Učiteljski politicui klubi. Pod tem naslovom prinaša fflavni uredinik »Narodne Prosvete« tov. St. St. članek. ki ie poučen za osvetlienie tega Vprašamja tudi za nas. : Konstatira. da ie med u&teUstvom nastala prava manija za ustanavl.ian.ie Dolitičtio-strankarskih klubov. V Beojrradu so se osnovali radikalrii. demokratski. samostaiino-demakratski itd. klubi ki imaio svoie štatute. svoio unravo. seie in vloere ter volivaio na deželo. Na ta način se "potroši ogromino ča sa in enereiie s strani uč"itebstva na te strankarske klube v škodo UJU. Ti klubi ne koristijo niti 'politiflri, niti-UJU. Oni capliaio jiepazvani Ln neopaženn za strankami. V Tiiiih se vodiio praziri razeovori in oreniri često strastni in neznosni. saimo o osebnih vnrašanjih. Tu se razpravlia o vprašanjih izven politike. Pretresajo se slučaii osetoih nameščaTii- UDravitelistvo. .nadalievanue šole. honorarfi itd. {Preeanjania in premeščania lastnih tovarišev). In kar ie naiusodneje: v teh klubih se vodi brezobzirna kamiPania / ozirom na -vkuDŠčine in društva stanovs.k<? oreanizaciie. kadar ie iznraznjeno v mib fkako mesto. Tedaf se zahteva takoi nr; volitvah Drooorc do strankarsko nolitieni opredelitvi članstva "in se kandidira samo strastne strankarie na iz'Dra!zmiena niesta v odborih brez ozira na drujje strokovne SDOsobnosti. Ona stranka. ki ne uspe. smatra to za »casus belli« in izrabi to za eoiitev osebne mržnie nrot: stanovskim tovarišem drueeea nolitiškeea Drenričamia ter eoii Dreoire ki težko -i-n bnlno Dretresalo stanovsko orjjanizaciio. Ves ookret teh klubov izhaia iz centra. ne z dežele. da se 'Dosamez-ne osebnosti pokažeio strankam. kai store za nie Dasi klubi ničesar 'Dozltivneea n»? store va vzeoin rnotitianp zavesti )klubovih članov in ie mih delo povsetm brez koristi. vendar deluieio naDrei. Mi bi kliibe odobravali. če ibi se 00tom niih širili kaki novi napredni doHtični Drincroi; če bi ti 'kliJbi širili med učitelistvom vsestransko državnoiDravmo oolitično izobrazbo: če bi se v niib vodila strojja in stvarna kritika in Dretresa- ni« fseh važnili DolitičniVi doeodkov; čc bd se v niih ustvarjala iasna sodba o raz,nih državnib vprašaraih: če b\ se oretresala nacionalna vorašama. da bi se DOtom n.iih v oolitični 'Dokret vnašala Dotrebna doza kulturno-nrosvetniih. socialno-afosuodarskih in hiuiiensko družabnih ookretov. Niti eden kluto ne deluie v tem oravcu in nima tesa v nravilniku In za'kai? Zato. ker ie za vse to treba višne izobrazbe. višie volie in ker sn tradicije Dreteklih 'Dlitvih boiev in metod iačie, kakor zavednost do nalo? ki iili sedaniost zahteva od nas. In zato. ker ie najlažie vstODati v klub brez višiih nalo.e in ciliev. da se malo izkriči. nblati in očrni tesa ali oneea: sestati se. da se sestain Drešteje. »koliko nas ie še?« to ie začetek in konec dela v sedanjiih klubih. Kluibi sp ne trudijo. da bi bilo Udruženie močno in veliko. da se v niem ueladlio m&dseboinosti. da <«>• v inierni neemeio in v^ni deleeiraio liudie ki razumeio usDešno sodelovati za ves stan. in ki hočeio tako delovati; ne neeuieio se talenti in SDOsdbm lfud,ie za ooedine posle — misli se le na oronorc in strankarstvo oredvseim. Potom klubov se favoriziraio vlade obstorieče n. strank. ki \m orroadaio :khibovi člani. četudi uničoiieio naša orava in interese. V mih se izembi zdrava krilka šn DolMčna zavest ter zdrav oravec. Celo člani. ki donašaio 7 dežele nesuimljivo zdravn iDolitiianm moralo in značai v osredie. izeube to v klubu. Ako si hočeio klubi codališati živlienie nai vnesejo v svoie delovanle smoter DO-litične izobrazbe obie^ktivirio obveščaTiie in zdravo kritilko nai čitaio raznrave. nai vzameio v nlbrambo oerožena Drava svojih tovarišev. nai vsakemu !kažeio resnico m nai erme 'Droti Ikoru'ncii in naskokom na naša urava. na.i vneseio družabno in Drosvetoo delo v svoie seie nai kreneio na novo oot. k noviim smotrom. nai nastoDiio z inovimi Droe-ramj. ker klulbi. lahkio mnoeo store v krosru enakom:šlienih. če imaio moderne ideale daio lahlko mnoeo novih lenib idei vsaki stranki in 'zavzameio lahkn viidno m fcoristno mesto v Dravi narodni demokraciji.