Štev. 3. •jubljaijsKjs Leposloven in znanstven, list! V Ljubljani 1. marcija 1887. Leto VII. L Iz popotnega dnevnika. 1. Sopotnik. ovori, le govori Tovariš novi moj! Ne veš, kako" mi prija Prekrasni jezik tvoj. Kak smelo turban beli Na glavi ti sedf! Obleka slikovita Baš divno ti stoji. . Zdaj noge gracijozno »Podkrižal« si . . . lep<5! Še čibuk dragi v usta, Pa pušiva ... tako ! Maglaj. Z obraza že ti čitam, Da moslem ti si vnet, Jeruzalem je — Mekka, Vzor tvoj je Mohamed. Govori, oj, govori Premili jezik svoj, Da zabim Mekko sveto, Da zabim turban tvoj! Tvoj jezik moj je jezik, Cuj me, prijatelj ti! Slovanska sva si brata, Ej, jedne sva krvi! 2. Mohamedanki. v V/emv emu gosta i& koprena, Ki zakriva lica kras? Kaj je mislil prorok modri Zagrnivši ti obraz? Sarajevo. Hoče prorok mar zavidni, Naj le mož te gleda ¦ tvoj ? — Ali je kot stvar nečisto V koran te zapisal svoj ? —¦ Nikdar sanj ne sanjaš zlatih O svobodi kristijiin? — Robstva jarma ne občutiš, Harem ni ti — pretesah? 3. V begovi džamiji. Sarajevo. eziij se!« opdmni me hodža, V mošeji sva krasni, a ¦— tiho! »Prijatelj, tL dom je svet; V molitvi vtopljeni so baš! Sam Allah časti se tu višnji Na čilimih klanja do zemlje In prorok njegov Mohamed.« S prosjakom se vred bogataš. ' 130 S. Savec: Postillon d'amour. Skoz kiipolo solnce poldnevno Na vernike sije z nebčs, Na turbane pisane sije I vmes na rudeči fes. Na ustnih trepeče jim »Allah!« Na iztok jim sili okd . . . O kake goreče molitve Iz duše globine jim vrd! Ne moti vas »tujec« jedini, Stoječi med vami neznan ? . . Oj, videti hotel sem samo, Kak Allaha moli — Slovan ! Po svoje jaz, vi pa po svoje Kot bratje častimo Boga, Molitev je dobra i vaša, Če dobrega vzdih je srca. Skoz kupolo solnce poldnevno Na brate tu sije na nas . . . Le molite, skoro da posije Nam »Allah« naš veliki čas! Gor a z d. Pojasnila. Moslem, plur. moslemin, mohameddn; znano je, da so mohamedahke (bule) zagrnene z belim neprozornim velom ter da se smejo razgaliti po koranu, sura 24.., samo pred svojimi soprogi, pred roditelji in najbližnjoj rodbinoj ; hodža je moliamedanski duhovnik; džamija, mošeja ; dž. »begova« — Gazi Husrev-beg — je poleg »careve« najlepša v Sarajevu ; čilim, preproga; »Po jeziku i krvi smo vaša braea«, rekel mi je hodža v begovi džamiji. — Pisatelj. Postillon d' amour. Iz spominov dalmatinskega slikarja. Priobčil S. Savec. IV. Na morji. i znate več jezikov!« to so poudarjali Rusi Cetinovičevim ugo- vorom. Ali za Boga, kaj mu pomagajo tu njegovi Vleče na uho pogovore sopotnikov, povelja častnikov, ujame kako znano besedo, govorice pa ne razume kar nič. Vražja angleščina! Saj se je je vendar toliko učil, da mu je kak angleški časnik po večini razumljiv. Ti Angleži pa izgovarjajo svbj jezik vse drugače, kakor ga pišejo. Poskusi z nemščino. Ogovorjeni ga začujeno pogleda, drugi kaj nerazumljivega odgovori, tretji se porogljivo nasmehne. Toliko muke je svoje dni delala blažena nemščina mladeniču, lomila mu jezik, toda pri prvem koraku med širji svet ga pusti njena razvpita moč čisto na cedilu! Osamljen sredi Ijudij, poln nejevolje nase in na ves svet, na angleški še posebe, zre v jednakomerno nizko ob- * o- UliTflfJUlg; Štev. io. jubljaT\5Ki9 ¦i ..t—-J—1 .1 -I,,. )_, .1 t ..J... I, I I I 1 ioioioiciioioiOlOloio»oioii)«oiaio»oio«oi [OlOtOIfllgl ioioioio igioioi ~i—i—i—z—i—i—i—i—j—i—i—i—i—i—i—i—i—t— -t—;—i—i—i—i—i—r—r~~i—y jp^Leposlovert in znanstver\ list? V Ljubljani i. oktobra 1887. Leto VII. Iz popotnega dnevnika. 4. Mujezin. Za planino pada solnce, Zlatim ljubi jo poljubcem . . . Cuj tam pesem z minareta, Pesem ko iz krajev tujih ! Veličastno se obrača Mujezin na stolpu vitkem, S turbanom na glavi ruši, Z vihrajočoj bradoj sivoj. Na vse štiri svčta strani Starčeva se pesem dri, Mosleminom nosi veter Pesem resno in otožno: »Velik samo ti si, Allali, Mohamed tvoj prorok svet je! Molit, bratje ve"rni, molit, Komur mar je sreča večna !« Sarajevo. In ponosno se obrača Mujezin na stolpu vitkem ; Zdaj obstane zroč na mesto, Misli starec glasne misli: »Kje ste, carji Sulejmani, Kje' je stara slava naša ? Džavri vzeli so nam Bosno, Tujci so nam gospodarji!« »Klanjajo se pred vešali, Molijo ti kruh in vino, In človeka križanega . . . A kalif jih gleda mirno!« »On ne vtegne! — Kdo potem pač Bi Cerkeske bele ljubil, Pušil čibuk, srkal kavo ?! . . . Da sem jaz car v Ištambulu!« — Kje sem ? Med gomile sem zašel, Pod sencjimi vrb in cipies Kjer moslemi spavajo sladko — Ne! Oni so vrhu nebes ! 5. Na grobji mohamedanskem Sarajevo. Po rajskih tam šetajo vrtih, Kjer vrelci srebrni šume; Baršun jih odeva in svila In kamenci dragi krase. Družice so huris jim divne Velikih in črnih očij, Ki pomlad procvita jim večna, Ki jutro jim večuo žari. Nesmrtnost pijd iz čaš zlatih, Iz zlatih tam skled jo jedo, Vse, vse se izpdlni presrečnim, Kar duša želi in oko ! . . . Lep raj si ustvaril, o prorok! Z njim pol si osvojil zemlje, Osrečil si ž njim milijone . . . Poznal si — človeško srce! Glej »Ljublj. Zvon« št. 3. 37 578 , Gordzd: Iz popotnega dnevnika. V oblačili belem Plavaš pred mendj, Džerdžan zlat ovija Vrat lobddji tvoj. 6. Srbsko dekle. V čistosti se lesku Bajnem vsa žariš — Vila zračna sama Krasna se mi zdiš! Novi Sad. Čuj, pokleknil tu bi S prošnjoj pred teboj Oj, ti vila dobra, Spremljaj život moj ! Krog mene dehti krasan perivoj, V ozadji vtrip mesta se čuje, Pred manoj por<5ke god večni svoj, Glej, Dunav tii s Savoj praznuje! 7. Na kale-mejdanu. Beligrad. Vse bliže in bliže ... že vidim ves voj, Glej, bliskajo v solnci se meči . . . Rogovi bučeči pa kličejo v b6j . . . Vse suče se v pisani gneči. Tu sanjam zamaknen v objemanje td, V poljubov t6 strast, ki ne mine — In meni se zdi, da nevesta v slovd Pozdrave šumi mi z očine! . . . Tu sanjam !... Cuj, konj iz daljave peke"t Vse bliže in bliže prihaja! Vse bliže ... že trese pod mdnoj se svet, Topov grom in pušek razsaja! Tam prapor Madonnin ponosno vihra, Križ zlat mu na vrhu iskri se . . . Tu prapor prordkov nasprot plapola, Srp lunin z osti mu blišči se. Tu »Allah!« tam »Kristus!« ... kateri obeli Priboril pobedo bo zdse ? . . . Ne boj se! — Le sanjal o prošlih sem dneh, Zamislil bil v stare se čase. — Tu stojiš mi, pesnik, Tukaj sredi parka, Ki te obožava M&djar in Madjarka ? 8. Pred spomenikom Petofijevim. Pešta. In zaman vzdihoval Nisi po svobodi! Blagor ti: Tvoj narod, Pel si o ljubezni, Pel o domovini, Da bi srečni bili Ne ! To je le kip tvoj, Lik od mrtve mddi; Ti živiš nesmrtno Rodu v duše sredi ! Skoro njeni sini. Zdaj ti lil iz srca Slavčji spev opojni, A zdaj spev tvoj bil je Spev Tirteja bojni! Prorok ti svaril bi Brate svoje zemlje : »Sam zgubi svobodo, Kdor jo drugim jemlje!« Prost je med narodi ! A ko duh tvoj z raja Doli se ozrl bi, Bronasta ti usta Valjda tii odprl bi. Gorazd. Pojasnila. Mindre (eta) ali milnara je poleg vsake džamije naš zvonik nadome-ščujoč vitek stolp, s katerega mujezin kliče vernike k molitvi; —kuriš (t. j. »svetlo-bele«) so družice zveličanih mosleminov; opis moh. raja je posnet po koranu, sura 37., 43., 44; — džerdžan je niz pravih zlatov, katerega nosijo dekleta srbska na vratu. — -uKale-fnejdani zove se perivoj (park) na sev.-vzh. strani Belega grada, prav nad ustjem Savinim. — Petofi Šandor, narodni pesnik ogrski, umrl istega leta ko naš Preširen, v boji 26 let star; njegovih poezij je mnogo preložil Zmaj Jovanovič (»vitez Jovan«) itd. Pisatelj. jubljaiisKis Leposloven in znanstven, list! Štev. i. V Ljubljani i. prosinca 1891. Leto XI. Iz popotnega dnevnika. Ga 9. *) V gondoli. ,-anale Grande! K6d vozim se, k6d Po ulici tej čaropolni? Kočije prečudne mi švigajo tod — Hej, parniki hitri in čolni! Benetke. Ah, ponte Rialto nad nami se pne V mogočnem, ponosnem obloki; Lev Markov z obale na nas tam zre Stoječ ko na straži visoki Na Mdijci vzadi je naš gondolah Kak lice mu je zagorelo ! — Po vesel se taktu nagiblje vesldr Stoje' slikovito in smelo. V stran gondola krene. Nad nami visi Most dei sospiri v višini; Stok, vzdihe še čujem tam gor, mi se zdi . Naprej! Spomin temni izgini! In gdndola plava gladkd, lehko . Mrtvaški podobna je krsti; Ko v bajki palače iz morja rasto" Na desni, na levi po vrsti. Brez cilja po ulicah morskih okrog Ves dan do večerne že zore ; Na oknih, balkonih vzrem krasen mnog Obraz črnolase signore. I riva degli Schiavoni si tu! Nas tudi, Benetke, častite? Saj doli v globokem lagune dnu Na hrastih slovenskih stojite ! - Kak<5 naj, kar vidim, na dnevnikov list Z besedami pač vam napišem ? Posddi mi, Tizian, rajši svoj kist, Da mesto ž njim tvoje narišem! Kak tiho, kak tožno ti morje ležiš ! O sreči premišljaš li davni ? Žaluješ, da prstana več ne dobiš Od dožev k poroki preslavni ? . . . In kaj bi narisal strmečim oče"m: Resničnost bi ali pravljico ? Vil morskih naslikal bi hiše ... ne vem; Zakleto bi morsko kraljico? — In gdndola plava ... V dno čudnega sna Za mislijo misel mi tone . . . Kazeč poezijo mi vedno brbljd. Kraj mene sede" — cicerone. i) Glej »Ljublj. Zvon« 1887. 2 Gr. Novak:: Ne smem. i o. V baziliki sv. Marka ne! Kdd pač tukaj bi molil! Ob marmornem stebru slonim . . . S krasotoj, bazilika, tvojoj Oči naj, sred si pojim ! Benetke. Kdo znal bi imena vsa slavna Stvariteljem slavnih te"h slik! Kdo gor tam na svodu visokem Sestavil je tL mozaik ? Zlatd, srebrd, marmor, dragulji . . . Vse v skladu se bajnem blešči, Vse narodu svetca, San-Marka, Vendciji otca slavi. Ne, ne! Kdo pač tukaj bi molil! ? Tu gledati moreš samd . . . Pač ! Vitka signora kraj mene, Glej, čita mi v knjigi lepo ! Berilo pobožno, seveda ! Zamaknjena vanje je vsa . . . Pogledam ... v platnicah rudečih, Oh, »Badeker« ! tebe ima\ II. V doževi palači. alača dožev, slavni grad Čarobne ve" dvorane ! Pozdravlja nas le otli jek Posdtnike neznane. Benetke. »Kje* dozi ste mogočni zdaj ?« Tu ndledo zase pravi; »»Svoboda narodova — kje"?«« Popotnik drug dostavi. In po dvoranah semintja Nas tolpa se pomiče; Kot da smo prišli, zdi se mi, Častit, kropit — mrliče. A tretji kaže nam z rokoj Po slikah ste"n in svoda: »Lepota in umdtnost pa Živita še, gospoda !« A. Aškerc. Ne smem! % i.ak6 se je godilo, Saj niti sam ne vem: Srce" bi svoje vprašal, Toda — ne smem, ne smem ! Tako spomin bi meni Strastno razvnel sred, Budeč v njem mrtve upe, Budeč želje- mrtve". Kot vetrec iskro tlečo V življenje prebudi, Da hipno zubelj svetli Pogubna zaneti: In kakor mračna megla, Kadar zagrne dol, Obstrla temnokrila Sred bi moje bol . . Gr. Novak. &$ jubljai\5Kis' Štev. io. ai pioioio mioiQio>oioio»oiolo»o>oto i~b ioioto»yiopi6ii"i La2ZLZ2XH2I Leposloven in znanstver\ list! V Ljubljani i. vinotoka 1891. Leto XI. Iz popotnega dnevnika. 12. V Ameriko?! L Rutka. iš hladen piše s Tatre . . Leti pod goroj vlak, V kupe*ji pa vštric mene Sediš ti brat Slovak. Kaj zreš tako otožno Skoz okno v gorski kraj ? Ne mara kraj domači Ostavljaš bas sedaj. Otrdk s teboj grd dvoje; Na klopi veče spi, A drugo mati mlada V nardčaji doji. Drži z levicoj dete, Z desnicoj robec bel, Vzdihaje nekaj briše Z očij ž njim čas si cel . . Beseda di. besedo. V Ameriko, drug moj ? Za kruhom iz očine Z otroki in ženoj ! Za Bdga, kaj te moti! Kako boš tam prebil, Ko nikdo ti madjarski Otrdk ne bo učil? Ce ktero ti umrje, Kaj, bratec, bo tedaj ? Brez ogrščine upaš, Pusti je Peter v raj ? Brez doma greš po sveti • Utrgan z veje list —; Prav, prav ti je, prijatelj! Zakaj si — panslavist! 13. Pod Vavelom. L ri krsti krsta težka, krasna . . . In venci, glej, na njih leže, Gore" debele voščenice — Po krstah kralji poljski spe". Mej kralji kronanimi tukaj Duhd kralj mnog svoj dom imsi: Mickjdvič bivaš tu, Koščusko, Muz, bojev kralja slavna dva. Krakov. Tu torej mrtvece velike Pokdpljete vse svoje vi! Imena vseh sem slišal, čital — Le jednega med njimi ni! Tii doli tudi on počiva, Jun&k, ki davno vam umrl ? Tu tudi spi vaš — duh slavjanski ? Tii grob njegov se je zaprl ? 37 578 Knežan: Od rojstva že. 14. Na Velegradu. "V elegrad! . . . klobuk z glave, Pripogmte se kolena! Zemlje bratske sveta tla Prejmite poljub Slovana! Cuj, zvonovi zapojo . . , Slušam jih, čarobne glase ; Na valovih teh glasov Duh moj plava v daljne čase. »Bodi svetlo !« reče Bog, Slišim ga, ukaz mogočni ; Beli dan poraja se, Žar pošilja nam ga vztočni. Vidva hodita mi tod, Blagovdstnika slavjanska ! Gledam, slušam in strmim , . Epopeja velikanska. — »Bodi noč !« zli duh veli : Tema najčrnejša pada, V temi tej pa, v temi tej — Vihingova četa vlada . . . Spet se svita . . , Zarja tam Nad obzorjem nova vzhaja ; Vzidi, vzidi, solnce že, Dan slobode naš brez kraja ! T. 15. Pravljica o starem zakladu. Praga — Hradčany. u zaprta zdaj za steklom Cul pravljico sem o tebi . . Krona češka ti ležiš! »Da na matke Prage zdv V suhem zlatu, v dragih kamnih Prihiti te gledat skoro Pred menoj se tu bleščiš. Njenih sto tisoč sindv. »To bo dan tvoj velik, slaven ! Na maziljeno glavo Ceh to deval bode kralju . . . Srečen, kdor te nosil bd!« A. Aškerc. f Od rojstva že. ri rojstvu so mi rajske Vile Do roba kupe napolnile — Medli nalile in strupa. Različne mnoge te posode, Veselja polne in nezgode — Izberi človek, kakor znaš ! Oči mi Vile zavezale, »Zdaj voli, človek«, so dejale, In v61il siromak sem slep. Cemii preklinjal bi nezgodo? Izbral sem s strupom si posodo In strup vse žive pijem dni! Knežan. &ftjubljai\sk49 Leposloven, in znanstven: list? Štev. g. V Ljubljani, dne i. kimovca 1893. Leto XIII. L Iz popotnega dnevnika. 16 vas pa sezval je na Zlati rog sem, Vseh ndrodov pestri poslanci ? Jezikov zastopniki vseh, dober dan ! Ko stari mi zdite se znanci. 16.l) Na Galatskem mostu. Carigrad. Prijatelj Zamorec, kako se imaš? Kak6 se kaj, Indec, godi ti? A, Zid ! no, seveda brez tebe ni nič Arnavt, kam tako se mudi ti ? Bog živi te, Turek, Čerkds, Arabljdn, Na roko, Perz, Amerikanec! Kaj novega, Grk in Armenec, pri vas ? Na zdravje, Kitajec, Japanec! Različnih jezikov, noš, boj smo in ve>, In venderle vsi smo si bratje! In veuder jedini smo vsi si vsaj v te"m, Da diven zar^s Carigrad je! 17. Selamlik. X/ej, kdk obkroža te, Sultan, Slavja ponosnega dim ! Slišiš pozdrav tisočglasni ? »Čok jasa, p a d i š a h i m !« Carigrad, Jildiz-Kiošk. Himue ti godejo godci, V dždmijo tod se peljaš; Gledam te ... pa se mi vidiš Bivši le — kmet bogataš. »Čok jasa'« . . . Bospor pondvlja, Azijska stran vsa okrog; »Č6k jasa!« jek se razlega V Stambul. čez Zlati tja rog. Le"po si imel posestvo . . . Zdaj si zadolžen povsdd, Zdaj gre" vse križem pri hiši, Zdaj gre* vse rdkovo pot. Z godbami legije pestre Prihod proslavljajo tvoj ; Migni jim ! — zdte, za ve"ro Rade vse pojdejo v boj . . . Polje za poljem na prddaj . . . Kajkrat že boben je pel! Kar ti kdo mogel, to vsak si Sdm za dolgove je vzel. ') Glej »Ljublj. Zvon« 1891, oktober. 514 A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika. Sužujiki tvoji slavjauski Zdaj so »gospddi« sami; Zemljo zdaj orjejo svojo, Ki jo prej imel si ti . . . Polje za poljem . . . Opeka Pada s pereTh ti stre~h, Dež ti premaka skoz strope Sosedom vsem si v zasmelr Allah, ki hodiš ga molit, On te ne reši nI sam . . . Dolgo ne bode : brez doma Pojdeš po svetu - pa kam ? 18. Po Bosporu. f očasi, počasi, ti ladja! Naj dalje še gledam ta kraj, Z gradovi posute bregove, Na desni, na levi tL raj! Carigrad. Počasi, počasi, ti ladja ! Zakaj tod tako mi letiš ? Naj dalje še gledam te, Bospor Kak mirno počivaš in spiš. Grad Ciragan, grad Dolmabagče, Kak gledata v morji se, glej ! Ne vesta še mar, da sta le"pa, Ko vajin tam drug Bejlerbej? Therapija, oj Bojiikdere In vse ve" prelestne vasi Po sencah tam gajev zelenih — Jednakih na svetu vam ni! Slonim tu na krovu in slušam Šepet t;t skrivnostni valov ; In meni se zdi, da razumem T& jezik podmorskih duhdv . . Utrujen od solnčnih poljubov V globokem začaran si snu ? To čudne pač sanje so, je li ? Ki sanjaš jih, Bospor, na dnu. Kdo videl že več je na svetu Veselih in žalostnih dnij ? Kdo laglje o prošlosti sanja, Ko morje čarobno baš ti ? ¦v platane senci sam sedim. Po vrtu krog vse pestro-živo . . . Kadim ko Turek naržile Pa srcem mokko vmes vonjivo. »Allah. . . .« čuj klic tajndstni vštric Z visokega tam miuareta! K molitvi vabi mujezin V tvoj tempelj, o Sofija sveta ! 19. Na vrtu pred Hagijoj Sofijoj. Carigrad. Opaja že me naržile", Opaja sladka črna kava ... Na mujezina zrem tjh, gor . . . A v sanjah glava vsa mi plava »Ura, urii! . . .« in grom topov! Ves Stambul od veselja skaka . . Na kupolo Sofijsko tam Pa vidim plezati — kazaka ! Na. vrhu je ! Zdaj lunin srp Z desnicoj hrabroj ruva, maja . . . Na tla ž njim ! Mestu njega on Križ visok zlat, glej, že nasaja ! A. Aškerc. &f&jubljai\ski 3 Leposloven in znanstven list! Štev. i o. V Ljubljani, dne i. vinotoka 1893. Leto XIII. L Iz popotnega dnevnika. 20. Vrhu hriba Bulgurlu. Nad Škutarijem v Mali Aziji. elam alejkum, ti Sen mojih dnij, nočij! Sedaj te gledam, Carigrad, Z bedečimi očmi. Nebo s svetloboj vsoj Smehlja se nad teboj; Nemara, da še samo v čar Zaljubljeno je tvoj. Katdri tvoj poet, Ves daljni, vztočni svet! Pomore mi, da prav povčm, Kar čutim v srci vnet ? Kdd kist mi vodi naj, Da bi naslikal zdaj T6 živo bajko pred sebdj, T d čudni vztočni raj ? Zakaj li baš Tatdr Zdaj tvoj je gospodar? O, Allah ! ti že veš, zakaj , Kaj nam, kaj nam to mar! f 21. Haremski roži. Carigrad, Kiat-hane. okaj pač v prozorno to gaz Kdd zre"ti sme" v tvoje oči, Ovijaš si beli obraz ? Temnejše ko vztočne noči ? Saj vemo, da rajši razkrila Alj mladcu . . . pohotnemu starcu Obličja bi svojega kras. Lepota zdaj tvoja cveti? Kje" vzrasla ti roža si, kje"? Kjer gore Gruzinske stoje"? Cegave so sem presadile Te v haremske vrte rokd ? In hliniš mu čuvstva srca, Ki kupil kot le"p kos blaga Na Stdmbulskem nočnem te sejmu Za polno je mošnjo zlatii ? — Opomnja. V 21. pesmi 1. verzu je beseda gaz tuja (francoska gaze), ki po. menja obče znano fino prozorno tkanino. Da ne bi polna francoska oblika gaze koga motila zarad stika, pisal sem, kakor jo izgovarjamo. Pis, 37 57* Miroljub : Nova pesem. 22. Šumi, Marica $*. limi, Marica, po rdvni zeleni, Siiini po raji bolgarskem naprej! Da jo pozdravljam to bratovsko zemljo, Glasno povsodi gredoč ji povej! Plovdiv, Džambas-tepe. Šiimi, Marica! . . . O robstvu li pe"sem Časov minulih otožno šumiš ? Kar jih kdaj narod tvoj solz je pretakal, Re"ka vseh tistih ti solz mi se zdiš . . . Šumi, Marica, poslej o svobodi, Pe"sem veselo zanosno le poj! Doba verig se in spon ne povrne, Nikdar več sužnik Bolgdr ne bo tvoj! 23 V kazanski soteski. JV/udd ti, kaj ne ? je moj Dunav ponosni! Po soteski tesni preriti se tod ? Ob desni, ob levi te" skalnate gore Trdo odkazujejo vsčdnjo ti pot! Dolnji Dunav. Po dgrskih širnih ravninah svobodnih — Kako vse drugače onod pač je prej ! Svobodno razširjaš se tam, kakor hočeš ; Kdd upa tam sitnih ti staviti me"j ? A tdd po Kazdnu ! . . . Gnev tvoj jaz razumem, Razumem bdi tvojo in čutim s teboj: — Ve"š, umu in srcu trinogi nam tudi Odmerjajo cesto pretesni tir svoj . . . A. Aškerc. L> Nova pesem. ovolj kesanja v prsih in bridkobe, Nemir in dvojba v duši se poleži, Med strune zopet roka moja sezi, In pesem v svoj me vodi svet čarobe! Ceimi v minulo gledati življenje, Da vstajajo bolesti kot mrazovi In cvetno plenijo življenje z lica ? Srčnost, ne ruši drage mi zvestobe, Ki danes novic jo obetaš k zvezi, Protivi z mano se viharni jezi, Spominov moč pogrezni v večne grobe ! Za mano hrupno svetno je vrvenje, Za mano naj spomini so njegovi — Vesela pesem bodi mi družica ! Miroljub. 3^4 A. Aškerc; Iz popotnega dnevnika. Iz popotnega dnevnika. 24.l) V svet! ^ 2^ močjo čarobnoj spet, Oh, bolj ko kdaj popre"d, Na tuje, kam, ne vem še sam, Sred me goni v daljnji svet. Kdd naj te" krasne dni V samoti prežedi! Kaj ni ustvarjen svet zato, Da gledat hodimo ga mi? Ostanite doma, Ki žal vam je zlata! A kdor tujine videl ni, Očine ce"niti ne zna, 25. Po železni cesti. n apre"j, naprej, konj ti goreči, Po cesti železnici spej ! Sopihaj in puhaj pred nami Pa vleči nas hitro napre"j! Napre"j ! ... In na desni, na levi Z voz stepajo potni ljudje", Na desni, na levi spet vstopa Sopotnikov novih v voze". Napre"j čez ravnine zelene, Čez hribe navzdol in navzgor! Čez brezdna, čez smele mostove, Čez reko tod, tam skoz pred6r! Seznaniš se s_te"m in bun.z Onim, Prijatelju stisneš roko ; Postaja ! Narazen ! . . . Tu s smehom, S solzdmi tam kratko slov6 . . . Naprej mimo mest, mimo trgov, Napre"j mimo tihih vasij, Naprej mimo bede in sreče . . . Kako se nam sila mudi! Tak pisan si vlak ti — življenje! Kak naglo se vozimo ž njim! Napre"j, naprej, vranec naš parni ! Spomin pa za nami je — dim? 0 26. Prinkipo. tok zeleni, dtok cvetoči, Ti sredi morja majhen si raj! Pogled od tebe težko se loči, V srci ponesem s saboj te vsaj. J) Glej »Zvon« 1893, 10. V Marmarskem morji. V tvojem zatišji mirno in srečno Htel bi živeti — Robinzon nov; Tod po obalih himno bi večuo Vsak dan poslušal sinjih valov . . . A. Aškerc.