ACROCEPHALUS XIX - 86 -1998 Prispevek k poznavanju ptic Hraških mlak A contribution to the knowledge of the birds of Hraše pools Henrik CIGLIČ, Tone TREBAR UVOD Hraški mlaki smo zasledili v slovenski strokovni literaturi razmeroma pozno, še posebno glede na njun nastanek. Ornito-loško sta bili odkriti šele leta 1991 (Bibič 1992), nastali pa sta po vsej verjetnosti že veliko prej, saj ju tamkajšni Agrokombinat Emona uporablja kot gnojnični jami. Kdaj sta mlaki nastali, ni znano. Pri datiranju si lahko pomagamo z vojaško topografsko karto iz leta 1978, na kateri so vrisane kar tri manjše vodne površine; poleg sedanjih dveh še ena na nasprotni strani glavne dovozne ceste. Enako v drugi izdaji Atlasa Slovenije (MK 1996), medtem ko v prvi izdaji (MK 1985) ni vrisana nobena. Povsem naključno ju je junija 1991 odkril ornitolog A.Bibič, ko je botaniziral na Smledniškem gradu in zatem skupaj s P.Trontljem ugotovil prvo gnezdišče čopaste črnice Aythya fuligula v zahodni Sloveniji (Bibič 1992, Trontelj 1992). Zanimanje za Hraški mlaki se je zelo povečalo spomladi leta 1996, ko sta se vodi obeh gnojnicnih jam zaradi zamasenega odto-ka združili in preplavili lokalno makadamsko cesto. Voda se ni umaknila vse do poletja, kar je po vsej verjetnosti vplivalo tudi na uspešno prvo gnezditev črnogr-lega ponirka Podiceps nigricollis v Sloveniji (Ciglič, Sovinc 1996). Pozno spomladi 1997, pravzaprav sredi gnezditvenega obdobja, so domačini odtok delno očistili, tako da je vodna gladina vnovič upadla pod raven makadamske ceste. METODA Ptice sva priložnostno opazovala prek celega leta, največ spomladi in jeseni v času selitve v obdobju od aprila 1995 do januarja 1998. Pogostost opazovanj je prikazana v tabeli 1. Nekaj podatkov sta prispevala tudi Iztok Geister (IG) in Andrej Sovinc (AS), vendar v tabelo niso vključeni kot opazovalni dnevi. Kadar sva opazovala ločeno na isti dan, je podatek vnesen kot eno opazovanje, čeravno je eden opazoval dopoldan, drugi pa popoldan, V sistematskem delu so prikazane samo značilne močvirske ptice. leto J FMAM J JA SOND skupaj 1995 4 3 1 4 13 1996 2 9 13 4 2 2 3 8 6 4 53 1997 2 18 8 6 4 113 12 37 1998 7 7 skupajll 1 10 21 22 9 3 3 6 13 8 5 112 Tabela 1: Pogostost opazovanj v posameznih mesecih v obdobju 1995-98 Table 1: Observation frequency during separate months in the 1995 - 1998 period SISTEMATSKI DEL Mali ponirek Tachybaptus ruficollis - V obdobju selitve jih je bilo opazovanih največ 10 (26.3.96). V letu 1996 so gnezdili 4 pari. 6.7.1997 so bili opazovani trije mladiči. Čopasti ponirek Podiceps cristatus -23.1.1998 sta bila opazovana dva (2) osebka. Črnogrli ponirek Podiceps nigricollis - V letu 1996 so bili prvič opaženi 3 osebki 25.5.(21.5. jih še ni bilo). 30.5. so bili opaženi celo 4 osebki, vendar je ostal in gnezdil samo en par. (Ciglič, Sovinc 1996). 31.8. in 8.9.1997 je bil opazovan osebek v zimskem perju. Velika bobnarica Botaurus stellaris -Dva osebka (2) sta bila opazovana v dneh od 6.4 do 11.4.96, en (1) osebek pa 23.10.96. Mala bobnarica Ixobrychus minutus -Opazovani so bili največ 4 odrasli samci (5.6.96). Vrsta v Hrašah verjetno gnezdi: 8 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS ¦ Sliki 1 in 2: Iz primerjave dveh zemljevidov (levo iz leta 1978 in desno iz leta 1996, (oba v razmerju 1:50.000) je videti povečan obseg Hraških mlak (vira: Vojnogeografski institut 1980 in Mladinska knjiga 1996). Figs. 1 and 2: Comparison between the above two maps from 1978 (left) and 1996 (right), both at a scale of 1 : 50 000, indicate an increased volume of the Hraše pools. (Sources: Vojnogeografski institut 1980 and Mladinska knjiga 1996) 12.7.1996 sta bila opazovana samec in samica. Mala bela caplja Egretta garzetta -Opažena samo 15.5.96. Velika bela caplja Egretta alba-5.3.97 je bil opazovan en (1) in 10.3.97 dva (2) osebka. Siva caplja Ardea cinerea - Od aprila do oktobra je bilo opazovanih do 20 osebkov. Najbližja gnezditvena kolonija, Gameljne, je oddaljena le nekaj kilometrov zračne linije. Bela štorklja Ciconia ciconia ~ Osebek je bil opazovan 18 in 28.4.96, v dneh od 9,-10. 5. 96 pa se je zadrževalo 6 osebkov. Duplinska gos Tadorna tadoma - Osebek te v notranjosti redke vrste se je ob Hraških mlakah zadrževal od 28.5. do 30.5.96. Opazovana je bila tudi 3.1. in 18,1.1998, kar dopušča domnevo o prežimo van ju v širši okolici. Žvižgavka Anas penelope - Ta vrsta race je na preletu pogostejša in številnejša Slika 3: Zahodna Hraška mlaka spomladi 1996 (I. Geister) Fig. 3: Western Hraše pool in spring 1996 (I. Geister) 9 ACßOCEPHALUS XIX - 86 - 1998 jeseni. Tako je bila leta 1996 opažena dvakrat v aprilu, leta 1997 pa enkrat v aprilu in dvakrat v maju, vsakič v tem letu po en samec, v jesenskih mesecih pa vsako leto, največ 16 leta 1995 v oktobru in decembru. Samec te race se je v Hrašah zadrževal tudi od 17. do 20.1.1998. Dolgorepa raca Anas acuta - Samec je bil opazovan 4.4. in 18.10.1996 ter 3.1 in 18.1.1998. Tudi ta dva januarska podatka dopuščata domnevo o prezimovanju v širši okolici (trikotnik Zbilje, Hraše, Mavčiče). Mlakarica Anas platyrhynchos - Prevladujejo spuščeni gojeni osebki, namenjeni športnemu lovu, najdenih pa je bilo tudi nekaj gnezd. Kreheljc Anas crecca - Ta v majhnih skupinah od 2 do 6 osebkov pojavljajoča se raca je pogostejša spomladi kot jeseni (razmerje pojavljanj 7:4). 5.11.1997 pa je bila opazovana jata 17 osebkov. Gnezdi-tveno sumljiva sta bila 2.6.1997 opazovana vsamec in samica. Žličarica Anas clypeata - Iz pognezdi-tvenega obdobja je en sam julijski podatek (29.7.1996), ko so bili opazovani trije (3)osebki, Spomladanska opažanja so iz marca, aprila in presenetljivo tudi še iz srede maja. Opazovani so bili največ štirje (4) osebki (3 samci in ena samica), in sicer 4.4.96. Vsega skupaj 7 opazovanj. Regija Anas querquedula - 20 spomladanskih in 7 jesenskih podatkov. Število opazovanih osebkov je spomladi 1997 stalno naraščalo od dveh (2) 28.2. do šestdesetih (60) 14.4., kar kaže na to, da se je na selitvi zadržujoča se jata nenehno povečevala. Zato pa je bil toliko bolj gnezditveno sumljiv samec, opazovan 25.4.(IG) in v dneh od 24. do 26.5.1995. Tudi leta 1996 se nekaj parov ni odselilo skupaj z večjo jato. Kljub temu dokazov o gnezdenju ni. Kostanjevica Aythya nyroca - V letu 1996 je bila opazovana trikrat: 26.4. dva (2) samca, 27.3.(1) en osebek in 4.4. štirje (4) osebki, v letu 1997 pa petkrat: 28.2 eden (1), 24.3. dva (2), 21.9 in 23.10 po en (1) osebek. Nedvomno pa je bil gnezditveno sumljiv 25.5.1997 opazovani samec. Sivka Aythya ferina - Za to vrsto race so samo trije podatki: 26.3. eden (1), 27.3.1996 dva (2) in 21.9.1997 trije (3) osebki. Slika 4: Polojnik Himantopus himantopus, Hraše, 19. 5. 1996 (A. Sovine) Fig. 4: Black-winged Stilt Himantopus himantopus at Hraše pools on 19th May 1996 (A. Sovine) Čopasta črnica Aythya fuligula - Jata 14 osebkov se je zadrževala v marcu 1997. V aprilu se je v letih 1995-97 zadrževalo največ 7 in v maju največ 6 osebkov. Zanimiva je bila spolna sestava 24.7.1992: 7 samcev in 3 samice, od teh dve z štirimi (4) mladiči (IG). Bibič (1992) poroča, da je 5.7.1991 opazoval "dva para čopastih črnic in osem mladičev na večjem ribniku", kar dopušča domnevo, da v Hraških mlakah nikoli nista gnezdila več kot dva para teh rac. V letu 1997 je bilo v gnezditvenem obdobju sprva opaziti 4 samce in 6 samic (9.5.), kasneje (2.6.) pa 7 samcev, kar bi lahko pomenilo, da samice tačas gnezdijo v bližini, vendar se takšna pričakovanja niso izpolnila. Rjavi lunj Circus aeruginosus - Opazovan dvakrat v letu 1996: 4.4. samec in samica, 9.5. samec . ŠkrJančar Falco subbuteo - ŠkrJančar je bil opazovan dvakrat: 30.5. in 13.8.1996 , obakrat pri lovu na kačje pastirje (Odo-nata). Mokož Rallus aauaticus - Mokož je bil opazovan trikrat: 4.4.1996 in 2.11.1997 (AS) ter 5.6.1996 (AS), ko je bilo slišati značilno kruljenje, kar kaže na gnezdite v. 10 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS Slika 5: Ko je iz dveh vodnih površin nastala ena, je bila poplavljena tudi lokalna cesta, pomlad 1996 (I. Geister). Fig. 5: As soon as the two separate water bodies merged, the local road was submerged; spring 1996 (I. Geister). Grahasta tukalica Porzana porzana -Opazovana je bila vedno le v drugi polovici leta (od julija do novembra), v letu 1995 enkrat, v letu 1996 trikrat po en osebek. Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus - Največ je bilo opazovanih 10 odraslih ptic ob enem obisku (4.4. in 28.6.1996), po čemer smemo sklepati na največ 5 gnezdečih parov. Liska Fulica atra - Od 23.3. do 28.4.1996 je bilo opazovanoh 30 osebkov. 8.5.1996 je bilo najdenih 20 zasedenih gnezd, od tega 9 v mlaki vzhodno od ceste in 11 v mlaki zahodno od ceste. Popis bo objavljen v prispevku o gnezdil-kah Hraških mlak (op.ur.). Polojnik Himantopus himantopus - Osebek se je na Hraških mlakah zadrževal od 18. do 22.5.1996. Mali deževnik Charadhus dubius - Vsi datumi pojavljanja v letih 1995-96 (7 v treh letih) so aprilski. V letu 1997 je bil par opazovan na makadamski cesti 9.5., en sam osebek 25.in 28.5.in I.6., ko je hlinil poškodovanost (AS). Dovolj znamenj za gnezdite v, četudi neuspešno. Priba Vanellus vanellus - 36.3.1996 je bilo opazovanih 10 osebkov, kasneje (v aprilu) največ 4, iz česar bi lahko sklepali, da so na sosednjem Koruznem polju gnezdili najmanj štirje pari. Najzgodnejši mladič najden 22.4.1997. Mali prodnik Calidris minuta - Štirje (4) 28.5.1997. Črnorepi kljunač Limosa limosa - Osebek te vrste je bil opazovan 28.4.1996. Rdečenogi martinec Tringa totanus -18.4.1995: 10, 25.4.1996: 3 in od 8. do 10.4.1997 : 10 osebkov. Pikasti martinec Tringa ochropus - Trije osebki so se zadrževali od 19. do 21.8.1996 (IGL Črni martinec Tringa erythropus - Opazovan 9.5.1997. Močvirski martinec Tringa glareola - V aprilu in maju se pojavlja v skupinah od 2 do 20 osebkov (18.4.1995, 9.5.1996). Je najpogostejši in najštevilnejši spomladanski pobrežnik. Mali martinec Actitis hypoleucos -Podatki so trije; od teh eden zelo zgoden : 15 osebkov 27.3.1996 in eden nenavadno pozen : 3 osebki 22.5.1996. Junijski podatki (18.4. - 30.6.) pričajo o zgodnji jesenski selitvi. Kožica Gallinago gallinago - Od 25 podatkov v zadnjih treh letih jih je 11 jesenskih in med njimi je tudi najštevilnejše opazovanje : 26 kožic 30.11.1996. Rečni galeb Larus ridibundus - Nekaj zanimivejših podatkov: 27.3.1996: 36, 11.4.1996: 14 in 19.11.1996: 15 osebkov. Črna čigra CMdonlas nigei - Vsi podatki so iz leta 1997: 14.(AS), 19.,20.in 25.5, ko je bil opazovan en (1) osebek, ter 20.in 28.5, ko sta bila opazovana dva (2) osebka. 11 ACROCEPHALUS XIX - 86 - 1998 Breguljka Riparia riparia - Dva (2) osebka sta bila opazovana 25.4.1995. Rumena pastirica Motacilla flava - Nekaj teh ptic je bilo videti na preletu 26.4.1997 (AS) Modri slavec Luscinia svecica - Samec je bil opazovan 4.4.1996 Močvirska trstnica Acrocephalus palustris - Pojoči samec je bil evidentiran 24.7.1992 (IG) in 5.6.96 (AS), kar kaže na gnezdenje. Rakar Acrocephalus arundinaceus -Samec je pel 21.5.1996. Plašica Remiz pendulinus - 8.4.1996 štirje (4) , 24.10.1997 dva (2) osebka. Trstni strnad Emberiza schoeniclus -24.3.1997: cca 40 osebkov. RAZPRAVA Podrobnejši topografski opis Hraških mlak je najti v prispevku o gnezdenju crnogrlega ponirka (Ciglič, Sovinc 1996). K temu lahko dodava le to, da je obrežje vzhodne mlake nekaj metrov široko obraslo z rogozom (Typha sp.), obrežje zahodne mlake pa predvsem s trstom Phragmites australis. Na tej mlaki je tudi nekaj trstiščnih pasov sredi vode. Potrjeno redno gnezdijo mali ponirek Tachybaptus ruficollis , mlakarica Anas platyrhync-hos, zelenonoga tukalica Gallinula chlo-ropus, liska Fulica atra in priba Vanellus vanellus. Potrjeno občasno gnezdita čopasta črnica Aythya iuligula ( mladiči so bili opazovani leta 1991 in 1994) in črnogrli ponirek Podiceps nighcollis (uspešna gnezditev leta 1996). Domnevno občasno gnezdita mala bobnarica Ixobrychus minutus (v letu 1997 nobenega opazovanja) in mokož Rallus aquati-cus. Od selivk se na Hraških mlakah najpogosteje zadržujejo race in pobrežniki. V marcu in aprilu sta najpogostejši raci kreheljc Anas crecca in regija Anas querquedula, ki sta bila v teh dveh mesecih opazovani ob visokem številu obiskov. Regija je s šestdesetimi osebki, opazovanimi v enem dnevu, tudi najštevilnejša opazovana raca. Najpogosteje opazovani pobrežnik je jeseni kožica Gallinago gallinago, ki je bila v oktobru, novembru in decembru opazovana ob visokem številu obiskov, v večini primerov po nekaj osebkov. Najpogostejši spomladanski pobrežnik na preletu je močvirski martinoc Tringa glaroola, ki je bil v aprilskih dneh opazovan devetkrat v skupinah do dvajset ptic. Izmed vrst, ki se v Sloveniji pojavljajo redko ali pa redno, vendar v majhnem številu, je treba omeniti veliko bobnarico Botaurus stellaris, kostanjevko Aythya nyroca, duplinsko gos Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus in modrega slavca Luscinia svecica. Pogosto ustavljanje in zadrževanje pre-letnikov govori o izjemnem prehranjevalnem pomenu tega plitvega in s hranili zasičenega vodišča. V primerjavi s Hraškimi mlakami so okoliška glinokopna močvirja (npr. Bobovek, Češnje vek), gramozne jame (Reteče) in zbirna jezera na Savi (Zbiljsko, Trbojsko) in v povirju Kokre (Brdo) neprimerno slabše obiskana. LITERATURA: Bibič, A.(1992): Iz ornitološke beležnice: Čopasta črnica Aythya iuligula, Acrocephalus 50: 21. Ciglič, H., A. Sovinc (1996): Potrjeno gnezdenje crnogrlega ponirka Podiceps nighcollis v Sloveniji, Acrocephalus 75-76: 43-46. Trontelj ,P.(1992): Prispevek k poznavanju avifavne Zbiljskega in Trbojskega jezera na reki Savi, Acrocephalus 50: 16. POVZETEK V obdobju 1995 - 98 je bilo v več kot sto opazovalnih dnevih (112) popisanih 45 vrst vodnih in obvodnih ptic, ki se na preletu zadržujejo v Hraških mlakah, plitvih in močno evtrofiranih gnojničnih jamah ob hlevih kmetijskega kombinata. Nekatere izmed njih tukaj zaradi privlačnih življenjskih razmer tudi gnezdijo. Od preletnih ptic sta najpogostejši raci kreheljc Anas crecca in regija Anas querquedula, najpogostejša pobrežnika kožica Gallinago gallinago in močvirski martinec Tringa glareola. Izmed vrst, ki se v Sloveniji pojavljajo redko ali maloštevilno, je treba omeniti veliko bobnarico Botaurus stellaris, duplinsko gos Ta- 12 XIX - 86 - 1998 ACROCEPHALUS doma tadorna, kostanjevko Aythya nyro-ca, polojnika Himantopus himantopus in modrega slavca Luscinia svecica, Leta 1996, ko je bila vodna površina zaradi zamašitve odtoka največja, je v Hraških mlakah uspešno gnezdil par črnogrlega ponirka Podiceps nigricollis, kar je bilo prvo potrjeno gnezdenje te vrste v Sloveniji (Ciglič, Sovinc 1996). Sicer pa tu redno gnezdijo mali ponirek Tachy-baptus rulicollis, mlakarica Anas platyr-hynchos, liska Fulica atra, zelenoga tuka-lica Gallinago gallinago, priba Vanellus vanellus in močvirska trstnica Aciocephalus palustris, občasno pa mala bobnarica Ixobrychus minutus in mokož Rallus aquaticus. SUMMARY In the 1995 -1998 period, 45 species of aquatic and riparious birds were recorded during 112 observation days at Hraše pools, these shallow and highly eutrophi-cated cesspools along the cowsheds of the local agricultural plant. Most of the birds dwell at the pools during their passage, but some also breed here due to the very favourable living conditions in this particular area. Most frequent amongst the passage migrants are Common Teal Anas crecca and Garganey Anas querquedula, while Common Snipe Gallinago gallinago and Wood Sandpiper Tringa glareola are most frequent as far as waders are concerned. Among the species that occur in Slovenia rarely or in small numbers, let us mention the Great Bittern Botaurus stellaris, Common Shelduck Tadorna tadorna, Ferruginous Duck Aythya nyroca, Black-winged Stilt Himantopus himantopus and Bluethroat Luscinia svecica. In 1996, when the water surface reached its highest peak due to the blocked outflow of the pools, a pair of Black-necked Grebes Podiceps nigricollis bred here successfully, which was the first confirmed breeding of this species in Slovenia (Ciglič 8c Sovinc 1996). The regular breeders at Hraše pools are Little Grebe TachyMptus mlicollis, Mallard Anas platyrhynchos, Common Coot Fulica atra, Moorhen Gallinula chlo-ropus, Northern Lapwing Vanellus vanellus and Marsh Warbler Acrocephalus palustris, while Little Bittern Ixobrychus minutus and Water Rail Rallus aquaticus breed here only periodically. Henrik Ciglič, Likozarjeva 7, 4000 Kranj Tone Trebar, Pestotnikova 17, 4000 Kranj Naročila sprejema Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Cena knjige je 9.996 SIT; za člane društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije velja 20% popust. 13