AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA 281 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 1, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. il esi 3a- 1 v ■ v,Registracija 18 letnih se flmmel ne more vec uteciv k atkem ** , 'vni stan zavezniko v v Al žiru, 30. nov.—Prva angleška ar-f kateri so prideljene ameriške oklepne edinice, se previd-Jjj skozi polja min, ki so jih položili Nemci pred Tunisom. "i parašutarji so zasegli neko manjše letališče, ki bo pa važnosti za prihajajočo armado. tli1 j« te iška podmornica je ila sama osem kih ladij Harbor, 30. nov—Po-Klakring je peljal svojo -rlico v japonske vode in ^'šča, potopil in poško-osem japonskih ladij in " nadaljne štiri. F°rnica, ki ima zdaj re-je potopila največ ja-tonaže, je ipotopila v pi uri 34,000 ton japon-PU. Dve je potopila v 0minut, ko je bila v boju japonskih ladij. ^nedi. ^Hcoski podmorni-i dospeli v Alžir ^,,%-~Radio iz Alžira je Nfočal, da sta dospeli francoski podmor-sta ušli iz Toulona, so ga zasedli Nemci. tflricosk£Č podmornica je s°boto dospela v Bar^e-'Panija,. Španske oblasti "^o Š5 mož internirale. o- .fcyf8te vojaštva hite H južni Italiji loti svica. — Frankfur-£ porpča, da se vsip-( južni Italiji nepre-J'ste vojaštva, trukov in "a ^teriala. Poročilo pa ^ je to nemško ali ita-vojaštvo. Bilo srečno Nemci imajo v posesti cesto, ki veže Tunis in Bizerte. Ta cesta je samo 10 milj od one, ki jo imajo v rokah Angleži., Zavezniki upajo, da bodo kmalu presekali osiško zvezo z Bizer-tom in tako se Nemci iz Bizerta niti umakniti ne bodo mogli več. Zavezniško topništvo je že dospelo na strel do Bizerta. Osišče si prizadeva, da obdrži obrežje med Tunisom in Tripoli v rokah, da bi se mogel general Rommel umakniti v Tripoli pred osmo angleško armado. Toda zavezniške čete prodirajo proti Tunisu in Bizerte ter proti Tripoli obenem, katerega nameravajo doseči prej, ko pride do njega Rommel, ki bo kmalu med dvema ognjema. --o- Francozi so izročili otok Angležem London. — Francoski otok Reunion, ki leži v Indskem oceanu, 400 milj vzhodno od Madagaskarja, je francoski guverner izročil angleški oblasti. Otok je bil v francoski oblasti od 1643. Otok so zasedle južnoafriške čete. i ^ sta ise poročila v cerkvi y;H na 40. cesti Pfc. Jo M. i^snik iz 3904 St. Clair >>u^iss Barbara Stos iz St. Za tovariša je ' ®adowsky, tovaršica pa it a Sadowsky. Joe od-> zopet nazaj v službo ij a*na doli v Texas. Vse L- mlademu paru v no-% ji • ^stala operacijo Perko iz znane dru hM Perko, 5119 filler kjle Heights, O., je sre '<• st*la R nevarno operaci- ^Ukes bolnišnici. Na-v sobi 219.. Prijatelji Jo lahko obiščejo. NAJDITELJ SI JE ODTRGAL $70 Toledo, O. — Wallace Deme-rett iz Adrian, Mich., je bil v Toledo, O., na obisku in je tamkaj izgubil denarnico z $110. Nekaj dni zatem je dobil po pošti vrnjeno denarnico in v njej $40. Najditelj je priložil v denarnico listek, na katerem je zapisal, da si je pridržki $70^ ker jih je nujno potreboval. Vpišite se nocoj! V 23. vardi prično nocoj zopet z novim tečajem za "Air Raid Warden Precaution Class." Pričetek je 7:30 in sicer v prostorih Zeletoyega pogrebnega zavoda, 6502 £>t. Clair Ave. Moški in ženske so prijazno vabljeni in nujno proše-ni, da se vpišejo v ta. koristni natečaj. Pouk je vsak torek o$l 7:30 do 9:30 in sicer samo šest tednov. Pri teh .natečajih se boste naučili vsega, kar je potrebno za slučaj zračnih napadov, za prvo pomoč itd. Stavka pri Chase Brass je bila sinoči končana Unija strojnikov (A. F. L.) je včeraj poklicala delavce pri Chase Brass & Copper Co. na stavko. Toda na seji v Slovenskem domu na Holmes Ave. so delavci odglasovali, da se vrnejo danes zjutraj ob sedmih na delo. Naborne komisije v okraju Cuyahoga se ;pripravljajo za registracijo 18-letnih. Registracija bo med 11. in 31. decembrom in sicer vsak dan od 9 zjutraj do 5 popoldne. Fantje se bodo registrirali po sledečem redu. Oni, ki so bili rojeni med 1. julijem in 81. avgustom, 1924 se bodo registrirali med 11. in 17. decembrom. Oni, ki so bili rojeni mecl 1. septembrom in 31. oktobrom, 1924 se bodo registrirali med 18 in 24. decembrom. Oni pa, ki so bili rojeni med 1. novembrom in 31. decembrom, 1924 se bodo registrirali med 26. in 31. decembrom. Tisti, ki so bili rojeni 1. januarja, 1925 ali pozneje, se "morajo registrirati na tisti dan, *ko dosežejo 18. leto starosti. Ako je to na nedeljo, se morajo registrirati drugi dan. —i-o- Položaj na Hrvaškem London. (Ona) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu trdi danes na podlagi najnovejših poročil, da je hrvaški narod tako razočaran nad hrvaškim mari-jonetnim režimom Paveliča, da kar v skupinah od sto in več odhaja v gore in gozdove, kjer se pridružuje srbskim gerilcem. Paveličeva zasldmba v ljudstvu je glasom teh poročil tako propadla, da zdaj njegovi pristaši ne štejejo več nego 10 odstotkov prebivalstva. Afriška campanja in neprestano iz Ita-ije prihajajoča poročila o nemirih, so globoko pretresla hrvaški narod, ki zdaj spoznava, a ideja osišča o Neodvisni Hrvaški ne znači nič drugega nego zasužnenje hrvaškega ljaro- Rusi so ujeli ali pobili 155,000 Nemcev "0RSK1 SLOVENCI V JUGOSLOVANSKI VOJSKI 6r' Franc Snoj je pre- 000 Slovencev iz Primorske l^o obvestilo, da je v Okrog 800 jih je že uvrščenih r^t-u zopet 2,000 Slo-^ Primorske vstopilo v I^sko vojsko. Tudi ti fantje iz ' Goriške, I j, tre so bili mobilizira-* pijanski vojaki t- se-lW6,bodo pod jugoslovan ES S. ,v° borili proti svojim za osvoboditev svoje ^jRt°sl°Vanski vojski v Mid- redno jugoslovansko vojsko pod poveljstvom Slovenca, polkovni ka Prosena. Nad 2,000 se ji vežba v Južni Afriki v Rodezij in sedaj jih je znova vstopilo 2,000. Naši Primorci so znova doka zali svojo odločno voljo,' dq, ho čejo v Jugoslavijo. To je tudi najboljši odgovor grofu Sforzi in vsem onim. ki še nočfejb pr Je sedaj že blizu 5,- znati in uvideti. Spravljanje gazolina v garaži ni dovoljeno Oni motorjsti, ki so včeraj nosili domov polne posode gazolina, predno ie stopilo merjenje v vpljavo, naj veclo, da mestna postava prepoveduje imeti gazolin v odprti posodi, naj bo v garaži ali' sploh kje pod streho, razen v avtnem tanku, ali v posebnem varnostnem tanku. Ker je tako spravljanje git-zolina velika nevarnost za ogenj, mora vsak dobiti prej dovoljenje od mestnega komisarja za poslopja, ali od požarne hrambe. Danes je prvič v zgodovini Cl.evelanda, da lastniki aKtov ne morejo dobiti gazolina drugače kot z gazolinskimi kartami. Kdor misli, da mu komisija za merjenje ni dovolila dovolj gazolinia, lahko vloži apel pri komisiji. ---o—i-—. V požaru v Bostonu je umrlo 434 oseb Boston,- Mass—-Število mrtvih, ki so zgoreli v požaru v nočnem klubu ali umrli na poškodbah v tem mestu, je zdaj naraslo že na 484! oseb. • Med oninii, ki so včeraj podlegli poškodbam je tudi žffaiii filmski igralec Buck Jones. VAŽNO ZA HIŠNE POSESTNIKE Odyetnik Wm. J. Kennick sporoča, da, je dobil obvestilo od mestne načrtne komisije, da morajo lastniki hiš v slovenski naselbini, severno od St.. Clair Ave. med 55. in 67. cesto podpisati tozadevno peticijo, ako želijo imeti trgovski distrikt. Zato je zelo važno, da vsak posestnik; ki 'je bil navzoč pri zadnji seji, podpiše resolucijo, katera je bila na tisti seji sprejeta. Resolucijo lahke podpišete pri tajniku SND Ivanu Tavčarju do četrtka. Rusi so zopet napredovali za 6 milj. - Past okrog nemške armade je vedno tesnejša. - Nadaljne vasi so padle v roke Rusom ki prodirajo preko trupel nemških yojakov. a. Letna seja št. 3 SMZ V četrtek ob - sedmih zvečer Po letna seja podružnice št. 3 SMZ. Seja bo v gornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Na dnevnem redu bodo vo-itve odbora za leto 1943 in raz pravljalo se bo o prireditvi, ki bo 30. januarja. Po seji bo prosta zabava z okrepčili. Članstvo je prošeno, da se udeleži v veli kem številu. Važna seja nocoj Društvo St. Clair Grove, št 98 W. C. ima nocoj ob osmih važno sejo v navadnih prostorih. Članice so prošene, da se ude-eže ;v velikem številu. Nelson je ukazal praznovati božič Washington. — Donald Nelson, načelnik urada za vojno produkcijo, je ukazal vojni industriji, da počiva letos na božični dan. "Na rojstni dan princa ' miru' naj produkcija orožja počiva," je ukazal Nelson. "To bo prvi praznik za tisoče delavcev v vojni industriji od napada na pristanišče Pearl." Važno naznanilo od Cleveland Electric Illuminating Co. Cleveland Electric Illuminating družba naznanja, da bodo od L januarja naprej njeni suluž-benci pregledovali metre na vsaka dva meseca in ne vsak mesec kot doslej. Prav tako bo družba pošiljala'tudi račune na v?aka dva meseca svojim 309,000 odjemalcem te družbe. Družba izjavlja, da je to vojna odredba, katero je uvedlo že več električnih družb širom Amerike, da se prijirani na času, delu in materialu, kakor tudi na avtni pnevmatiki ter na gazolinu. Dejstvo, da se bo pošiljalo začenši drugo leto račune vsaka dva meseca, bo razbremenilo delo poštnim uslužbencem v toliko, da bodo imeli na leto 1,800,000 kart manj dostavljati kot doslej, ko se je pošiljalo račune vsak mesec. Somrakov pogreb V četrtek zjutraj ob 8:30 se vrši pogreb pokojnega Frank Somraka iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal vari j o. . Moskva, 1.. dec.,— Sinoči so Rusi uradno poročali, da je padlo ali bilo ujetih pred Stalingradom 133,000 nacijev. Na zasneženih stepah zahodno od Moskve je padlo nadaljnih 7,500 Nemcev in kakih 20,000 trupel nemških vojakov je raztresenih po zamrzli zemlji med rekama Donom in Volgo. S tem je naraslo število ubitih nemških vojakov na 67,000, zajetih pa 66,000. Na centralni fronti je »padlo 22.300 Nemcev, ujetih je bilo 400, torej skupno ubitih in ranjenih Nemcev na obeh frontah 155,000, Nemci sami priznavajo o težavnem položaju na ruski fronti. Berlinski radijo •je včeraj poročal o veliki ruski ofenzivi med Volgo in Donom, na fronti pred Moskvo, pri jezeru Ilmen pod Leningradom in v Kavkazu/ , Na centralni fronti je ruska ofenziva še vedno v polnem razmahu. Nenici so tukaj dobili ojačenja in skušali izvesti proti napade, toda morali so se umakniti z velikimi izgubami. Pri Stalingradu se vrše topovski dvoboji v severnem industrijskem delu. 30 milj severozahodno od Stalingrada so Rusi zavzeli vas Vertiči. Rusi imajo v rokah severni in južni del velikega ovinka reke Don in tako ogrožajo vso nemško armado ki se nahaja v tem kotu. Poročila s fronte naznanjajo, da Nemci pred Stalingradom ne kažejo nobenega namena, da bi se izvili iz pasti, ampak ustvarjajo novo obrambno linijo. j -o-- Božično darilo vojakom One naše vojake, ki znajo slovensko čitati, boste gotovo zelo razveselili, ako jim pošljete novo zbirko slovenskih narodnih pesmi, ki jo je izda: la Slovenska ženska zveza. Nič manj kot 150 naših najlepših narodnih pesmi je v tej lični knjižici. Pošljite jim jo, da'se bo tudi v ameriških taboriščih oglasila naša lepa slovenska pesem. Ako nam prinesete naslov in 35 centov, pa knjigo mi odpošljemo. Zelo bodo vojaki veseli tudi knjige "What's Your Name," ki jo je spisal priznani pisatelj Louis Adamič. Knjiga stane $2.50. Dajte nam naslov vojaka in $2.50, pa mu bomo knjigo poslali. Več kot 100 teh knjig je bilo že odposlanih našim fantom v armado. Ba isa Pa Naši vojaki M A Edward Iiace, sin Mr. m Mrs. Anton Hace iz 980 E. 74. St. je odšel na Zahvalni dan k trgovski mornarici, želimo mu srečo in zdravja. i®6 f'si Pfc. Gabriel Okorn je prišel iz Fort Bragg, N. C. obiskat starše, Mr. in Mrs. Frank Okorn, 1116 E. 71. St. V petek se vrne zopet nazaj. RJ m »a Iz Afrike je prišel za 30 dni na dopust mornar Jack Obreza. Nahaja se pri starših na 7202 Lockyear Ave. H® PSi 1*8S V soboto je odšel služit Strica Sama Albin Fabjančič, sin družine "Big Mike" Fabjančič iz 9403 Reno Ave. Vso srečo irf zdrav povratek! p® pta Rt Mrs. Frances Gerčhman iz 19192 Abbey Ave. je sprejela sporočilo od sina Huberta, ki se nahaja pri marinih na Irskem, da je bil povišan v korporala. čestitamo! fes Psi Korporal Ferdinand A. Kuž-nik, sin ,Frank Kužnika iz 3525 to. E. 81. St. je bil na vojaškem dopustu za 10 dni. Pravi, da mu je pri vojakih dobro, kar se mu tudi na obrazu pozna. Njegov naslov je: Corporal Fred Kuz-nik, H. S. Co. 39, Eugen Camp, Bowie, Texas. jet fes m Na dopustu je bil sergeant John Blatnik, sin Mr. jn Mrs George Blatnik iz 3622 E. 78 St. Njegov naslov je: Sgt. John Blatnik, Special Service Office, Selfridge 'Field, Michigan. m. P >s 'P v; V soboto odide v vojaško službo Joseph Kuznik, sin Frank Kužnika iz 35£5 E. 81. St. V petek je odšel pa nazaj k vojakom njegov brat Fred. Le dobro se drži, Jovi in zdav se vrni J5ML Wfci V soboto odide v službo Stri ca Sama Alfonz H. Kordan, sin Mr. in Mrs. Anton Kordan iz 9005 Union Ave. Fonzie zna prav lepo igrati na harmonike in bo svojim tovarišem,gotovo de lal kratek čas. Japoncem pa eno tako zaigraj, da jih bo za vselej minilo veselje po naši krajih. Španija je odpovedala mobilizacijo Madrid. — španska vlada je poklicala pod orožje letnike .193Ž, 1939, 1940 in 1941. Včeraj je pa naenkrat to preklicala in pozvala samo letnik 1941, ki se mora javiti v vojašnicah 29. novembra. Vzroka preklica vlada ne'pove. Bolga—U do 800 Srbov London. — Jugoslovanska vlada poroča, da so Bolgari pobili na bivšem srbskim ozemlju najmanj 800 Srbov. 600 so jih pobili, med temi žene in otroke, pri napadu na vas Kriva Reka, 200 pav Jagodini, 60 milj južno d Belgrada. Baragov dekliški zbor Nocoj ima Baragov dekliški zbor izredne pevske vaje. Starši so prošeni, da dekleta o tem obveste. Deseta obletnica Jutri ob sedmih bo darovana v .cerkvi sv. Vida maša za pokojno Ano Bolclan v spomin 10. obletnice njene smrti. Angleški avijatičarji so izvedli nov napad na severno Italijo London, 30. nov. — Angleški bombniki so sinoči zbpet poleteli preko Alp in metali bombe na Turin, ki še vedno gori ocl napada prejšnji večer. Italijani ,ki so izkopavali mrtve izpod razvalin, so se morali poskriti pred novimi bombami. Angleško poročilo javlja, da je bil ta drugi napad nekoliko manjši, da se ga je udeležilo od 50 do 100 bombnikov. Avijatičarji so imeli dober cilj od požarov, ki So jih zanetile bombe prejšnji večer. IZ SLOVENIJE V Sloveniji se j.e upor naroda razširil v planinah okoli Kočevja — zveza s hrvaškimi patrioti je vspostavljena. V vasi Ustje so Italijani ustrelili 22 mož zaradi uboja italijanske straže. Tvcrnico papirja v Vevčah, oddaljenem predmestju Ljubljane so porušili z bombami. Po razrušen ju tvornice, so polovili in odpeljali v Italijo 220 delavcev. V Ljubljani so aretirali v tovarni plinskih mask "Satur-nus" 30 delavcev. Naslednjega dne so na mestnem pokopališču ustrelili 8 talcev. Italijanske oblaste so dozdaj službeno objavile v časopisju ustrelitev 476 talcev od meseca aprila sem. —--o—- IZ NAŠIH NASELBIN Gallup, New Mexico. — Matt Pleše, član društva 120 SNPJ in delegat na zadnji konvenciji S. N. p. J. v Pittsburghu, je bil te dni obveščen po vojnem depart-rnentu v Washingtonu, da je njegov sin Joe Pleše pogrešan nekje na Pacifiku. Mladi Pleše, ki je tudi član omenjenega društva, .je bil v letalski službi na bombniku in vsekakor je bil zadnje čase stalno v bojih v okolišu Solomonov. Oče in mati upata, da je morda v sili pristal na kakšnem samotnem mestu. VLADA VPRAŠA NAROD ZA DEVET BILIJONOV DOLARJEV POSOJILA Še nikdar nobena vlada ni r\h denar leži Jarez dela na ban- vprašAla narod za tako veliko posojilo, kot je vprašala vlada ■Zed. držav, ko se je obrnila na narod za 9 bilijonov -dolarjev vojnega posojila, ki mora biti podpisano od 1. pa do 31. decembra. Kvota za okraj Cuyahoga je $170,000,000. Predsednik Roosevelt, ki je) sam kupil bond za $1,000 je rekel, da je poleg milijonov onih, kah. Ta denar mora priti zdaj na dan, je rekel Roosevelt, da bo delal za domovino; te dolarje je treba zdaj investirati v vladne bonde. To vojno posojilo se lahko podpiše v treh različnih bondih. Ene vrste nosijo po dva in pol odstotka obresti, drugi po en in tri četrt odstoka obresti in tretji so po sedem osmink odstotka ki kupujejo vojne obveznice in-obresti. znamke, še milijone bogatih lju-l Bondi se lahko kupijo na vseh di, korporacij in podobno, kate- bankah. _ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DKBETVEO Editor .... 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Obio __ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Dnlted States and Canada $650 per year. Cleveland by mail $7.50 per »year tr. s. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by. carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. \ $2.00 for 3 months \ Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, undor the Act of March 3d. 1878. 'No. 281 Tue., Dec. 1, 1942 ra imeti kolikor mogoče slavnostno in mogočno javno obliko. Toda za to pa nikakor ni primerna zima. Zato so primerni lepi dnevi zlasti spomladi. Te priprave so lažje in o njih ne bom govoril., Na to se pa ameriški Slovenci dobro razumemo. Posebno v Clevelandu so mojstri za to. ' BESEDA IZ NARODA REV. K. ZAKRAJšEK: Moje misli o kongresu 2. Pravilno sklicanje slovenskega narodnega kongresa. Ni vseeno, kako se skliče. To je velika stvar. Kongres je stvar ne pripravljenega odbora, temveč nas vseh ameriških Slovencev, celega naroda doma. Gre za NAŠO SKUPNO stvar, ki je naša, nas vseh. Kongres mora zato privabiti na kongres zastopnike nas vseh, prav vseh, tudi duhovščino. Zato bi moralo biti že vabilo na kongres tako sestavljeno, da bi že samo dostojanstveno razgrelo vsa slovenska srca brez razlike in postavilo vso Severno in Južno Ameriko v slavnostno ražpoloženje, ter jim povedalo, da je to NAŠ SLOVENSKI DAN. Slovesno pritrkavanje pred praznikom bi moralo biti, ki uvaja v duše slavnostno razpoloženje ' velikega drugega prazničnega dne. včato bi se nikakor ne smelo med "institucijami" izpustiti tudi verskih, ki so prav tako narodne, prav tako slovenske, kakor so kakoršnekoli druge, in bi se jih bilo moralo imenoma"" navesti, če se jih je že hotelo-naštevati! Če so se imenovali narodni domovi, ki so marsikje še samo salooni, bi se nikakor ne smelo prezreti najvažnejših naših domov, ki zbirajo vsako nedeljo stotiso-če našega naroda, kakor nobeni drugi domovi — to so naše cerkve, našo duhovščino. > Ne bi se smelo povabiti vse druge domove, da smejo poslati svoje delegate, samo. duhovnike bomo pa povabili samo tister katere bomo mi hoteli, ali, kakor pravi okrožnica, "narodno zavedne." Katerim pa se očita, da niso narodno zavedni? Če ne kriče o narodnosti, ali pa ne delajo narodno po svojih župnijah? Ali jih 80% naš narod ne prizna še danes za svoje voditelje in jih hodi vsako nedeljo poslušat? Zato mora gotovo z obema rokama podpisati vsak trezno misleč ameriški Slovenec, kar' je zapisal "Proleta-rec": "Katoliška stran, ki ima . sedaj v naši javnosti prvenstvo fn važnost kot menda še nikoli preje, pa se za stvar še nič ne ogreva. Če bodo prišli le zraven in imeli pozdravne govore ... bo zelo slabo vplivalo za narod in kongres." In to bodo naredili po besedah povabila in po tem kar sem povedal. Vabilo, kakoršno je glede duhovščine, pojasnim s sledečo šalo: "Jenezek" v Ribnici je vedel, da ga doma čaka materina Šiba. Zato se je skril. Mati pošlje sestrico, da ga pokliče k večerji. "Jenezek!" . "Kagapaje?" 0 "Domov prid, boš kašo ju, pa tjapen boš!" Seveda Jei^ezek ni prišel. Bratje, realna narodnfa politika v tako strašnih časih1 in v tako ogromnem važnem trenutku ne dela tako! Posebno bi se ne smelo tako, ker ameriška duhovščina zastopa pri tem kongresu in pri našem delu za narod slovensko du-hi«vščino doma. P^ebno pa še sedaj ne, ko je sam Hitler pred celim svetom dal slovenski duhovščini tako prekrasno spričevalo, kakoršnega še ni dobila v vsej slovenski zgodovini, da je začutil, da mora najprej duhovščino proč, poza-preti, pobiti ali izgnati, predno si more upati začeti narod moriti. Pa so se nekateri čudili Mr. Grdini, da je spisal članek in to možato in junaško javno povedal! Saj je rr/oral! Ko bi mi katoliški sklicali narodni kongres pa nekatoliške tako zapostavili in užalili, kaj bi šele ti pisali in kričali o nestrpnosti in ne vem o čem še. Če toraj katoliška lista "Ameriška Domovina," "Amerikanski Slovenec" tako pišeta »o kongresu, če se katoliški ne navdušujejo, povejte, ali bi se ne-katoliški v enakem slučaju? Vsi enake pravice! Dobro le, da se znamo katoliški zastajevati, da ni naspr&tstvo v večji obliki izbruhnilo na dan. Duhovščine se pa ni treba nič bati, tudi če bi jo lepo povabili, da bi se drenjala na kongres, ker ste ga sklicali v nedeljo, ko imajo vsi duhovniki delo doma. • * * * Po moji zamisli, naj bi b'ili povabljeni na kongres: 1. najprej /iaša vlada USA, jugoslovanska vlada, ki je vendar še tudi vlada Slovencev, zastopniki vseh zavezniških vlad. 2. naši odlični politiki in velmožje, kolikor jih moremo skupaj spraviti. Čim več, tem bolje! 3. vsi odlični Slovenci, kolikor jih moremo spraviti skupaj, da bi bil kongres §jjajnejši. , 4. delegatje vseh podružnic. Tu ,ne sme in ne more iti za1 množico. To boste spravili v Clevelandu še preveliko. Pa ne gre za /to, da smo mi navzoči, gre za to, da" so navzoči tisti, katerim hočemo povedati naše zahteve, ki bodo odločevali o narodni usodi, ki imajo v rokah narodovo bodočnost. Vsi TI naj čujejo našs zahteve. Mi jih že vemo brez kongresa in smo vsi za nje navdušeni. Glede delegatov podružnic naj priponljrim, da bi v mesecih priprave lahko podružnice skupaj, spravile potreben denar, pa bi delegatom vsaj vožnjo plačale, da bi bile vse slovenske naselbine od New Yorka do Pacifika zastopane, ker tudi to je važno in bo sijaj, ki bo dal kongresu mogočno obiležje. • , \ 3. Ureditev zunanjih slavnosti kongresk. Kongres mo- Ali bi bilo mogoče? Iz poročil Jugoslovanskega informativnega u^ada 'v iNew Yorku doznavamo, da se v Afriki ob strani zavezniške armade, rama ob rami borijo za svobodo naše zemlje ffentje in možje iz tužnega Primorja. Poročila nam povedo, da bijejo gi-ganski boj skupno z ameriškimi in angleškimi vojaki. Naši fantje in možje iz Primorja se dobro zavedajo, da njim ni povrnitve na rodno zemljo brez zmage in popolnega uničenja^ osiške vojne sile. Izbira jim je samo ena* smrt ali zmaga. Sami so, popolnoma odtrgani od svojcev in rodne zemlje. V njih živi up in želja po svobodi. Hoče se jim strgati suženjske verige, v katerih so že četrt stoletja ukovarie roke njih >očetov, mater, sester in bratov. Ti junaki, po katerih žilah plove naša kri in v katerih srcih je vtelešena globoka ljubav do rojstne grude^ bijejo boj za rešitev svetovne civilizacije, kor likor za svojo, toliko za ameriško zemljo. S tem, ko so se prostovoljno pridružili zavezniški armadi, so postali del ameriške in angleške bojne sile in nam bljižji kot so nam kdaj bli, če štejemo, da smo lojalni državljani ameriške Unije* Nesreča nas je sklesala v ogromni svetovni krog, kateri ne sme biti več nikoli razčlenjen. Božični prazniki so tukaj, vse prepozno smo se domislili naših junakov v afriških puščavah, da bi se spomnili na nje in jih z cigaretami ali drugim obdarovali. Prepričan kem, da jih ne bo zavezniško poveljstvo pozabilo, delili si bodo božič-.la darila v prijateljskem razpoloženju, toda ta darila, če prav bi bila poklonjena iz srčnega prijateljstva in dobro vo-jo bodo pomankljiva — v njih ne bo krvnega bratstva, kate-o bi lahko delili z nami v lepem spominu, da jih tudi v nesreči nismo pozabili., Na sto isoče nas* je v svobodni Ameri-'ci — skoro četrt milijona, pa nismo našli časa, da bi se jih z malenkostjo spomnili. Ali ni mogoče med njimi moj rodni 3rat, mogoče sem kateremu itric in bljižnji sorodniki — u*am me je — in jaz se ga nisem spomnil, ko tvega živije-.} je, kolikor za sebe tudi za mene in mojo družino. Ali ne bi bil mali darček spodbuda neuklonljivi volji do zmage in raztrganju suženjskih verig. Ali se nesramujemo, če »misli' mo na nje in za nje nič ne stri-mo. Ni še prepozno, najti moramo do njih pota, hočemo biti z njimi v stiku in popraviti hočemo oho kar smo zamudili. Apelirali bi na gospode, ministra Fran Snoja, Dr. Boris Furlana in Dr. Ivan M. Čoka, Če jim je mogoče izposlovati pri ameriški ali angleški vladi, da bi'dobili vezi med temi našimi vojaki v Afriki, da bi jih v. malih darilih, mogoče pošiljanju čitiva ali dopisovanja bodrili v boju do končne zmage. Prepričan sem, da bodo ti naši vojaki vam globoko hvaležni. tega doseči, naj tozadevno pod-vzame akcijo Slovenski kongres, ki se bo vršil 5. in 6. de-cerhbra v Clevelandu. Joško Penko i -o- Obisk v Forest City, Pa. V začetku novembra sem šel na kratek dopust v Forest City, Pa. Tam sem bil zadnjič pred 20. leti od koder sem šel tedaj prostovoljno k vojakom. Mesto Forest City se je zelo spremenilo v času moje odsotnosti. Preje cvetoča slovenska naselbina, sedaj — kup podrtije. Mladina se je izselila drugam zrn delom in zaslužkom. Ostali so tam le starčki, katere je premogokop tako zdelal, da niso za nobeno rabo več. Vidite, tudi tako se piše zgodovina ameriških Slovendev, ki je jako žalostma. Veseli me, da se je našel nekdo in to je Erazem Gorshe v Clevelandu, ki zbira tako pridno stvari od naših ljudi v Slovenskem narodnem muzpju SND, da se tako ohrani vsaj nekaj za poznejše generacije, kakor tudi za nas. Ker, ko se preneha naše kulturno udej-stvovanje, bomo tudi sami radi prišli pogledat v muzej in obujali spomine na naša mlada leta in na delo, ,ki smo ga doprinesli kot atneriški Slovenci. Vsa čast Goršetu, le tako naprej. Ljudje sedaj še ne znajo ceniti tega dela, ali za vsako plemenito delo pride čas priznanja in'plačila. V Forest Cityju sem preživel najlepšj^ mladostna leta, od 16 do 18 leta starosti. Tam sem imel tedaj „brata, katerega je ubilo na železniški progi, ko je sel nekoč na delo. Sedaj pa opišem moj sedanji obisk Forest Cityja. Tja sem se pripeljal ob 7. uri zju-raj. Mestno prebivalstvo je še večinoma spalo.. Stal sem 'vrhu hriba in ogledoval meni vsje znane hiše. Ostala mi je vsaka v spominu, čigava' je. Mislil ko sem zgodaj ustajal in hodil pozno spat je že nekaj kazalo, da mogoče bo nekaj, a vse se je obrnilo ravno narobe. Priskočili so dobri ljudje ali pa jaz k njim in sem jim zaupal, pa je šlo vse po gobe, moji prihranki in tisti mogočni zavodi. In tako sedaj; pri najboljši volji ne morefrio biti pa-triotičen ne pri kupovanju bon-icf in ne pri pitju žganja, na katerega so naložili tako visok vojni davek. Saj bi v tem ozi-ru prav rad kaj pripomogel do zmage, ker so mi pa dobri ljudje račun prekrižali, moram pa kar lepo doma za pečjo sedet, ker mi ne 'dopuščajo razmere, da bi sfe mogel kedaj vsaj malo naslonil na baro, kjer bi lahko v prijetni družbi malo pokramljal o vojni in drugih važnih stvareh, kot se to spodobi za poštenega Ame-rikanca. Tako Ibo vojna minila brez mojega ukrepanja pri bari. žalostno pa resnično. Vedno se mi krivica godi. Tako je bilo v zadnji svetovni vojni, ko sem dobro i zaslužil pa bare ni bilo, kamor bi se bil obešal, a danes so pa' bare, pa zaslužka ni. Sam ne vem kako naj ukrenem, da bi bilo kaj boljše in umreti v teh časih pa zopet ne bi bilo pittriotičnp in dren delati tam pred nebeškimi vrati, ker vem, da je sveti Peter tako preveč zaposlen in tudi vem, da je njegova dolžnost, da najprej sprejme duše tistih, ki so dal svoje življenje v boju za demo krači je, no in šele potem bomo prišli pa zaspanci na vrsto. Torej. iz tega razloga je bolje in bolj patriotično, da se v tem vojnem času ne selimo tja. že v enem prejšnem dopisu sem bil omenil, da bodo pri registraciji za gazolin zopet .komedije in so tudi bile posebno zame, kajti vzelo me je skoro pol dneva predno sem dobil dovoljenje, da bom mogel kupiti tiste tri ali štiri galončke gazo-lina na teden. To vam bo vožnja, se reče, saj jaz ga za mojo vožnjo niti toliko ne potrebujem, ker se bolj doma držim. Vest®; da me tista prijazna dekleta k£r niso spustile izpred oči in sem jih moral iti k^r trikrat pogledat predno sem dobil od njih tisto malo knjižico v varstvo. če sem eni izpolnil željo, pa* za drugo ni bilo in je zahtevala kaj drugega. Ko sem pa prišel tretjič, sem si pa pripel šopek lepih zlatih zvončkov, ki so bili radi izredno toplega vremena pognali. Vse dekleta so bile obrnile svoje oči na moj šopek in potem niso pa nič več sit-; narile in so mi kar hitro izročile tisto knjižico in se mi še prav prijazno zasmejale. Prav globoko sem si bil oddahnil in sam pri sebi sem si mislil, hvala vam bodi, samo da sem se vas rešil. Pravijo, da bo še dosti takih homatij. Vidite in iz tega razloga nimam niti časa, da bi prijel za kakšno delo, čeprav sem tako silno navdušen zanj. Komaj sem bil pa s tem gotov, sem bil pa že povabljen na odhodni-co, katero so priredili nekemu tukajšnemu sosedu pred odho-. dom v armado. Seve to so Ame-rikanci toda dobro poznani in prijazni ljudje ter dobro poznani med tukajšnjimi Slovenci. On je bil tudi odbornik pri naši cerkvi in časten član iste, zato so mu pa napravili poslovilen večer/. Tam je bila zbrana razna inteligenca iz naše presto-Uce Madisona, kjer je nas vsdh glavno zbirališče, pa naj bo pri zabavi ali v cerkvi. Naš Hubbard Road je bil kaj častno zastopan. Tudi Matevž Maukoto-vi iz Dock Rd. so bili in pa Ceg-larjev Jože. No, z Jožetom se itak vselej vidiva, kadar skupaj prideva. Prav prijazen je in družaben pa tudi vselej pripravljen pomagati, kjer je treba kot na primer pri cerkvenih prireditvah. Ker je menda največji in najbolj postaven v tem kraju, se ga čudi ne moreš izogniti, da bi ga ne videl. Ker je pa tifiko prija sen človek, zato je pa\tudi spoštovan pri vseh. Po poklicu je (tavbinski mojster. Pa tudi De-Devčev Tone je bil navzoč, ker se tudi on vselej rad udeleži ta-xih prireditev, saj je tudi on sam cerkveni odbornik in ga lah-! j|L • pa tudi vsi zelo urni i" * K ljeni v svoje delo. . ima tam na 74. cesti m0® JfcJ : govino je bil ravno dosP je na vso moč hitel P1'6". :. . hlače in se takoj pog11^ g lo; on je namreč brat IV ^ go M. Oče Mrs. Gregor^ ^ za' varuha Jfn gospod*^ nem, kadar so drugi v $ietu du, kjer se štentajo s s -e| Kljub temu, da.s^^ j cej v letih, pa so se je upati, da v tako veli še zdravem kraju bodo žlU' kaj let. Prav pi-iJ82'11,, ju S1 la' vpf strežljivi so ti ljudje« , Dolenjce vedno-za Prl-a ^ di kar tudi so. Se. -0 ravno nisem vpraša'>c ^ lenjci, ampak kar tw7 Bil vm i po' da so. Pri nas smo zel£j..fl-na take ljudi, ki se »asebi naših lepih krajih. i)abije še kaj- več prišlo in ka ihin *iti , olepšali te kraje. Ka^1 Slovenci naselijo,/ 3e M tj k Vc B-lejte sama lepota. Le P0^ ^ Teliču, kaj vse je lepota je kamor P tak0 bo pa tudi Pn Pozdrav 'lilo V : rii s >zc "Gornji malnar ^ bi'« jih trije niso obseg je bil sila bogat č|0^]l0j« K jg živina debela, da J° n' po pogledat. ^ v 'J(i kmet-gospod, ki J1^ njeJ če se mu je Prizl':lje # bogastvo. Toda bil-zijt0 njen človek. No J J .|*0 s tudi imel pt>d P<"c Ko sem prišel pl\ni Ž* ^ Ijane na počitnice. » . H Sal, ko j p peljal, g ^ jfl ' H menda naglo Pie' 0 ' % mo nadvse prij»zJI° N 0 J»PŽ ol govoril: daJ Bog daj, V"* ;ridJ>o PJ he Svoje posle Jf^e Jj« g njal in skrbel, d» W nili. Nekega pf» Z je nagovoril hlaPf ie ^ je nagovui- ^ t s, ku: "Na, tukajle,J ^ j, i nt-.ral! J M^l 'Ovj,. h ■ Vi m potem bo » ge tedna v kraju, pa storjenega. delate!" DEKLETA INŽENE^. Ne odlašajte! Naročite si fJn,0g0 ^ c$' ali "STERLING" suknjo za bo rrle ^ ^ j( WILL-CALL in to direktno V p0 ^ Hj „ D \J, dokler dobite še dobro p o* , . cenah. Za dobro blago in P0^ ^ bo se vam priporočam. RENNO B. LE ENdicoti 3426 1034 ADDISON B"- P" et se ■ali i Assmze VOU THEY i ■lAVE — *50 crxixxr ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU rinirrmiTiiiiTitiiiiiiiiiinnTiiHTm m niri»a, pa g tvojo, In zado-če govoriš, obljubiš (""Wis pipo ti v imenu svojih •ie ('a vzemi svoj calumet!' Vzemi rajši ti svojega Ali ni tvoja pipa tako dobra kakor moja? ise mar kadi iz tvoje pivnica?" calumet govori vsikdar ,0, Kadil sem pipo miru f Velikim volkom, pa se ni ede, najbrž, ker ni poje °bljube s svojim calume- ^ 'v°je pipe bova kadila! Ce >#'. *Ji'aŠ, bom zasodil, da ne >d110 i Pošteno z nami. Brž se ei p. '!" obla' %0t ^odvzemi mi 1f .Velevam pipo! rs.6 'treba. Naš ujetnik si in ič){ ujetnik do Doline jele ti nadevam pipo in 4 ni»knem v usta." acn »Jerio srce je molčal, že vezi, hu čakali na kol!" "No, veš, Frank, mislim, da bi se bili izmuznili tudi brez na ju! Takle Old Shatterhand ali celo Winrvetou, da ne govorim o Old Firehandu, taki ljudje se ne dajo kar takole privezati na kol kakor na primer kateri izmed nas, ki smo navadni lovci!" > "Že verjamem. In — saj je imel Old Shatterhand nožič! Na eni roki si je že prerekal jermen, ko sem legel k njemu. Apak tako gladko bi ne bilo poteklo kakor z najino pomočjo. Veš, nisem ošaben in tudi ponosen ne, pa vznešeno čuvstvo le obhaja človeka po taki zma- gi ! Ko se dam na stara leta upokojiti in če bom imel .kaj črnila, bom vse te doživljaje popisal, kakor se spodobi za slavne može moje vrste." Buttlerjeva Ellen je prav junaško prenašala ujetništvo. K sreči je Indijanci niso tako strogo zvezali kakor moške. Ko »hatterhand mu je snel • so se osvobodili in planili nad ur"' ga nadeval in prižgal---'------- -'- ------- pes' Jil po predpisanih obre-!iše , vmes povedal, da se bo in Zgodbe, sklenjene z Og- poglavarje, je tudi Ellen pogumno tekla za njimi, oče in Črni Tom sta jo vzela v1 varstvo. ^^^ _ Ozki canon se je strmo dvi- r i"1 ? srcem, če bodo Utahi gal in prešel črez uro na viso isj * fcj si) ,Ja na noge, tudi sam je so j. kaditi po predpisanih jp J'n ponoviti pogodbo ter onf^i v njo tudi svoje Nato so postavili po- j ko skalno planoto, ki so jo na zapadu obrobljale, se jeyzdelo,. temne višine Skalnega gorovja. Pohiteli so, kakor naglo je dopuščala nosilnica. Spotoma so zagledali čredo antilop. Najboljši lovci so se pognali za njiju jedilo so stali UJahi med mi in uspelo jim je, da so ustre-kjel.t"> še vedno so lovci in lili dve teh zelo plašnih živalic, aei'f/' s puškami v rokah os-; dovolj mesa sta dali za ves dan. ^fSsovali vsako njihovo J Gorovje je'/prihajalo bliže. Položaj belih ni bil I Planota je na videz segala dok H »jI ""1o se je Vabilo na sejo Mesec november se že poslavlja od nas, za tem pa pride mesec december. V tem mesecu ima vsako društvo svojo letno sejo, na kateri si uredi svoje društvo tako, da bo čim bolj uspešno delovalo v prihodnjem letu. Tudi naša^ podružnica št. 41 SŽZ imajo svojo letno sejo v torek 1. decembra v Slovenskem delavskem domu na Wat-erloo Rd. v sobi št. 3. Prošene ste vse, da se udeležite v čim večjem številu, da ne bo potem kakšnega nepotrebne g a prigovarjanja, da odbor dela sam po svoji glavi. Pridite na sejo in si izvolite odbor, ki bo deloval v prid podružnice in splošnega članstva. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da bo oddana pose-ana nagrada na decemberski seji. Vse članice, ki imate doma mogoče še knjižice za "pillow case," ste prošene, da iste prinesete na to sejo. Posebno pa ste prošene tiste članice, ki ste zaostale z ases-mentom, da istega na tej seji poravnate., Po seji pa bomo imele tudi malo prigrizka in domače zabave. Le pridite vse, ki vam je le mogoče in povem bam, da vam ne bo žal, saj ne 3o nobeni nič škodovalo če se malo razveseli. Dobro je pa tudi, če se malo v teh dolgih večerih sprehodite, saj se potem tem slajše spi. Še enkrat vas prosim, da pridite v velikem številu. Pozdrav, Članica. I« Rožnat, nevarno igro so njegovega vznožja, pa le na vi-.^rog petdeset pušk so dez. Dolina Grand Riverja je '!!tieli, okoli njih l?a je j ležala vmes, globoko zarezana v stotin rdečih. Seveda j v planoto. Opoldan so prispeli ^itili rdeči talci, pa kaj j do ozkega useda. Sonce je vročici pomagali, če bi iz-j če pripekalo ter nadlegovalo rdečkarji planili nad j ljudi in živali. Treba je bilo le nekaj j "Tule je začetek canona," je Mtoerjenih strelov pa \o j pravil' Winnetou. "Po njem -varji svobodni. j pridemo h Grand'River ju. Mo- 'fehand je majal z gla-i ji bratje naj stopijo previdno j za menoj!" etti strahopetnež," je Canon je bil ozek in suh, ka-p°lglasno, "pa mnogo menit in njegove stene so bile PRIPOVEDKA (Po narodnih motivih spisal Fr. Ks. Meško.) dom čudili. Bili so vajeni pri ga je zadela hipoma kaka veli-Tomažu dobrega dela. In vsi Lka neprilika, o kateri ne mara j jezni so prihajali nazaj k čev- nikomur kaj povedati. In svojo 1 j ar ju. Bridko so se pritoževa- .nevoljo hoče vtopiti v pijači." li, dostikrat so ga pustili ter | »Ali pa ga je Bog kaznoval! In naju z njim." Ko je pomočnik zjutraj ležal, da je stalo solnce že visoko na nebu, mu je Neža prinesla za-jutrek lepo v posteljo. In ko se je potem počasi skobacal iz postelje in se oblekel, je zahteval od mojstra denar. In ta mu ga je dal.> . . Na tihem je sicer prav globoko zdihnil, a zmerjal ga- ni. Tudi sta čevljar in žena voljno trpela, da ju je po vasi raznašal in grdil. Delal ni. In če je kaj vzel v roke, je vse pokvaril. Sojen, ki ga je Ivan šival, je počil gotovo čez teden dni j, če ne že poprej. Ljudje so se temu ču- grozili, da nikdar ne dajo več pri njem kaj delati. Tomaž in Neža sta imela ob njem bridko življenje. A potrpela sta.- "Moj Bog, veliko težavo je poslal nad naju," je tožila včasih Neža. "Kaj hočeva! Poprej nama j okoristil, sedaj nama škoduje . . . A kaj naj začneva? Ali ga naj odpodiva? — Ne, tega ne smeva! Če nama je bil prej všeč, ko je delal in namaAako lepo pomagal, se moreva zadovoljiti tudi sedaj." "Le tega ne morem umeti, kako se je naenkrat tako čudno izpremenil." "Tega tudi jaz ne umevam." "In nihče ..." "Razmišljal sem že: Morda - - "JV« i; "as 2ajčja smrt —! Zmeč- če planejo vsi hkra- se odtod, pa brž ko Navpične. Vse globlje so jezdili, vse više s se dvigale stene nad njimi, mrak jih je objel. Globoko spodaj, kjer se je zdelo, I da se stene nad njihovimi gla- Najbolj gosto naseljena deže-a v Evropi je bila Belgija, kjer je živelo na 11,775 štirijaških miljah 8,330,959 prebivalcev. * * * Krog tri milijone povprečne velikosti bacilov tehta'komaj jn funt. TmavK/HAT \rr costs' • ) JUST TO FEED omz 1AKMY- . ESPECIALLY IFTWEYHAVE APPETITES AS BVG AS , YOO SEE HCW IMPOKTTANrr fT IS FOPZ ALU SAVINGS AWO STAMPS mr AND EvOCV DAV/ 3942 The Register and Tribune Syndicate U. S, Treasury Department. m ^jdemo?" je vprašal j vami že dotikajo, je bil canon , m | raven, skoraj tema je bila v i,:! Sou bo vod- ' % je oglasil Apač. "Šli 1)0 sote%ki na jug. krem- ni li * J svoje konje, povezali ■ e na njihove konje, sta vzela enega po- ntile na sredo' pa so odšli, v grozečimi obrazi Utahi za njimi. '"'I; ;iaPa'd in k dolini Grand Ja." svoje i njem in hladno'je bilo. S sten je kapljala voda in,, se nabirala v potočič, ki je bil kmalu tako globok, da je voda segala konjem do kolen. Željno so pili. Canon je potekal v ravni črti, so vsak svoje orožje Jim še vzeli rdečkarji, j daleč spredaj je bilo videti V- (^ Ooltfii jelenov. J1 so na jug in se po oz-ijjj irskem canonu, ki je 1 °d vzhoda iz glavnega jj I j °brnili na zapad. Win k6 .Poznal svet, jezdil je % čete„ za njim lovci in w ;za njima pa dru iii£' ;'i)||V.'Ca rafter^ev. / * veifi|a ^ njegov bratranec sta fvštric kakor navadno, bila seveda ponosna Juspehe. : • nihihi —!" se je smejal j6n zvito mežikal. "Takle Jjv Veselje za moje srce! j! C le več takih doživel! \ i!ii0 . ji pa se bodo seveda M; jezili, da so morali z ■ Nosovi gledati za nami Jv, : \ se bodo!" je kimal 'ir^ Tudi mene veseli, da k o opravila. Brez naju 1 pač še sed^jle ležali u zvezani in bi v stra- K' tek svetlo Črto, ki se je vse bolj širila, čim bliže so ji prihajali. Vhod v canon je bil, razpoka v steni. In ko so prispeli do njega, se je razgrnila pred njimi veličastna pokrajinska slika. Bili so v,dolini Grand Riverja. Od severa proti jugu je potekala ravno in brezi ovinkov ko z ravnilom začrtana, nekaj kilometrov je bila široka. Sredi nje se je bleščala reka, pas zelenja jo je obrobljal, navpične stene so zapirale canon, gladke in brez razpoke. Brez razpoke —? Pač! PraV* jezdecem nasproti je zijal na desnem bregu v stenah canon, potok je pritekal po njem. "Ob tistem potoku poj demo navzgor pa pridemo v Dolino jelenov," je pokazal Winnetou. "Kako pa pridemo črez reko?" je vprašal Buttler, ki se je bližal s hčerko. "Ne dere sicer premočno, pač pa je, se zdi, globoka^" "Trdo pod ustjem je plitev brod. Ob tej letni dobi voda ne bo segala do nosilnice. Tja poj-demo." Pojezdili so k reki, jo pre-bredli brez težav in prebredli tudi potok, ker je bilo na njegovem desnem bregu več prostora ko na levem. Na sliki vidimo ameriškega častnika, ki ima na rokavu ameriško zvezdnato zastavo, v razgovoru z domačini v neki vasi blizu Orana v Alžiriji, kjer so Amerikanci lahko pri-riali brez vsakega odpora od strani doimčinov. To je ena prvih slik iz.Alžirije. • \ , Gornja slika nam predstavlja angleške tanke na pohodni za bežečimi Rommelovi-mi četami. Angleži se še niso imeli prilike ustaviti v mestu, da bi ga bili pravilno zavzeli, ampak so hiteli daljqt da bi že skoro prišli v gotiko z bežečimi Nemci, iti da bi. prijeli lisjaka Rommela predno se .jim more skriti. "On sam ve ... " * Minevali so dnevi, tedni, meseci—brez uspeha, brez zmage. Psyhofagos je polagoma spoznaval, da tudi s tem počet^ jem ne pride do cilja. In to ga je neizrečeno jezilo. A ker je čas tekel in potekal, ne da bi prinesel Psyhofagu kako upanje konečnega uspeha in zmage, ga je začelo močno skrbeti, kaj da poreče pekla glavar, ako se spet vrne skoro popolnoma prazen. Kaj, ako res izpolni svojo grožnjo ter ga pošlje na sv. Višarje! In v tej stiski se je zatekel Psyhofagos nazadnje' k Želod-čevi Urši. Te sedaj ni poznal le iz nekdanjega opisa Golobo-vega Joža. Od tedaj se je že sam dovolj prepričal, da j p to res izredno navihano in zlobno bablje. "Nemara je res bolj prebrisana kakoivjaz sam," si je mislil včasih, ko se je spominjal Joževih besed. In tako je poskušal pri nji svojo srečo. "... Glej, mojster ravna slabo z menoj," je govoril, sedeč na šepavem stolcu v nizki in temni Uršini sobi. "In ker mi z nehvaležnostjo plačuje moje usluge, ga hočem malo kaznovati za to. Svetuj mi kaj modrega, in v plačilo ti dam, kar zahtevaš." Starka — suha, sključena in brezzoba — ga je pogledovala i z mižečimi očmi. Mižala jej namreč vedno, kakor bi se bala, | da ji kdo pogleda skozi te mačje oči v globino črnega srca. Tiho, na pol zadušeno se je hohotala. Da je pomočnik Ivan sam hudobec, tega žena pač ni vedela. A to je vedela, da mu mojster ni storil nič zalega, i "I^liirijen človek je in maščevati se hoče," je mislila starka. A k?r je bila sama hudobna, ji je ugajala hudobija tudi na drugih. In tako je radovoljno pemišljevala in tuhtala, kaj mu naj svetuje . . . A naj poprej treSa plačilo določiti. "Kaj mi daš za nasvet?" "Kaj zahtevaš?" "Kaj . . . ? To bi t^žko kar tako povedala . . " In pomišljala je nekaj hipov. (Dalje prihodnjič.) Steel Improvement & Forge Co. ROUGH GRINDERS PORTABLE GRINDERS FORGE HELPERS SHEET TREAD HELPERS SHEAR HELPERS TRIMMER DIE SETTERS SAW OPERATORS INSPECTORS PLAČA OD URE Ta in druga dela so odprta za vojno produkcijo. Prejšnje izkušnje zaželjene, toda ne neobhodno potrebne. Ako ste zdaj zaposleni na vojnem dely, se ne priglasite. 970 E. 64. St. DELO DOBIJO Delo dobi Moški ali ženska, mlad ali star za delo na lotu za parkiranje. Poln ali samo delni čas. Lahko delo, dobra plača. Vprašajte na 3676 E. 78. St. pri Aetna Rd. (283) IZVEŽBANI OPERATORJI / na Boring Mils (HoiJzontal ali Vertical) Large Planer Plača od ure, in overtime Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central (283) OSKRBNICE v starosti od 21-44 leta. Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti. Zahteva se dokaz ameriškega državljanstva. 5-dnevni delovnik, od 5:40 pop. do 12:40 zj. 471/oc na uro za začetek, pozneje več. Stalno delo. Zglasite se dnevno razven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901, THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Soba št. 901 (282) HALI OGLASI Lahko delo Išče se za lahko hišno delo brez pranja ženo ali dekle za postrežbo bolnika čez dan. Dobra plača. Zglasite se po 4. uri popoldne na 1185 E. 172. St. ali pokličite KEnmore 3815 (283) Soba se odda Soba s prostim vhodom in gorkoto se odda za 1 ali 2 moška ali dfckleta. Vprašajte na 11611/2 E. 61. St. (282) Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.95. Pokličite Liberty 2067. (282) -- ... Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) -j-—y,- % Oblak Furniture Co. O TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine X za dom /v 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978_ O <> o o o o o Priglasite vojake za božičnd številko Ime m priimek ...................... Služi Jpri: U. S. Army ........!.l....... Navy .................. Marines Coast Guard ..........Air Corps.......... Merchant Marine,, Ime in priimek dekleta ...................................................................................... Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE .............. Ime in naslov staršev ali sorodnikov ........................................................... OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edimeo, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotičnl vrsti besedo "da." aH pa samo čekirajte z navadno navpično črto. Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. tajnik-zapl Prank Skerl. Ivan z"FznidfAi ^ telja Louis Erste, FranK K ^ t,}, vornik Ivan Zupan. di,1CeVflr• !ii OBO GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Bertold Jpotegne meč. "Kri za kri! Stran z lopovi, pa takoj! Mi nismo kradli, ti pa si! Korenine, vode, vse, vse si%kra-del; sedaj pa še'raniš varuha v Štajru. Naj te kaznuje Bog, Čakaj, to boš drago plačal." Trideset pesti, golih in v zlatu in svili, žuga duhovniku, Jo-ahim Hendel jih ustavlja in zadržuje. "Gospod, zakaj se niste odstranili? Nisem ranjen, vi gospodje v Štajru!" gromo-vito kriči po dvorani. "Jagnje božje, za božjo voljo!" sopiha Plavcij iz Sajtenštetna, divje zre naokoli, kje je izhod, kje so švicarski vojaki, toda dvorana se suče okoli njega kakor po-grezujoč se otok. "Gospod, usmili se nas! Zgubljeni smo." "Ne tako, gospodje! Ostanite mirni, pa ne zabavljajte. Nehajte! Nehajte! Pustite jih, naj gredo. Mislite na Njegovo Veličanstvo T/ Mogočno govori Joahim, nekateri odnehavajo, drugi pa, večina, razsajajo naprej: "Glejte! Hendel krvavi! Lopov ga je ranil. Vrzite lopova v Štajro!" Razširjen stoji cesar gori ob mizi. Okoli njega se pehajo prestrašeni dvorniki. "Klezel!" kliče cesar, ki se mu je od jeze napela žila na čelu. "Zakaj niste odstranili tega opata Helerja, ko je nespodobno kričal proti nam! Po prvi besedi je spadal ven! Sedaj pa čujte in glejte. . . . Kakšna nespodobnost! On je kriv Škof šepeče po špansko: "Opat je osel. Njegovo Veličanstvo prav govori in moško." Nato obmolkne. Ho, vedno huje! Tam tišče opata proti oknu. Maj olike fr- vino, še trenutek ... in tekla bo kri. Za božjo voljo! "Službujoči gospodje! V vrste! Odhajamo!" zapoveduje cesar. Obraz mu je vroče razv-net. "Veličanstvo, ne moremo. Glejte, Veličanstvo ..." "Divjaki!" jezno govori cesar sam s seboj. V tistem hipu je omahnila cesarica na njegovi strani, njena zlatolasa glava se je nagnila na njegovo ramo, rokft je pritisnila na prsi. "Veličanstvo, meni ... je tako tesno pri srcu . . . oj, če Vam kaj store. . . . Oj, Vaše sveto življenje." "Meni? Še misliti ni. Daj roko, dete, približaj se mi. Velja menihu, temu oslu." Prijel jo je pod pazduho s svojo suho roko. "Tako, sem. Je-li bolje? Moja cesarica je bolna!" je napenjal svoj glas, "prostor za mojo cesarico!"/ Stotnik s palico je skočil na srebrno omaro. "Prostor za Njegovo Veličanstvo in najmilosti-vejšo gospo! Kapitan Mejar-doz! Prostor za cesarja! Tele--na straža! Lokostrelci!" Kje so vendar lokostrelci? Po tretji salvi so, kako veli obred, stopili naprej, sedaj, stoje zunaj, čakajo in se čudijo, dp ni drugega spremstva. Samo en vojak, divji Tartarec, cesarjev telesni strelec, ogrnjen v risovo in panterjevo kožo, pridrvi v kipečo dvorano, se prerine skoraj nad glavami borečih se tja do cesarja, postavi se pred omahujoč cesarico, napne loko-vo tetivo skoraj do prsi, da bi sprožil puščico, toda Matija ga» udari po roki: ^'Ne krvi! Nočemo niti sile, niti krvi!" "Vi gospodje v Štajru! Vaša cesarica hoče skozi dvorano, da bi se odpočila na svoji postelji . . . ali ne more v štajarskem , gradu tega storiti, ne da bi tekla kri?" "More, naj stori to, cesarsko Veličanstvo!" mogočno kliče Joahim Hendel. S svojim telesom je branil duhovnika, z obema rokama, s ploskim mečem je zabranjeval besnečemu bratu, da ni izvršil umora. Sedaj ima pred očmi onemoglo cesarico; zadrego cesarjevo — in nevarnost, ki preti bratu in celemu mestu, pa1 postane kakor Samson, razganja s težkimi pestmi najdivjejše kričače narazen, napravi si pot do okna, podere s svincem okovano mizo, da črepinje frče okoli, lete doli na cesto, prekašajoč bobnenje bobnov in šumenje vodopada, kakor bojni klic gromi njegov glas: "Mestna kompanija, naprej, stopaj! Gifing, Henrik, pripe-Ijita kompanijo v dvorano!" Globoko sopeč se obrne zopet po dvorani. "Veličanstvo, ker ste izpodbili roko lokostrel-cu in nočete prelivati zveste, divje štajrske krvi, varuje naj vas štajrsko orožje."" "Dragi brat!" Skozi gnječo tišči rdeči Bertold k svojemu krvnemu prijatelju ter mu ovije roke okoli vratu. "Kaj počenjaš? Proti nam klišeč kompanijo?" "Ne proti vam, marveč, da branim cesarja in presvetlo cesarico. Hočem, da odpeljejo one, ki motijo mir. Misliš li, da z izgredi koristiš naši stvari!" "Far je velik pes!" "Ti pa beri knjigo o spodobnem vedenju." Drom, drom, klin, klin, zveni in gromi po stopnicah gori. Halo! Vrata se odpahnejo, da v velikem loku privrši s police gospoda doli. Pojdite, gošppd smrt? Naj jo hudič vzame!" J opat. Nič se Vam ne bo zgodi-1 se krega rdečebradec. "Na trd lo." ! štor spada trd klin. Ker tukaj Opat stisne ustnici. Jezno po-1 ne morem, mu bom v Ajhetu gleda mladega lajtnanta, ki ga povedal resnico. Spremstva ne pelje proti vratom. Ta naj ga maram. Ostani tu s svojimi pi-odpelje! Pred (6čmi Veličan-j halniki, sam znam doli. Pa stva ga žene s sramoto iz gra-,zdrav!" du mladi sin glavnega štajer-j Z divjimi pogledi je topotal skega krivofrerca! Kaka sra-, veliki stari patricij doli. Mest-mota zanj, ki je po časti tret-jni lajtnant pa je na stotnikovo ji prelat v celi deželi. Satan povelje hitro stopil skozi dve zmaguje, angel se joka. "Kje je Bertold?" vprašuje lajtnant, ki se je vrnil v dvorano. Pazno se ozira po dvorani, njegove oči iščejo okoli. . . . "Gospod Bertold iz Piraha!" kliče rdečebradcu in se mu približa. Kljub funt težkim čevljem in dolgim močnim podvezam štajerskega mestnega vojaštva hodi moško in lahko kakor panter. — "Prosim, odstranite se!" Naslanja se na meč in se smeje. "Ali —!" "Kaj, jaz? Ali naj bi bij pustil, da podli menih zmerja Jo-ahima z zmajem?" "Bežite, bežite! Menih je tepec in Vi ga ne boste posnemali. Saj ste vendar vzvišeni nad bazelsko Smrtjo!" "Kaj me briga ta bazelska vrsti krasno opravljenih vojakov k Veličanstvoma proti mizi, okoli katere je ležala po tleh zlata namizna oprava. "Najmilostivejši gospod, čast mi je javiti Vašemu Veličanstvu, da so puntarji izgnani. Pot je prosta." "Hitro ste napravili red," je rekel cesar, ki je ž dopadaje-njem motril krasno visoko postavo in fini obraz mladega lajtnanta. "Poveljevali ste bolje kakor kdo izmed mojih stotnikov." "Ni li tako, ljubezniva?" Cesarica je nalahno rožnato zardela, prikimala je ter stisnila velo roko svojega gospoda.(Z velikimi očmi, v katerih so se še zrcalile solze strahu, zre hvaležno v mladega junaka. Cesar je vprašal mladeniča, kako mu je ime. "Joahim Henrik Hendel." "A tako!" reče cesar. "V bližja zvezi z gospodom Joahimom Hendel ?" "Njegov sin, Veličanstvo." "Kako pa, seveda. Njegov obraz, njegova rast, samo da je stari mogočen, ml'adi pa eleganten. Mož, ki ima komaj dvainštirideset let, ima že takega sina. . . . On, cesar, nima siria in gre že proti šestdesete-rim ..." "Kdo je vaš stotnik?" vprašuje dalje cesar, kazoč na Gi-finga. "Kaj vidim! Ni bil leta pred štirimi leti v Ensu pri poklonstvu; zdi se mi, da je poveljeval jezdecem?" "Da, najmilostivejši gospod, on, Andrej Gifing, je poveljeval mestnim jezdecem, oskrbnik Šebl pa grajskim, tekmovala sta . za prvenstvo, pa naš stotnik se ni umaknil." . "Takrat Vas še ni bilo v štajerski kompaniji," se smehlja cesar. "Ne,-Veličanstvo. Šele letos sem prišel h kompaniji." "Koliko ste stari?" "V dvajseto grem." Najvišji gospod pelJe™ cesarico pod pazduho sk°J' rano ter opazuje z i^" očmi vojskovodje str" epiv.vljene kompanije. SP "Videl sem veliko moštva pri paradi pri mestnih vratih. Koliko kompanij vas je?" "Tri, Veličanstvo. Mestna, štajerdorfska in ensdorfska." "Kdo je ljudi tako krasno stopajo dvorniki, dvo"11.' opremil? Te lepe muškete bi žal, dvorni mojster, dvorI" bile v čast cesarskemu strelske-' ski mojster in drugo mu regimentu." jstvo. Za njimi stopata "Moj oče, Veličanstvo, je le- cesarica. če po tleh, iz njih teče rdeče doli/na tla zlati Merkuh, s svo- jo Pandoro vred. Naprej! Stopaj ! Dva moža, oblečena kakor lokostrelski stotniki, z vihraj očimi peresi na širokokraj-nih zelenih klobukih, pritopo-tata z golimi, blesketajočimi se sabljami v dvorano in na njuno povelje jima sledi sto mož moritve, sto pušk še zablesti. Sto-oj! Mestna kompanija koraka v dvorano. Cesar, ki še stoji ob mizi, cesarico pod pazduho držeč, se zdrzne, ko zagleda gole meče in dolge puške. Je-li to pomoč ali izdajstvo? Z roko, ki je bolna na protinu, otipava meč . . . "Kompanij^, stotnik in poročnik!" zapovedujoče vpije. Hendel po dvorani. "Prostor, napravite red, da moreta Veličanstvi v svoje dvorane; tu so si nekateri segli v lase, kar se pa ne spodobi pred očmi /Veličanstva." ' V "Poročnik, častno odpelji ča-stitega gospoda iz Garstena, ki je bil ogrožen zaradi izzivajo-čih besedi, pa tudi Bertolda Hendel, ki je žugal, pel ji proč _;» Cesar se globoko oddahne, se nagne k cesarici ter ji zašepeče na uho: "Ne bojte se, ljubezniva. To so zvesti ljudje, Hendel je vrl mož." Stara vojaška korenina, stot nik Gifing, poveljuje: "V raztegnjenih vrstah naprej!" Vojaki korakajo v dvorano, v kateri je zevala široka gaz. Tedaj stopi mestni lajtnant, zaničljivo se smeje, s poveše-nim mečem proti garstenskemu opatu, čigar obleka je vsa po-hojena in razcefedrana visela z njega kakor obleka mučeni-ka, ki so ga iztrgali iz levovega žrela. "Duhovni gospod, prosim, da bi pod mojim varstvom zapustili grad! O, kako izgledate! Vojaki, pozor! spremite11 tos vse moštvo na novo oborožil." "To je dobro pogodil" Cesar se hitro okrene proti cesarici: "Na novo oborožuje, ne da bi iskal na posodo!" Cesarici se še šibij° Cesar pošlje grajske^ v dvorane, kjer je bi'0 njeno cesaričino sprem8 pripelje dvorne dame. (Dalje prihodu odnjif I || Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz. 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredb v jnesecu. Gornja'slika nam predstavlja prve Ameriške čete, ki so dospele v Belgijski Kongo. Te čete so se izkrcale daleč doli na jugil V Leopoldville in so se pridružile bojujpčim se francoskim četam v Brazzaville. ■ i DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr.. podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Andrew Te-kavec, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. Fortuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Frank Skprl. Frank Stefe.. Seje se vršijp vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelbvati. naj izvolijo dva ali tri zastopnike in Jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se. vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih.delovanju na društvenih sejah. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! v i DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše. 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek, 085 Addison Rd.; blagajnik Andrej Teka-vee. 1023 E. 72. Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Prime. John Ježek in Matija Oblak, Zastopnika za klub društev fare sv. V{da: Andrej Tekavc in John Prebil, vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. V društvo se sprejema člane od 16. do 43. leta. SAMOSTOJNO DRU^ LOŽKA DOLINA ,031/ Predsednik Frank Barag«'' , year Ave.; podpredsednik šovec, tajnik Frank Bavec. St.; blagajnik John J. LesJ-T Darley Ave. Nadzorni oo"" p Lokar, John Sterle, Chari^ o , Seje se vršijo vsako tret.io ® 11 secu v S. N. Domu, so"» * jcrH poslopje. Društvo sprejem® ne od 16. do 45. leta s Pr0T nino in zdravniško preisK^j plačuje $2C0 smrtnine in bolniške podpore. Ases- . mesečno. Za sprejem ali P^ članev so vsi slovenski nadaljne informacije ®e društvene zastopnike. sil OH»° DRUŠTVO SV. ANTOJfA ŠT. 138. C. K. o t U> Predsednik Jos. Meg»c"^yii sednik John Hrovat st., f1.0" jr John Hrovat ml.. 6711 Bd7 nisnikar in talnik bolnisKC6,ve.; Joseph Hrovat. 6731 Edna gajnik Frank Turek. N«®^ Turek, Joseph KostanjšeK. Vratar Anton Gregorač. u_ ^e*-ruje vsak tretji pondelje* e 50" 7:30 zvečer v dvorani Vida. „, ----r~---ToV^lm SLOVENSKO ŽENSKO ' DRUŠTVO SRCA MAR" pO« Predsednica Julia t« sednica Mary Grdina. P ^t. Frances Novak, 6326 fon EN 0729; blagajn"? ry Pikš. finančna tajnica P odbcrn'.ce: Mary Skulj. < nik, nadzornice. Gen^^ti. . Jennie Brodnik, Agnes u"lnii^e 'mu, teljica Frances Kasunic. " topnif aCjaj. zornica Louise Pikš, 2 i skupna društva fare Kjub c6r Pristov. Mary Tekavec;J^^l • ŠND in konferenco SND V » nik; društveni zdravnllu- , ■ fit., dr. Seliškar ml., v.^t Oman. dr. Perko. dr. W V'<>' štvo zboruje v stari šo» „h % stvo ZDoruje v sian bu*' s\ % ^ ' drugo, nedeljo v mesecu f" gjo ™ g ", 1 ql nike: Duhovni vodja. „| pikyar fare jw®.- k <■ > Frank Perme Sr., P°dD joseP^ .Hlabše. bivši borštnai■ le$ v> tJ man. finančni tajnik V>. -d r 1580 E. 133. St.; m Baznik, nik, nadzorniki: Znidaršič, Ludwig ^Lr^g r Baznik. Skrbnik pri $ V tji ' 1 Hlabše. 1082 E. 72. ® t ffetj' y "»a Društvo zboruje vsa* stan ' mesecu ob 7:30 zvečer Vida. Z( Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensk} katoliška JEDNOTA SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA . INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IščEjlO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Najstarejša slovenska podporna v Ameriki. . . Posluje že 49. Članstvo 38,200 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote znaša Če hočeš dobro sebi in stojim dragim, sararnj se Pri steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JE D**0*1 ^ over&V kjer se lahko zavaruješ sa smrtnine, razne poškodbe. ^ bolezni in onemoglosti. ^ a te a« 6°' K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ienske od * • otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje ow™" ^ ,f./Ut»»e ' K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste cerw dobe od $250.00 do 15,000.00. tVfi K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov 1» si«-®4- J^iiii^ ali članica te mogočne in borate katoliške podporne o™ trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse iruj» P?dr^uštfV' se obrnite na uradnike ta uradnic« kraJevn«1 SOBQE lOBOl Jednote ali K. na K. pa