Na, likri v‘riia 5 na vsakih %|, tami( aršava sama), pa Hil4" Izpostavi. kkofie 'n kar-1^" '3k>lastjavljajo prekletstvu ?teavli° P°liski Pred‘ Sr4«ovrde izzvenel. SoVSebiPa bi,Vendar • ?til, P°htizn 'la Prežeta z do-.'t - Je, (ja 0 tendenco, kate- i % V d države, kar-e prazno °- Vendar je nji- *A j« * T !• -» ..... \f i ? “a”™”""«; Zakai- pr°- W8>toNlŠe«a vpliva laič-Nra Je rtr,zna Poljsko družbo N fti v l,ČnNž‘. kar pa ni- JS Crkvek M« S cilji ter in' t, °d ,r"di k'k* re takega pro-X rkve t b°jl' Ločitev šo-[t, k(|.a z r,jenatera je bila zago- K'X Shi^Zakonitvijb. pa ■ Jt 1 Bi’kakršv na s takšnim u-) danes stališče, ........... °dnosi med drža- vo in cerkvijo temeljiti na načelu koeksistence, kar naj bi se izrazilo v toleriranju vere od strani države in lojalnosti cerkve nasproti ljudski oblasti in socialistični ureditvi. Takšno politiko namreč narekuje sama zgodovinska nujnust, ki jo je treba-spo-štovati. Politika sožitja med obema, se pravi med cerkvijo in socialistično stvarnostjo, naj bi v prvi vrsti preprečila, da bi se ideološki spopad med materialističnim in laičnim pogledom na svet ter cerkveno dejavnostjo ne .spremenil v pravo politično bitko, pri kateri bi se državljani .porazdelili na privržence cerkve in njene nasprotnike. Zaradi tega bi cerkev ne smela imeti nobene politične vloge. Glavni cilj najnovejše ofenzive visokega kle-ra, kakor tudi, se razume, pridig kardinala Wyscynskega, pa je prav ta, da bi se cerkev okrepila kot politični činitelj. Osnovna težnja vlade je, nasprotno, da se cerkev omeji v okviru svoje verske dejavnosti. Potemtakem nastopa kardinala ni moč drugače označiti kot predrzen napad na politično enotnost poljskega ljudstva. Lepa Natalle Wood je tudi prišla v Cannes, vendar ne zato ,da bi se razkazovala, tudi ne zaraid, kake svoje vloge v kakem festivalskem filmu pa« pa zato, ker je v Cannesu Warren Beatty STALINOV TEROR V LUČI NOVIH MEMOAROV Ehrenburg je pobrskal po svojih zelo žalostnih spominih Ko se je vrnil iz Španije, je bila Moskva v preplahu - Babel je bil pametnejši od njega, priznava danes - Vso krivdo so metali na Jezova MOSKVA, 20. — maja. — Na koncu Hercenove ulice, v zgradbi, za katero pravijo, da je Dila mekoč sedež masonske lože, je .dobil svoje prostore moskovski • Klub literatov«. Notranji arhitekturi je ostalo še veliko od masonske lože. V ekskluzivnosti am-bienta prav tako. Edino mladi umetniki so del klubske točilnice spremenili v nekakšen mont-martrovski kotiček Jevtušenko je z ogljem izpisal na stene svoje stihe, slikarji-uporniki, Glazu-nov in drugi, pa so skicirali nekaj risb v modernističnih potezah pa čeprav s 30-letno zamudo. Vzdušje je enako, kot v vseh podobnih klubih na svetu: namišljeni ali resnični geniji pri vsakem srečanju čutijo, kako se med seboj mrzijo in si zavidaj«, zato se drug drugemu z velikim razumevanjem nasmihajo. Med člani tega moskovskega kluba je zavist sedaj še potencirana. Nastala je namreč doba spominov in memoarov in zato se nekdo čuti bolje, drugi 3labše, nekdo si želi vzbuditi v spomin več stvari, drugi raje manj. V iglavnem je med pesniki zrušeno ono ravnotežje, ki je skozi leta vladalo v medsebojnem pomanjkanju memoarov. Na površje iknjiževniških spominov, ki je zadobilo že nekakšno skorjo, ‘je te dni ponovno vrgel večji kamen lija Ehrenburg. Zato je klub v Ulici Hercena izgubil svoje vzdušje vzvišenega miru. Vrnil se je iz španske vojne v Moskvo in našel hčer Irino ter •njenega moža, književnika Lapi-na, na kolodvoru vsa prestrašena. Hčerka ga je takoj vprašala: • Zakaj si se vrnil? Kaj ničesar ne veš?« Vso noč sta mu pripovedovala dogodke in nizala imena aretiranih. Med temi je bil tudi Ehren-burgov prijatelj Mikitenko, ki je bil do pred kratkim z. njim v Španiji. To je nekaj nerazumiii-vega, saj je še pred kratkim govoril na nekem antifašističnem kongresu. Irina mu pojasnjuje: «To ne pomeni ničesar. Dogaja se, da ;e nekdo danes podpisal članek v • Pravdi« in da ga že naslednjega dne aretirajo.« Ehrenburg je vztrajal, naj mu pojasnijo razloge vsega tega. Nihče jih ni vedel. ■llllll■llllllll■llllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,llllM,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,............................... NIKOLI NE BODO POZABILI STAREGA KRAJA Ladje, kise ustavljajo v pristaniščih so zanje - košček domovine Jugoslovanske ladje osvajajo svetovna morja in oceane. Menda ni pristanišča na svetu, kjer bi se ne ustavila tudi ladja tega ali onega jugoslovanskega podjetja. V pristaniščih imajo naši mornarji ob večerih časa na pretek. Toda dlove’k se v tujini ne znajde lahko. Druge navade, tuj jezik in — to velja še prav posebej za ZDtA —• velike razdalje, ki jih peš kaj težko premaguješ. . <&elo verjetno je, da bi naši mornarji ne videli mnogo Amerike; če...‘ no, če bi v vsakem pristaniškem mestu ne našli toliko prijaznih in poštenih rojakov, ki so presrečni, da lahko na kakršen koli način pomagajo «starokrajcem». Da, te ljudi lahko upravičeno imenujemo ((ambasadorje naših mornarjev.« Blažu in Mariji Hace iz Loža na Notranjskem mladost ni bila posuta z rožami. Kljub temu, V srcih naših izseljencev onkraj Atlantika je še vedno živa zavest pripadnosti k svojemu rodu - Kapelnik «The polka Aces» in zavedni rojak, Milan Pakiž da sta oba garala od zore do mraka, nista zaslužila toliko, da bi dostojno preživljala družino. Leta 1906 se je Blaž odločil. «Veš, Marija,« je dejal, oče nama domovina ne more dati kruha, gremo pa v Ameriko!« In so Šli. Najprej so se ustavili v New Yorku, kasneje pa so se za stalno- neselili v Clevelandu, ki so mu nekoč pravili ((glavno mesto Slovenije« in za katerega še danes trde da živi v njem več kot 100.000 slovenskih rojakov. Hacetova družina je bila številna. Blažu in Mariji se je rodilo 13 otrok, nekaj že doma v Sloveniji, drugi pa v Ameriki. Sest jih je še danes živih, oče in mati pa že pet let počivata v grobu. ■" -'jun Stnnko Hace Je star 41 let, obiskoval je ameriško šolo, toda domovine in dom?'ega jezika ni pozabil. Ima svoj kvartet «The polka Acts*. Ko pa pride v Long Beach kaka Jug. ladja, zapusti svoje tovariše v lokalu, kjer igra., in nateguje svoj «meh» na njej za Jugoslovanske mornarje Stanko Hace je bil v družini najmlajši. Rodil se ie pred 48 leti, obiskoval je ameriško šolo, toda domovine in domačega jezika ni nikoli pozabil. Rad je igral harmoniko, ki je na njej postal pravi mojster. Se posebej mu je bila pri srcu domača pasem. In ko se je po očetovi smf ti pred petimi leti preselil v Kalifornijo, je ^stapovil svoj kvartet «The polka Aces« (Asi polke), s katerim je kmalu zaslovel po vsem Long Beachu. Po vsakdanjem delu >*- usluž-ben je v neki letalski tovarni, ki izdeluje zakovice — je igral v «Rastic roornu«, «Haidelber-gu« in ((Bledu«. Same slovenske polke in valčke. Gosti v restavracijah, kjer je igral so bili navdušeni. Nekega dne pa je v pristanišče v Long Beachu priplula velika in lepa ladja «Piran». Stanko Hace še danes ne ve, kaj ga je prav tisti dan pripeljalo v luko. Verjetno je bilo zgolj naključje, kot se to v življenju že tolikokrat zgodi. Ko je slišal slovensko in srbsko-hrvatsko govorico je kar stekel po stopnicah na palubo. Prvič v življenju je stal na jugoslovanski ladji. Na veliki, novi ladji, ki je priplula iz domovine njegovega očeta... Od tistega časa dalje je Ha-cetov kvartet ob dnevih, ko je v Long Beachu jugoslovanska ladja, brez kapelnika. Pri «The polka Aces« mora igrati nado-meštni harmonikar, kajti Stanko Hace je s svojo harmoniko na ladji, pa naj bo to ((Korotan« .((Trbovlje«, «Goranka», »Slavonija«, «Gundulič» ali «Bo-škovič«. Ob večerih raztegne svoj «meh», domača pesem zadoni po ladijskih prostorih in postavni mornarji se v salonu zavrte z brhkimi rojakinjami. «Well,» pravi Stanko Hace, »zdaj je pa že čas, da tudi jaz .skočim' pogledat očetovo domovino. Ce ne letos, drugo leto bova z Doroti gotovo prišla. Vidiš, moja žena je holandskega porekla, toda njeno srce je jugoslovansko. Na tisti ladji, s katero bom potoval, jim ne bo dolg čas. Vso pot bom take igral, da bomo enkrat bol hitro doma...« Tiste julijske dni v letu 1914 je bil Milan Pakiž star ravno 19 let. Mladi oficirski kandidat v Bosni je strastno sovražil av-stro-ogrsko monarhijo, ki je zatirala naše narode. Med slovenskimi oficirji in oficirskimi kandidati okoli sebe je imel več dobrih prijateljev. «Vojna bo, to je gotovo« so nas skrivnem ugibali «in najbolje je, če Ste- i , dt s/ jf[5 P NN (Od......""""Mniiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiimiiii.............................................................................................................. Zapustila ga je sreča KS.kP^Ssm,3- ^ ‘M- 41 Za |l!>1 S trii' kl vas skrbi, vJl°St ln razum' U“ (tjJ *tobro 'e Custvene naCr“ 2° 3.) Prejeli UV Mtine °Vno Ponudbo. °. naloge. Zdravje '•XX r Ni‘C "asi!! n2*' 5- do 22- 6 ) !llXrtbt>lte ,4obro preračunaj-! s' Her ntv*sall. Dali boste i X , nasvpt. Zdravje od. 23. siw I Ns,5' 7' ", narji obračunali s skupino čet-niških razgrajačev, ki je hotela z vpitjem nadlegovati predsednika Tita. Pa je na «Goranko» le zavil tak okorel ustaš. Ustavil je ladijskega natakarja Mirka in vprašal: »Koliko ima naših ljudi na brodu?« Mirko, kateremu je bil možak sumljiv, je dejal: «.Kako, naših ljudi?« Ustaš se je suho nasmehnil in pripomnil: «Pa zna se — Hrvata!« Mirko — tudi sam Hrvat po rodu — ga je premeril od nog do glave in pribil: «Na o-vom brodu ima 43 Jugoslove-na!» In ustaša je kar pobralo z ladje. Tekst in posnetki: BRANKO SENICA Irina je le sklepala: »Eden je bil aretiran po potovanju na Japonsko, Tetrijakov se je prepogosto sestajal s tujimi pisatelji, Pavel je preveč pil in preveč govoril, Bruno Jasenski je bil Poljak, vsi poljski komunisti pa so bili aretirani, Stoljarova se je nedavno vrnila iz Pariza, žena slikarja Sukajeva je bila dobra znanka nečaka nekega aretiranca, •Sarenec pa je bil preveč popularen v Armeniji«. Novo poglavje Ehrenburgovih spominov je skoraj vse posvečeno temu razdobju »velikih procesoto«. 2e s prvim delom spominov je 'bil najavil, da želi rešiti pozubi ljudi, ki so nedolžni izgubili življenje. V najnovejšem poglavju odkrito, kot še nikoli doslej, govori o stalinskem terorju in n-pisuje dogodke in vzdušje z dejstvi, brez veliko komentarja. Reklo bi se, da je pisec tokrat najgloblje segel v svoje spomine. Težko je reči, če je to, hkrati, tudi vse. Za gotovo pa je, da so to oni spomini, ki jih je najskrb-meje varoval v najglobljih predalih svojega spomina. Vsa Moskva, kakršno je Ehrenburg našel ob svoji vrnitvi iz Španije, je bila prestrašena. La-.pin mu svetuje, naj od nikogar ne išče informacij o aretiranih: Ce nekdo začne razgovor z vami, ga ne poslušajte. Izogibajte se vsakemu razgovoru. Tudi za najmanjšo malenkost je na vrsti aretacija. Po navadi aretirajo moža in ženo, otroke pa spravijo v si-rotišče.« V uredništvih so razmere enake. V uredništvu »Izvestij« ni našel niti enega znanega obraza. Poskušal je vprašati, za pozaprte osebe: eden odkima z glavo, drugi pa se naglo od njega oddalji. Uredništvo je nekaj dni zatem Ehrenburga prosilo, naj napiše članek o političnih procesih in naj Stalinove žrtve primerja a petokolonaši v Španiji. Ehrenburg se temu izogiba in se dela, d« je bolan. «V tej dobi, piše sedaj, ni bil v krogu mojih prijateljev nihče gotov v svoj jutrišnji dan. Mnogi so imeli pripravljene kovčke s toplim perilom« (za primer da bi jih aretirali in odpeljali v Sibirijo). Ljudje, ki jih je poznal, so se mu izogibali in izogibali so se razgovorom. «Sum in nezaupanje sta izpodjedala človeške odnose«. Razgovarjali so se le v najbolj intimnem krogu. lija Ehrenburg opisuje razgovor s književnikom Babelom: • Ce te danes pokličejq v neko funkcijo, je pripovedoval Babel, sedeš na rob stolice. V uredništvu «Izvestij» so nekoč na vratih pisarn postavljali napise z imeni novinarjev, ki so v njih delali. Sedaj jih ni več. Ne izplača se. Danes je bil urednik postavljen, jutri pa že aretiran. Človek govori iskreno le z lastno ženo ponoči, potem ko si je odejo potegnil čez glavo.« Ob neki drugi priložnosti je Ehrenburg bil pri režiserju Meier-holdu: »Mirno sva gledala re- produkcije Renoira, ko je vstopil general Belov. Bil je vznemirjen in ne da bi se zmenil za mojo navzočnost je začel opisovati proces proti Tuhačevskemu m drugim vojaških voditeljem. Belov je bil član vojaške sekcije vrhovnega sodišča. Sedeli so tako pred nami, Uborovič pa me je gledal naravnost v oči. Spominjam se še enega stavka, ki ga je izgovoril Belov: Jutri pa bodo na njihovo mesto postavili mene. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas. ba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak: 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Parada orkestrov; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.1* Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Italijanski operni pevci »Tito Gobbi«; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.15 Glasbeni kaleldoskap; 20.00 Šport; 20.30 »Glas z daljave«, radijska drama nato Prijetni spomini preteklosti; 22.00 Solistični koncerti; 22.20 Melodije v polmraku; 23.00 Orke.-ster Count Basie, 12.25 Tretja stran; 14.20 Prijatelj cvetja; 14.30 Tretje in četrto deja. nje opere »Manomi; 15.30 Gianni Safred ob marlmbl; 15.45 Dantejev »Peket«, tretji spev. Koper 6.15 Jutranja glasba- 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski koktajl; 12.45 Operne skladbe; 13.15 Kultura ln umet. nost; 13.40 Zabavni ritmi; 14.00 Odmevi iz Jugoslavije; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Zbor PD Svobode iz Postojne; 16.00 Otroški kotiček; 16 30 Skn-fonični koncert; 17.40 Novi ameriški pevci; 18.00 Prenos SL; 19.00 Glasbeni program; 22.15 Show Boat in Jazz; 22.35 Chopinove skladbe; 23.00 Prenos SL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8,30 Omnibus; 10.30 Sola; 11.00 Olro d’Italia; 11.10 Omnibus; 12.00 Naj- Gledal sem Meierholda; sedel ie z zaprtimi očmi in zdel se je kot ranjena itica. In res, čez nekaj časa je bil tudi Belov zaprt » • Dojemal sem, piše Ehrenburg, da so ljudem pripisovali dela, ki jih niso storili in ki jih niso mogli storiti in sem zato sebe in -druge spraševal; Kako? Zakaj?« Vse to se Je pripisovalo šefu policije Ježovu. Na Stalina ni nihče niti pomislil. »Sedaj se veliko govori o kultu osebnosti, ipiše dalje Ehrenburg, sedaj, ko se govori o začetku leta 1938. Bolje bi ustrezala navadna beseda • kult« v njenem prvotnem, verskem pomenu. V fantaziji milijonov je Stalin postal mitološki polbog. Vsi so drhte ponavljali njegovo ime v prepričanju, da je bil le v stanju rešiti sovjetsko državo pred invazijo in propadom. Mislili so, da Stalin ne ve za nesmiselno preganjanje. Meierhold mi je pravil; Pred Stalinom to skrivajo. Ko sem se neke noči sprehajal s psom, sem srečal Pasternaka. Igral se je s snegom in govoril: «Ko bi vsaj nekdo vse to povedal Stalinu!«. Da, ne le jaz, pač pa mnogo ljudi je bilo prepričano, da vse to zlo prihaja od enega malega človeka — Stalinovega narkoma (narodnega komisarja). Ljudje so za ono razdobje skovali tudi termin «Ježovščina». In vendar niso vsi mislili tako. Bili so ljudje, ki so šli bolj daleč in globlje od te ugodne in lahkotne konstrukcije. Bil je to na pr. Babel. lija Ehrenburg piše: Zdi se, da je bil Babel bolj pameten kot jaz in mnogi drugi. Spoznal se je bil z ženo Ježova, še preden se je bila ta omožila in jo je od časa do časa obiskoval, čeprav je vedel, da je to nevarno. Želel je, kot mi je pravil, rešiti to uganko. Nekega dne •mi je rekel: «Ne gre za Ježova. Seveda, on se trudi, da bi ustregel, toda ne gre zanj...« Ježovu se je zares zgodilo podobno kot Jagodi (bil je ustreljen), toda zamenjal ga je Berja, pod katerim so izginili Babel, Meierhold, Kozlov in mnoge druge nedolžne žrtve. Ehrenburg je tedaj neposredno s pismom zahteval od Stalina, da se sme vrniti v Španijo. Pi-vič mu je to odklonil. Drugič so mu sporočili, naj pride po potni list. Ehrenburg danes piše: • Star sem bil 48 let in prepričan sem bil, da je prišlo do najhujšega. Toda vedel sem, da se niti jaz niti moji prijatelji niti ljudstvo ne bomo odrekli Oktobru, da zločini posameznikov, ki kvarijo naše življenje, nas ne morejo prisiliti, da bi zapustili našo veliko in naporno pot... Id»ja ni bila načeta. Prizadeti so bili Je ljudje moje generacije. Neki so pomrli, drugi pa se bodo teh -let spominjali do smrti.« Da se jih mnogi spominjajo, so pokazali tudi procesi destalini-zacije in zadnji kongres sovjetske partije, v luči katerega je Ehrenburgu končno uspelo najti izgubljeni ključ v najbolj skrite kotičke svojega spomina. Njegova zasluga je, da ga je našel kmalu, kajti v literarnem klubu v Ulici Hercena je mnogo takih, kl kljub novi luči nikakor ne morejo najti ključa svojega- spomina, ki se je nekam zataknil. In če ga po naključju opazijo, takoj stopijo z nogo nanj, da bi ga potisnili v novo konformistično špranjo pozabe. F. BARBIER! ^ 5555! te N retin. 23. maja 19A2 novejše; 12.20 Glasbeni album; 13.35 Neapeljske pesmi; 15.15 Poje Atiro D’Angelo; 15.30 NemSčina; 1515 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 16.45 Med. narodna univerza Marconi; 17.20 Koncertni program- 18.15 Radijski odvetnik; 18.30 Enotni razred; 18.45 Poje Katina Ranieri; 19.30 Upodabljajoča umetnost; 20.00 Glasbeni album; 21.05 Politična tribuna; 22.50 Literarni pregled II. program 9.00 Jutranje vesti- 10.00 New York—Rim—New York; 11.00 Glasba za vas, ki oelate; 14.00 Za sam orkester; 15.15 Ital. narodne pesmi; 16.00 Giro d’Ital:a; 17.20 W.S. Mau. ghain: «U velo dipinto«; 20.20 Giro dTtaiia; 20.40 Mueller in njegov ckester; 21.00 Pesmi za Evropo; 22.30 Simfonični koncert. III. program 17.00 Simfonični koncert; 18.00 Filozofija; 18.30 Na programu Roge.' in Skrjabln; 19.15 Ital. periodični tisk; 20.00 Vsakovečernl koncert; 2l.3o Cesare Vlco Lodovtcl: «La donna dl nessuno«- 23.00 Hiendlove skladbe. Slovenija 5 00 Dobro Jutro! 8.05 štirje odlomki iz »štirih grobijanov«; 8.35 Melodije in duru in molu: 8.55 Pi. sani svet pravljic; 9.25 Ruleta za zaoavo-, 9.45 Nekaj domačih viž; 10.15 Ravel |n Slbelius; 11.00 Mali klub ljubiteljev popevk; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Gaubert: So-nata za flavto ln klavir; 11.40 Zabavni zvoki; 12 05 Vaški kvintet; 12 15 Kmetijski nasveti; 12.25 Me-lod‘je; 13.15 Obvestila; 13.30 Arije lz slovenskih oper; 14.00 Rossini— Respigtvi; Fantastična prodajalna; 14.35 Glasbene razglednice; 15.20 KoS!ek Švedske; 15.35 Podoba M. Fajdige; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 -šoferjem na pot; 17.50 Trio Horvvedel; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu: 18.10 Ob opernih premierah; 18.4S Ljudski parlament; 19.00 Obvestila; 19.05 Z velikimi za-oavnimi orkestri; 20.00 Gotovac: Ero z onega sveta; 22.15 Po svetu Jazza; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba; 23.45 Ob koncu oddaje. Ital. televizija 8.30, 13.00 In 14 05 Sola; 15.45 Giro dTtalla; 17 30 Program za naj-mlaJSe; 18.40 Dnevnik; 18.40 »Večer posvečen Čehovu«; 20.10 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Politična tri. buna; 22.05 Bonsolr Katherine; 23.05 Dnevnik. DHUGI KANAL 21.10 Film »Velika Muz Ja«; 23.00 Medigra; 23.25 Giro d'Ita!ta. Jug. televizija RTV LJUBLJANA 18.00 Mali vr tlljak; 18.40 S kamero po Atnki — serilskl f«m; 19.05 Iz dela naš h in Stltjlov: Vodogradbem nštitut; K TV BEOGRAD 18.00 En-Den-Dinut — oddaja za najmlaJSe; 18.30 Džungla — film; RTV ZAGREB 18.45 Otroški magazin; 19.00 Veter — film; RTV LJUBLJANA 19.30 TV Obzornik; JRT 20,00 TV dnev. nik; HTV ZAGREB 20.20 Propa. gandna oddaja; 20.30 TV magazin; RTV BEOGRAD 21 30 Loto; RTV ZAGREB 21.40 Zadnja Titova par-tizanska baza; JRT 22.00 TV dnevnik Gorlšbo-bcneški dnevnik GORIŠKE STATISTIKE ZA JANUAR Tipična družina potroši mesečno v Gorici nad 74.000 lir Na področju občine je 1314 gostiln in trgovskih obratov Nad 2006 potnikov na mestnih avtobusih Po podatkih vestnika gorižke občine, ki ga je županstvo izdalo te dni, »o v preteklem januarju izdali na županstvu ali na kve-»turi. 13 novih obrtnic, 9 pa jih je bilo odvzetih ali vrnjenih. Tako je Število obrtnih dovoljenj na področju občine narastlo od 1310 na 1314. Od tega je bilo 65 obratov za prodajo alkoholnih pijač na drobno, 202 gostiln, kavarn, barov in drugih javnih lokalov, 65 trgovin z jestvinami na debelo, 437 na drobno, 60 trgovin na debelo z raznim drugim blagom ter 475 ra-znih drugih trgovin s prodajo na drobno. Ce preidemo od trgovin na življenjske atroike bomo iz podatkov občinskega vestnika izvedeli, da je tipična družina potrošila v Gorici v letošnjem januarju mesečno po 74.414 lir ter je s tem denarjem lahko kupila toliko kot leta 1938 za 745 lir. Od tega je Ho okrog 41.000 za prehrano, 10 tisoč lir za obleko, 8.300 za stanovanjsko najemnino, 3.600 za e-lektriko in drugo gorivo ter nekaj nad 11.000 lir za druge stroške. Povprečen indeks življenjskih stroškov je bil torej 71,2 v primeri s cenami leta 1938. Razmeroma nizek odstotek za stanovanja je v zvezi z blokirano najemnino, ki je še vedno v veljavi za precejšen del stanovanj. V istem mesecu je 9 avtobusov mestnega avtobusnega podjetja ATA napravilo na svojih petih progah 79.557 km ter prepeljalo 206.806 potnikov. Za prevoznino so potniki plačali skupno nekaj manj kot 6 milijonov lir ali 5,9 milijona. Kot običajno, so imeli največ potnikov, pretežno polovico od celotnega števila, na progi štev. 1 med obema železniškima postajama, kjer so izkupičili za prevoz 2,8 milijona lir. Na avtobusni progi za Sovodnje so prepeljali 6.614 potnikov, ki so plačali 410.965 lir za prevoz. Na tej progi se predvideva nadaljnji porast števila potnikov v zvezi z razvojem industrije v Sovodnjah, ki priteguje vedno več delavcev ............................ od katerih se morajo nekateri vo-žiti na delo iz drugih krajev. Seveda pa je to povezano tudi z ureditvijo in asfaltiranjem pokrajinske ceste, ki povezuje Sovodnje s Standrežem. Ker smo že pri osebnem prometu, naj omenimo še, da se je januarju pripeljalo v Gorico ali odpeljalo iz nje 11.385 potnikov po železnici z navadnimi voznimi listki, 6.040 z znižano voznino, 290 je bilo abonentov ter 175 koristnikov tedenskih in nedeljskih povratnih vozovnic. Skupaj torej 17.8C90 potnikov. Včeraj okrog poldne je imel sindikat slovenskih šolnikov v Gorl-sejo, na kateri so zavzeli stališče v zvezi s sedanjo stavko šolnikov. Po seji so Izdali naslednjo izjavo: STANDREZC1 V PORTOROŽ Standreiko prosvetno društvo »O-ton 2upančtč» organizira na vnebohod. ki Je v četrtek 31. maja. eno dnevni avtobusni Izlet v Koper, Portorož In Piran. Voznina znaša 900 lur Odhod ob 7. uri, povratek okoli 23. ure Za prehod meje zadostuje veljavnj prepustnica. Vpisujeta Li, vija Volčič In bučama Vižintin. Pohitite z vpisovanjem. CORSO. 17.00: »V tropskih krajih ponoči* (Trapico di notte). Barvni film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.00: »Kača nasilja* (Bi-scia della violenza), Elda Van-steen in M. Ribeiro. Crnobeli brazilski film. VITTORIA. 17.00: »Puščica in leopard* (La freccia e il leopardo), dokumentarni barvni film z a-friškimi domačini. CENTRALE. 17.00: »Tarzan in sirene*, J. Weischmiller in L. Christian. Ameriški crnobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes vej dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. Slovenski šolniki in stavka na šolah Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici sporoča, da se danes, v torek 22. t. m., zaključi stavka na slovenskih šolah v Gorici. Istočasno napoveduje stavko učnega in pomožnega osebja vseh slovenskih šol za sredo 6. in četrtek 7. Junija, ker naučno ministrstvo ni izdalo v predpisanem šestmesečnem roku potrebnih ukrepov za izvedbo zakona o slovenskih šolah z dne 9. oktobra 1961. Dr. Vodušek pri goričkem županu Jugoslovanski generalni konzul lz Trsta je v ponedeljek, ko je opravil vrsto uradnih obiskov v Gorici, obiskal tudi goriškega župana dr. Poterzia ob prisotnosti odbornika za šolstvo De Simoneja. Sestanek je bil na županstvu ter je trajal tri ure. Ob tej prilik} so obravnavali probleme, ki zadevajo skupne koristi. DR. VODUŠEK NA GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI Zadovoljivi rezultati sejma «A!pe-Adria» v Ljubljani Blagovna izmenjava v obmejnem pasu je v stalnem porastu Trgovinska zbornica v Gorici sporoča: V ponedeljek 21. t. m. dopoldne je izredni komisar pri trgovinski zbornici dr. Vincenzo Palisi, skupaj z generalnim tajnikom dr. Canduttijem, sprejel Jugoslovan, skega generalnega konzula iz Trsta Žiga Voduška, ki je vrnil vljudnostni obisk komisarja, kateri je bil pri njem 17. t. m. Na sestanku, ki je potekel v prijateljskem vzdušju, so proučili nekatera vprašanja, ki se tičejo medsebojne blagovne izmenjave med obema obmejnima področjema ter pri tem z zadovoljstvom ugotovili stalno naraščanje take izmenjave, kar je zasluga boljših stikov med operaterji obeh držav. Govorili so tudi o organizaciji sejma Alpe-Adria v Ljubljani ter pri tem ugotovili zadovoljive rezultate, ki so bili doseženi pri tem prvem poizkusu, ki daje dobro tipanje za nadaljnje izboljšanje odnosov med ekonomskimi operaterji na obmejnem področju. Bruceloza v Ronkah Ker so odkrili nekaj primerov obolelosti za brucelozo med ljud- ..........................................................................iiiiiiiiii......................................................................................................iiimiiii....... IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Skrivnostna «Giulietta» je križarila blizu zaloge tihotapskih cigaret mi v okolici Tržiča, je pokrajinski živinozdravnik lokaliziral v zadnjih dneh na področju ronške občine dva hleva, ki sta bila okužena s to boleznijo. Bolezen so ugotovili pri petih kravah, ki so jih njihovi lastniki takoj zaklali. Kar se obolelosti ljudi za to boleznijo tiče, ki se jo zelo lahko dobi potom mleka, so jih sprejeli na zdravljenje v bolnišnico v Tržiču. Bolezen se pojavlja z neenakomerno mrzlico in bolečinami v sklepih in z znaki fizične depresije, ter ima precej dolg potek. Med ljudmi je bolj znana kot «malteška mrzlica*. Da se je obvarujemo, je priporočljivo piti samo zavreto mleko, ne pa surovega. Pokrajinski živinozdravnik je izdal tudi odredbo za obvezen pregled vse goveje živine, koz in ovac na področju treh občin: Ron-ke, Fogliano-Redipuglia in Turjak. Razen omenjenih dveh okuženih hlevov niso našli drugih primerov te bolezni in trenutno zdravstveno stanje živine na področju naše pokrajine je zadovoljivo. Medtem varnostni organi še vedno izvajajo nadzorstvo nad mesom in ribami, v okviru kampanje proti kemičnim dodatkom. Pred dnevi je bil s tem v zvezi prijavljen neki mesar s podeželja, na splošno pa je tudi ns tem področju položaj zadovoljiv. Fmancarjem je ostalo 5370 paketov ameriških in angleških cigaret, tihotapci pa so se jim izmuznili, ker je sodišče vse štiri obtožence oprostilo TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 21,4 stopinje oh 14. uri, najnižjo 6 stopinj Ob 5. uri. Povprečne dn*vne vlage J* ,b*‘ le 65 odet. Na obalnem področju med Tržičem in Gradežem so finančni stražniki večkrat na lovu za tihotapci s tobakom ali mamili. Tudi v novembru leta 1960 je poveljstvo finančnih stražnikov dobilo od nekega svojega zaupnika sporočilo, da imajo tihotapci kaj živahen promet med rtom Spina in Gradežem. Zato je poveljstvo poslalo na tisto mesto več finančnih stražnikov, ki so nekaj dni oprezovali za tihotapci in sledili sumljivim osebam. Med drugim je vzbudila njihovo pozornost neka Alfa Romeo »Giulietta* z evidenčno tablico iz Trevisa, ki je že dva dni krožila na omenjenem področju. Dne 17. novembra, potem ko je avto krožil po nekaterih grade-ških ulicah, je šofer z neko drugo osebo, ki je bila v avtu, krenil proti hiši Corbatto na obali blizu Gradeža. Tu je odprl vse luči avtomobila, razsvetlil okolico in očitno opazil nekaj sumljivega, zakaj takoj potem je pognal motor in se naglo odpeljal. Finančnim stražnikom, ki so bili skriti tam v bližini za nekim grmom ter opazovali njegove premike, ni preostalo drugega, kakor da so s svojim avtom Fiat 1100, ki je bil skrit tam v bližini, poskusili zasledovanje, ki pa ni imelo uspeha, ker je medtem «Giu-lietta* že izginila. Zato so se vrnili tja, od koder je malo prej pobegnila »Giulietta* in preiskali vso okolico. Kakih 150 m vstran so v resnici našli 11 velikih škatel pokritih z morskimi algami, v katerih je bilo 5370 paketov po 20 kosov angleških in ameriških cigaret. Naslednjega dne, 18. 11. okrog 10. ure dopoldne so končno opazili tudi avto «Giulietta», ki jim je prejšnjo noč ušel, in ga ustavili v Cervinjanu. V avtu so našli 40-letnega Massimiliana pa-vana iz S. Biaggia pri Trevisu, ki ga imajo financarji na sumu kot tihotapca, in 30-letnega Um-berta Tacchettija iz Vigonza pri Padovi. Oba so takrat aretirali in ju držali v zaporu do 24. 11. 1960, to je šest dni. Preiskava je dognala, da si je Tacchetto izposodil avto pri 25-letnem izposojevavou avtomobilov Lionellu Callegaru v Trevisu, ki so ga zato tudi prijavili sodišču; obenem so prijavili tudi 29-letnega Erminia Pacorja iz Škocjana ob Soči, ki je imel v najemu barko «Gioconda», katero so našli zasidrano ob pomolu v pristanišču in pri preiskavi našli v njej nekaj zavojev cigaret iste znamke, kot so bili oni zaplenjeni pri hiši Corbatto. Od teh štirih sta bila na včerajšnji razpravi prisotna samo dva in sicer Massimiliano Pavan in pa Uinbčrto Tacchetta pod obtožbo, da sta pretihotapila v Italijo 167,460 kg tujih cigaret, za katere nista plačala davka na poslovni promet (IGE). Pavan je zanikal vsako krivdo in dejal, da so ga ustavili orožniki brez kakršnega koli vzroka in da ne ve, za kaj se gre. Tudi Tacchetta je trdil, da je nedolžen. V resnici je vzel v najem avto v Trevisu in se vozil z njim okrog, ker je bil njegov mali tovornik v popravilu. Pavan je bil slučajno z njim, ker ga je prosil, naj ga malo pelje. On sam da je šel v Gradež po zasebnih opravkih in je imel s seboj neko žensko; to so lahko ugotovili tudi kadar je pri neki bencinski črpalki v Gradežu kupil 5 litrov bencina. Pacor pa je že prej dal finan-carjem izjavo, da ga tiste dni ni bilo v Gradežu, ker se je mudil v Škocjanu, kjer je pripravljal vse potrebno za svojo poroko. Zato ni mogel vedeti, če se je kdo medtem polastil njegovega motornega čolna v tihotapske namene. Tako se je vsa financarska obtožnica, kljub najdenim 107.4 kg cigaret, razblinila v nič. Državni tožilec je sicer zahteval za Tacchetto 4 mesece zapora in 4.160.000 lir globe ter zaplembo najdenih cigaret, branilca odv. Pascoli in Cossa pa sta zahtevala oprostitev vseh obtožencev s pogojno ali polno formulo. Po daljšem posvetu je sodišče oprostilo Umlberta Tacchetto in Erminia Pacorja zaradi pomanjkanja dokazov, Massimiliana Pa-vana in Lionella Callegara pa, ker nista zakrivila kaznivega de< janja. Branilci; odv. Pascoli za Pa-vana in Tacchetto, odv. Cossa za Pacorja in Callegara. Drž tož. dr. Delfino; preds. sod. dr. Cenisi; zap. Pretti, Pri padcu s kolesa se je ranil Včeraj okrog 13. ure so pripeljali z avtom Želenega križa v go-riško civilno bolnišnico 14-letnega Roberta Medeota iz Gorice, Ulica Colonia 8. Zdravniki so ugotovili da je fant dobi] udarec na glavo z oteklino na čelu in več manjših prask. Zato so ga pridržali v bolnišnici za 7 dni na zdravljenju Deček je povedal, da je dobil te poškodbe pri padcu s kolesa, ko se je vozil po Ul. Sile. S kuhinjskim nožem , se je urezala Včeraj zjutra; ob 8. urj je prišla po pomoč v goriško bolnišnico 29-letna Elvira Giacin iz Gorice. Ul. Aqulleia 8. Zdravniki so ji obvezali rano na palcu desne roke, ki si jo je prizadejala doma pri svojem gospodinjskem delu kuhinjskim nožem. Okrevala bo v 7 dneh. Ženska pobegnila z doma v Ronkah V kamnolomu si je zlomil roko Včeraj ob 8.30 se je pripeljal v goriško civilno bolnišnico 47-let-ni Altero Pallavicini iz Villes. Zdravnikom je povedal, da se je že 17. t. m. pri delu v kamnolomu ranil na desni roki z neko jekleno vrvjo. Spočetka je mislil, da ni nič hudega, ker pa je čutil iz dneva v dan hujše bolečine, se je odločil, da gre v bolnišnico. Pri pregledu so zdravniki ugotovili zlom zoke in so ga nato pridržali za 15 dni na zdravljenju v bolnišnici. Širite PRIMORSKI DNEVNIK ČETRTA ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITAUjj Po dolgi, samotni vožnp Bailetti prvi v Perugi Suarez ohranil vodstvo v lestvici PERUGIA 22. — Brezbarvna etapa danes od Montecatini Terme do Cittš della Domenica, kjer je Italijan Antonio Bailetti našel v zmagi po dolgi in nemoteni samotni vožnji del slave zase in za barve ekipe. Nihče ni pokazal volje za borbo in danes se je prav Nencini precej potrudil: toda le za zmago pod letečim ciljem brez posebne vrednosti. Danes je bilo le malo poskusov bega in če se je kdo pognal na- prej, je bilo samo, da si spravi v žep nagrade letečih ciljev. Po teh begih je mir ponovno zavladal v vrstah pisane karavane vse do nekako 110 km pred ciljem, ko sta hotela Defilippis in Conterno presenetiti glavnino. Ta bega ni dopustila, a medtem ko je pazila na upornika, j[ je ušel Bailetti, ki si je nabiral minuto za minuto naskoka. Glavnina ni niti najmanj odgovorila in ko je Bailetti spoznal, da mu zmaga ne bo yšla, si je privoščil nekaj hrane in celo mirno pokadil cigareto. Kljub temu je nemoteno privozil do cilja. Današnji zmagovalec je že vozil s preko 10-minutnim naskokom, toda proti koncu etape so se v glavnini nekoliko prebudili in zmanjšali naskok. Za zmagovav-cem sta prišla na cilj Zancanaro in Balmamion, ki sta zabeležila 4’34" zamude. Kmalu za njima se je pojavila v dolgi vrsti pred ciljem skoraj kompaktna skupina z vsemi najboljšimi kolesarji. Ni treba posebej poudarjati, da je Spanec, 'kot je bilo »icer pričakovati, ohranil vodstvo v splošni lestvici M s tem rožo majico. Jutri peta 256 km dolga etapa Perugia-Rieti z dvojnim vzponom na 1901 m vsokl Terminillo. VRSTNI RED NA CILJU: 1. BAILETTI (Carpano), ki Je prevozil 248 km v 6 urah 54’5b”, s povprečno hitrostjo 35,860 km — ilcc 2. Zancanaro (Philco) 6.59’29” 3. Balmamion (Carpano) 4. Guarnieri' (Torpado) 7.(H’03” 5. Meco (San Pellegrino) 7.01’08” 6. Favero 7. Brugnami 8. Benedetti 7.01’10” 9. Plfferi 10. Van Est, 11. Adornl, 12. Ga- laz, 13. Mtnieri, 14. Zllverberg, 15. Dupont, 16, Ongenae, 17. Angella, 1*. Suraze, 19. De Cabooter, 20. Bruni. Sledijo vsi ostali z Bene-1 dettijevlm časom. SPLOŠNA LESTVICA 1. SUAREZ 22.33 04” 2. Battlstlni z zaost. 33” 3. Pamblanco 37” 4. Moser 5. Meco 1’26” 6. Baldini lil" 7. Desmet 8. Brugnami 2’0r' 9. Perez Frances 2’10” 10. Cestari, 11. Masslgnan, 12. Van Est, 13. Anglade 2T5”, 14. Deli-llppis 3’11”,15. Gaul, 16. Carlesi, 17. Zilverberger 3T9”, 18. Conterno 3'48”, 19. Ronchinl, 20. Trap* itd. EKIPNA LESTVICA 1. FAEMA 890 točk, 2. Philco 705, 3. Torpado 508, 4. Carpano grlno 303, 9. AU'a >efrJ>/ ria Grammont 207. 12. VVolteni 151. 13. ZA TEKMO Z VAB®5® Prvi trening Triestine bi " Zaradi važne, skoraj ^ ,i I odločilne tekme z Var'*'^, i*j Triestina spravila tak0Lcl delo. Včeraj so vsi '8ra trenirali pod vodstvom pa je moral pustiti P -jjj. * ga Szokeja ob robu » ke še nosi posledice o0lt pošlkodbe in njegova v' « vrstah Triestine za ne mo je v dvomu. .' PRESENEČENJA IZ LENINE el Svetovni prvak Bruifl poražen V skoku v višino zma9° V. Bolšova LENINGRAD, 22. — Svetov n; prvak v skoku v ^ mel je danes doživel od rimske olimpiade prvi poraz. gtl**:^ skem tekmovanju v Leningradu, ki je bilo ob orej>i>!t V. V višin® ,,|it ruske, ukrajinske in beloruske zveze, je moral Bruroe prvo mesto 23-letnemu študentu iz Groznega Viktor) a Oba sta v tekmovanju, ki je potekalo pod nalivom, presit ko 2,08 m, toda Bolšov je rsbil manj poskusov, da Je preko letvice. Na istem tekmovanju je Jurij Bakarinov dosegel letos najboljši met v Evropi v kladivu: 68,90 m, -kar pomeni samo pet cm manj kot sovjetski rekord, ki ga je lam dosegel Ruden-ko. Tudi v troskoku je prišlo do presenečenj: sovjetski prvak Vi-told Kreyer in Oleg Fedosejev, ki je marca dosegel najboljšo svetovno mero v tekmovanju na pokritem prostoru, sta se morala s skokoma 15,69 oziroma 15,57 m zadovoljiti z drugim in tretjim mestom. Prvo je pripadlo 23-letnemu ______________ VI'4* beloruskemu študentu jf *SS3i i m.,,um,,,............................................................. DILETANTSKO NOGOMETNO PRVENSTVO je v nedeljo zagotovilo z zmago nad oglejskimi gost; rešitev. -Od tržaških predstavnikov nai Svetoivančani okusili prvi letošnji poraz omenimo izdatno zmago Ponziane nad šibkimi gosti jz Turjaka ter Pet gotov Sangiorgine tržaškim tekmecem Po 28 uspešnih tekmah, med katerimi Svetoivančani niso okusili poraza, je prišel tudi za njih črn dan. Tokrat so bili v gosteh Sangiorgine. kj ima, pa čeprav se mora zadovoljiti z drugim mestom v lestvici B skupine diletantskega prvenstva, najbolj učinkovit napad. Domačini v nedeljo niso štedili s silami zavedajoč se, da lahko z zmago pridejo do boljšega položaja. Zmago so dosegli, položaj v lestvici pa je ostal tre^ nutno nespremenjen. S tem pa ni Karabinjerjem v Vermeljanu pri Ronkah je prišla prijava, da je že 12. t. m. pobegnila s svojega doma v Ronkah, Ul. Capi-tello 58, 57-letna Angela Carlet por. Lenarduzzi. Zenska se je odpeljala z nekim starim kolesom in od takrat je niso več videli. Nosila je črno obleko in čevlje, ter je visoka 1.65 m. rečeno, da je Sa-ngiorgina zgrešila cilj. Počakati bo pač morala do zadnjega dne, ko bo lestvica dobila dokončno obliko. Kdo bo na vrhu: San Giovanni ali San-giorgina? Svetoivančani so tual nedeljsko tekmo zaigrali v okviru svojih zmožnosti in če bi bil njihov ge priletni, a še vedno odlični vratar bolj razpoložen, bi poraz ne dosegel tako visokih številk. Toda v nedeljo je bilo nemogoče ustavljati domačinov in še posebno napada, ki je deloval kot tank. Zaman so bili napori Tržačanov, ki so se morali končno le predati in priznati, da je uspeh pripadel pač boljši enajstorici. Kot na vrhu je tudi na dnu lestvice pologaj še vedno nejasen. Tudi za ta del lestvice bo treba počakati konca, česar se enaj-storice v nevarnosti dobro zavedajo in bodo skušale priti do rešilnih točk. V prejšnjem kolu Je Libertas. ki je v nevarnem predelu, odščipnila točko že obsojenemu Panzanu in isto se je posreči tudi moštvu iz Castionsa med gostovanjem na igrišču Romane. Samo Gonars se je moral zadovoljiti z nespremenjenim številom točk in to zaradi poraza, ki ga je doživel v Cervtgnanu. Ta poraz dokazuje, da se bo moral tudi Go- pičel uspeh Cremcaffč, ki je imelo v gosteh borbeno in predvsem trmasto moštvo iz Pierisa. Nasprotno pa so morali Miljčani, ki so gostovali v Gradežu, kloniti, pa čeprav le za pičlo razliko enega samega gola. IZIDI *Sangiorgina-San Giovanni 5:2 ♦Ponziana-Turriaco 3:1 #Gradese-Muggesana 2:1 »Cervignano-Gonars 4:0 *Ronchi-Aquileia 2:1 ♦Cremcaffč-Pieris 1:0 Panzano-Libertas 0:0 ♦Romana-Castionese 1:1 I ir^TVIPA S. Giovanni 29 18 10 1 44 17 46 Sangiorgina 29 20 5 4 73 28 45 Ponziana 29 18 7 4 41 18 29 12 13 4 42 23 29 9 12 8 39 46 29 9 11 9 41 31 29 9 11 9 34 39 29 9 10 10 39 39 29 8 11 10 43 31 29 9 9 11 40 39 29 8 11 10 35 38 29 6 11 12 35 51 29 4 13 12 35 54 29 5 10 14 27 61 29 3 11 15 25 52 29 4 7 18 16 25 PRIHODNJE TEKME (27.5.1962) San Giovanni - Gradese , Sangiorgina . Ponziana, Gonars - Mug-gesana. Ronchi Cervignano, Aqui-ieia - Pieris Libertas . Cremcaffč. Cremcaffč Romana Pieris Gradese Turriaco Muggesana Cervignano Aquileia Ronchi Libertas Castionese Gonars Panzano Najbolj pa sta raz«” ski rekorder v skoku »j dji Krasovskis in lansko1^, ni prvak Petrenko, trto “V samo peto oziroma -ijst J Najboljši je bil Lf*'^ Basov, ki je skočil *’ .j in y tem ko sta se Igor * ^ Noskov uvrstila s ».•> J go in tretje mesto. V teku na 10.000 J». t^\ f ni imel tekmecev m J ^ je / časom 29’29"8, medtem ku na 110 m z zapreg s časom 13"9 sovjet**1 p f Mihajlov. Ukrajinec ^ je dosegel na 1.500 m 3'46”2. . ^ 1 >*J V ženski konkurenci ^ v * Press zmagala s 5'vima P9 [ R »a *kl *> «0 V 1«Itl 1» Ih $ Si .4« tk! Nil, S if; S 't N; S t diska, njena sestra t j|l izkazala na progi 00 S* ? J E ikami, katero je Tekmovanje v skoku __. -maso a‘.. a” je končalo z zmago vakinje Cenčikove. * čila 1,74 m. NOGOMET s_ “is," ‘s&*£» n oWt> Sviče, Nemčije in 4t* ce z nemškim «ti '* ki . he je bila v prisotno ^ j ' ................ s, nars posldviti iz te skupine, kjer ,c... se je ves čas zaman skušal uve- Romana - Panzano, Castionese -1 javiti. Edino moštvo iz Ronk ji * Turriaco. ,t bili v spremstvu w fley sarjev Rappana, «« je Ferrarija. Srečanje a®^ s 3:1 v korist «lls” ji 2? O čilski reprezentanci je W goče ustvariti še a* jLijti ,e!(/ no, ker so proti oen»i»nt 4 rici igrali samo trije moštva. *■** SAN JOSE’ 22. —Jfp fe gometna reprezentanc 1 v / en dan odložila oih°te^J, kjer bo odigrala Pr.^ tovnega prvenstva, 3® oštv® ^ gala drugoplasirano J” riškega prvenstva & jjjiil lit tekmo se je vratar y doval, zaradi česar jvljelP' rin zamenjati s Kotrikad'«*, J našnjo zmago je : zentanca popravila s‘jjoče® je zapupstila po neo du z Alajuelo. IVO ANDR1Č I WAAWWVA Travniška kronika KONZULSKI ČASI »Nam Je dal Bog, čast mu in slava, dve stvari: da imamo aemljo in da delimo pravico. E, zdaj pa podvihaj noge na blazini pa lepo pusti neke poturice in razcapance, naj sodijo, in nič ne skrbi, kako se ti bodo tlačani uprli. Tlačan mora delati aga paziti nanj, saj tudi trava potrebuje i rose l kose. Eno brez drugega ne gre. Poglej me,» se Je ponosno obrnil k najbližjemu, »celih petinpetdeset let imam, pa še danes ta dan do obeda oberem vse pristave okrog Bugonja. Zato pa pri meni ni slabih in neubogljivih kmetov!» In res, njegov dolgi vrat in žilave roke so bile porjavele od sonca in grobe kot pri težaku. , , j Nihče ni znal odgovoriti; vsak je skrbel, da mu čimprej zgine izpred oči, da pozabi, kar je bilo in da bo tudi sam pozabljen. Brž ko je vstaja ponehala, Je začel von Mitterer raziskovati zadevo z neumljivim poturčenjem zdravnika Cologne in njegovo skrivnostno smrtjo. Tega ni storil samo zaradi Cologne, ki ga je že prej imel za čudaka in neprimernega za službo. Konzul ga Je dobro poznal In verjel, da je bil zdravnik zmožen, da se v prepiru in trenutno razglasi za muslimana, kakor je bilo verjetno in mogoče, da je napravil samomor ali Izgubil zavest in v razburjenju strmoglavil v prepad. Razen tega Je bilo sedaj, ko se Je preplah polegel, in so stvari spremenile podobo, ljudje pa mnenje in vedenje, težko raziskati nekaj, kar se je zgodilo v povsem drugačnih okoliščinah, v ozračju splošne ponorelosti, krvi in meteža. Te korake je von Mitterer moral napraviti zaradi ugleda cesarstva in da prepreči nove napade na kakega drugega cesarskega podložnika ali osebo iz konzulata. Pa tudi fra Ivo ga je izpodbujal, naj na ljubo katoličanom skuša pojasniti zdravnikovo poturčenje in pogreb. Sulejman paša je bil prav od začetka edini v Konaku naklonjen von Mittererju in bil z njim vedno bolj domač in prisrčen kot z Davillom, s katerim je moral govoriti po tolmaču in mu sploh ni ugajal Sedaj se je trudil ustreči Av-strijčevi želji. Hkrati mu je pa iskreno svetoval, naj zadeve ne ostri in žene predaleč. »Vem, vi se morate postaviti za cesarskega človeka,* je rekel konzulu s svojim hladnim, razborltim in določenim načinom, ki so ga vsi, celo sam, imeli za nepogrešljivega, »vem, drugače sploh biti ne more. Toda ni dobro preveč uporabljati cesarski ugled za vsakega državljana. Kajti ljudje so vsakršni, cesarski ugled je pa en sam.* In Sulejman paša mu je suho in hladno razložil, kako naj se zadeva reši v splošno zadovoljstvo. Kar zadeva vprašanje, ali se je Cologna poturčil ali ne, je najbolje, da se o tem sploh ne razpravlja. Razburjenje je bilo tako, da se niti dan ni ločil od noči, kaj šele vera od vere in poturčenec od Turčina. Odkrito rečeno, zdravnik Je bil take baže, da z njegovim poturčenjem krščanska vera ni bog-ve kaj zgubila, turška pa nič pridobila. Njegovo skrivnostno smrt takoj po čudnem poturčenju je še manj vredno raziskovati. Kajti mrtva usta ne govorijo več in človeku, ki mu šepa pamet in ne gleda pod noge, kam stopi, kaj lahko spodrsne To je najbolj naraven zaključek, ki nikogar ne žali. čemu neki sedaj iskati še drugih možnosti, ki nikoli ne bodo mogle dobiti zadoščenja, kakršno bi rad. »Niti jaz zdaj ne morem najti in prijeti tistih potepuhov in bedakov, ki so hoteli turkovati in soditi po Travniku,* je zaključil Sulejman paša, »vi pa ne morete obuditi in izprašati rajnika, ki leži na pokopališču. Kdo bi to uredil? Pustimo vse lepo v miru In se lotimo pametnejših opravkov. Vašo skrb pa čutim, kakor da Je moja. Zato bom naroči), naj se smrt tega hečima razišče, pojasni, da se vidi, da ni nihče kriv, potem naj se to zapiše ln dobro overi. Vi boste to posla- li vašim starešinam, da ne bo nikakršnih dvomov in obrekovanj ne od vaše ne od naše plati.* Von Mitterer Je sam sprevidel, da to sicer ni najboljša, pač pa edina mogoča rešitev. Vendar je zahteval In tudi dobil od čehaje še neke odredbe in razglase, ki so bili od daleč lahko podobni zadoščenju in opravičilu za avstrijski konzulat. Vse to, skupaj z Rottovim poročilom o poslednjem sestanku s Cologno, je nekako moglo pomiriti one na Dunaju, prikazati zdravnikov primer kot nesrečo zmešanega človeka in rešiti konzulov ugled. Toda sam pri sebi Je bil von Mitterer nezadovoljen s potekom stvari in sam s seboj. Bled in osamel je v svoji po'mračni delovni sobi konzul premleval vso zadevo in se čutil razorožen in slab proti dolgi verigi najrazličnejših okoliščin, v katerih pač zvesto ln vestno opravlja svojo dolžnost, zapravlja čez mero svoje moči, hkrati pa jasno vidi, da je vse zaman in brezupno. Polkovnik se je tresel od mraza, čeprav je zunaj pritiskala julijska vročina; včasih je občutil, kakor da omedleva in omahuje nad neznanim prepadom. jala še pogosteje kot prej.) Toda noben teh ‘jjlj Ji prinesel nič dobrega, ne pomirje,ija. Pri vseh s’. skrbeh, dvomih in razočaranjih si je moral D** t. niso mogle navdušiti. Kajti tudi vrline kakega c .g memo in popolnoma cenimo le, če se nam poka* f. ki, ki ustreza našim pojmom in nagnjenjem- ^o Kot vedno dosihmal je Daville tudi sedaj u^se >ry zirljivo gledal na vse, kar se je godilo okrog, ,S1 'j s prirojeno zlobo ln barbarskim ravnanjem ten ff.anc°n»^ bel le, kako bi v tej zmešnjavi zaščitil in rešil * j t'jf, rlsti. Nftsnrnt.nn Hpr 7. nhipkt.ivnostj0» L ustvarile, ne jetnosti, ki sta Jih n razlage v njih samih, v okoliščin gH . ^ glede na škodo ali korist, prijetn Lj w ;a Jih on in njegov konzulat v«® v Ta druga in strahotnejša vstaja ni prav nič prizadela francoskega konzulata. Narobe, njeno središče je postal na Koncu avstrijski konzulat ir. njegov zdravnik Cologna. Vendar so v francoskem konzulatu vsi preživeli težke dni in noči brez spanja. Ce izvzamemo dve kratki poti des Fossčsa ni smel v teh nekaj dneh nihče niti glave pokazati skozi okno. Tudi Davillu se je sedaj zdelo huje kot prvič, ker takih razburjenj se človek ne privadi, temveč jih prenaša teže in teže, čimvečkrat se ponovijo. Kakor ob času prve vstaje je Daville tudi sedaj mislil zbežati iz Travnika, da bi si rešil življenje in družino. Zaprt v svoji sobi se je trpinčil z najtežjimi mislimi in slutil najhujše možnosti, toda pred služabništvom ln uradniki, celo pred ženo, je skrbno skrival svoje misli in razpoloženje. Vendar tudi ta skupna nesreča ni mogla zbližati konzula in njegovega prvega sodelavca. Nekajkrat na dan Je konzul načenjal pomenek z des Fossčsom. (Zaprta v hišo sta se sha- XVI OLC* JAAA XXX X.XJt>&l/V 10 * ' T hladna, neprizadeta mladeničeva objektivnost burjala konzula In mu bila neljuba; toliko bolj. — v. moral jasno videti znamenje premoči tega ta- ,fl sedanjih razmerah 1" * ‘"*ta o mu je bila še posebno J* Vsak pogovor, uraden, poluraden ali ose5T(,v8I^V | f------------------- '4, { mladeniču številne asociacije, svobodna pretehUJ ^ deno objektivne zaključke, konzula pa užaljen molk, ki ga des Fossčs sploh jil Čeprav je bila njegova lova poročila s koncepta na čisto, mu jo _ , o* (ll ta opravek. Pri sestavljanju ga je grizla raliNi’ tajnik, čigar duh ima menda sto oči, pri PreP je fufi — +„vifni poročilo svojega konzula. Daville » j ni mogel premagati in je pri v***^^;. /, 1_^-o« Kr* rrrlol VI ioCTOVPnlU „fl1* / no tehtal nase, pa se ku pomislil, kako neki se bo zdel njegovemu^gt)l (Nad V®9 l/.* NAROČNINA: mesečna 650 Stritarjeva ulica 3-1, teleL 21-928, tekoči račun pri Narednj v Ljubljani 60(^14/5-375 ~ REN KO *—llzda j a ln tiska tUKa? Trst s i' k