666. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 30. oktobra 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*--, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se tn	pošilja	upravništvu.	tu
u:	Telefon številka 118.	:»
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ut	Uredništvo in upravništvo:	»j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana tri zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poL ut pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut
Telefon številka 118.
tr.
ut
Pamflet dež. odbora in kranjska pravica.
Neradi pišemo večkrat o sebi, toda odlok, ki ga je izdal dež. odbor glede paznika Bučarja nas sili, da zopet izpregovorimo.
Onim, ki odlok poznajo, ni treba mnogo besedi. Ljudje so strmeli. Nekaj takega še niso čitali. Lahko s ponosom rečemo, da »Dan« še ni prinesel tako nizkega protimoralnega pamfleta, kakor je ta odlok.
Konstatiramo še enkrat: da ni bil g. Bučar z nami v nobeni zvezi in da je to z imeni prej prinesel vest o Oražmu in Bučarjevi ženi, nego mi, ki smo prinesli celo zadevo dva dni pozneje — brez imen. In vendar je bil paznik Bučar zato odstavljen iz službe, ker je baje dal svojo zadevo »Dnevu« na razpolago.
Čez vse značilno za deželne moraliste je to, da zagovarja očivldno nemoralnost klerikalnega veljaka dočim zapodi Iz službe uslužbenca zato — ker sl je upal — kot mož prizadete žene — o tem govoriti.
V tem oziru je ta odlok edini te vrste v naši državi in menda na svetu sploh in nas le zanima, kaj poreko o tem na višjih mestih.
Kaj pravi odlok ?
Odlok pravi, da ga to nič ne briga, kaj je delal Oražem. Dobesedno pravi:
Deželni odbor se nima pečati z vprašanjem, če in v koliko so resnične navedbe obdolženca o dozdevni nadležnosti neke tretje osebe nasproti njegovi ženi ob času njegove odsotnosti v aktivni vojaški službi. Ne pripisuje pa v tem oziru navedbam obdolženca posebne verodostojnosti. Deželni odbor se ima pečati zgolj z dejanji obdolženca samega, zaradi katerih se je uvedla disciplinarna preiskava. Očitalo se mu je troje r
1.	da je povzročil v ljubljanskem dnevniku »Dan« z dne 21. julija t. 1. člančič »Roman iz ljubljanskega predmestja«, da je v službi napram svojemu predstojniku lagal in tako spravil njega in deželni odbor v zmoto, 3. da se je pajdašil s paznikom Alojzijem Ljubičem, ki je bil disciplinarno odstavljen. — Ad 1. Deželni odbor smatra kot dokazano, da je Al. Bučar sam nalašč dal objaviti omenjeni članek v »Danu«. (Povedali smo, da to ni res.)
Kaj pravi odlok dalje?
S tem pa, da je Alojzij Bučar objavil omenjeni članek, je učlnll nečastno dejanje, ki mu jemlje tisto spoštovanje, koje mora uživati, kdor hoče biti v dež. službi. Absolutno nedopustno je za vsakega deželnega uslužbenca brez izjeme stik z listom te vrste, kakor je »Dan«. Ta ljubljanski dnevnik je znan po umazanosti svojih tendenc, ki involvirajo špekulacije najnižje vrste na najslabše ži-
vinske inštinkte zadnjih elementov prebivalstva, in ki merijo na to, kolikor mogoče podivjati in pokvariti ljudi, ki pridejo v dotik s strupeno atmosfero tega lista. Pohujšanje mladine je očividna naloga tega lista. Tudi se odlikuje »Dan« po sistematično lažnjivih napadih na deželno upravo in posebej še na vodstvo deželne prisilne delavnice, torej na ono upravo, ki je obdolžencu ob času njegove izredne vojaške službe prostovoljno nakazovala polne službene prejemke, za kar bi moral biti obdolženec deželnemu odboru posebno hvalo dolžan. Poleg tega pa je notorično, da ta list kaže jasne veleiz-dajske tendence, ki že same po sebi izključujejo, da bi smel deželni uslužbenec glede na svojo službeno prisego imeti ž njim kaj stika. Najbolj pa velja to za paznika deželne prisilne delavnice, ki nosi uniformo in ki je dolžan vzdrževati železno vojaško disciplino. Deželni uslužbenec, ki išče stika s takim listom, v svoji službi ne more biti na mestu! Poleg tega pa inkriminirani članek tudi sam na sebi zasluži najostrejšo obsodbo. V prvi vrsti take objave povzročajo hudo javno pohujšanje, drugič pa vsebuje članek še celo vrsto pavšalnih sumničenj, umazanih podtikanj in splošnih nizkotnih opazk na adre-so, ki ni niti po lastnih trditvah obdolženca v nobeni zvezi z afero, ki ga je baje napotila za inkriminirano objavo. Niti eno niti drugo se ne strinja z dolžnostmi deželnega uslužbenca, ki je po službeni prisegi vezan varovati v uradu in izven urada ugled svoje službe. To dejanje je nečastno, je nepoštena pavšalna časti-kraja ter involvira nedopustno javno pohujšanje. Deželni uslužbenec, ki kaj takega stori, zgubi tisto spoštovanje in zaupanje, ki je za deželno službo neobhodno potrebno.
Prinašamo ta odstavek, zato ker smo rekli, da je odlok pamflet, ki je v sramoto dež. odboru In celi deželi.
Ako klerikalni magnat nadleguje tujo ženo: to ni »nečastno dejanje«, to ni »hudo javno pohujšanje« (NB! O tem je govorila cela Ljubljana!) — Ako pa mož brani svojo čast, je to »nečastno dejanje« in hudo javno pohujšanje.
Poleg »Dneva« je vzrok Bučarjevemu odpustu tudi Ljubič. Kdo je Ljubič? Bivši paznik, ki je bil zapo-den iz službe, ker je čital »Jutro«. Torej to je ves greh. — Ker točka
2.	(glede laži) odpode — prideta v razlogih do veljave — samo »Dan« in Ljubič t. j. dež. uslužbenec nima več toliko svobode, da bi smel čitati, kar bi sam hotel in občeval, s komur bi hotel.
Čitati liste in občevati z ljudmi je v slavni vojvodini Kranjski po novi klerikalni morali večji greh, nego pečati se s tujimi ženskami, dasi Bog prvega ni nikoli in nikjer pre-
povedal, to poslednje pa je prepovedano po 9. božji zapovedi. Tako hočejo naši klerikalci božji zakon na robe postaviti.
Zato je ta odlok pravi dokument klerikalne morale.
Vodiški čudeži.
Kmalu konec je vse slave, če podlage nima prave, kdor preveč navzgor leti večkrat nizko obsedi.
Marsikdo lepo je sanjal, kaj v Vodicah bo uganjal, kak bo dobro jedel, pil in s pečenko se gostil.
Ker v Vodicah bi hoteli za postrežbo poskrbeli, da prevelik bi naval gostom kaj ne škodoval.
Tudi župnik v Vodicah rad je segel po peticah, tudi on za zadnjo stran je imel poseben plan.
Ker ni bilo mu neznano, da denar žele v Ljubljano, je pri sebi modroval, in tako-le je dejal:
Načrti v Vodicah.
»Ta koritarska korita niso nikdar d’narja sita, kar ti nese kje kak groš, vse v Ljubljano nesel boš.
Toda mera je že polna, masa je nezadovoljna, če pri nas kupčija gre — jo porabimo za se.
Da po svetu razglasi se kakšen čudež tu godi se, naj izide iz Vodic po vsem svetu en oklic:
Naši bratje po deželi mnogo dela bodo imeli, toda danes vsakdo ve, brez reklame nič ne gre.
Dali so mi že besede, da zbero mi svoje črede,
kmet je kakor bacek naš, vse rad vzame, kar mu daš.
Ker politika domača se na slabo stran obrača, poskrbimo mi za to, da zmešnjavam konec bo.
Ker se vse je pojasnilo, kaj je delal Krek s Kamilo, zdaj Johanca poskrbi, da se ljudstvo pomiri.
Ce je vera omajana naša poskrbi Johana, da bo zopet vsak verjel, kdor je dvomiti začel.
Društva, Orli, razni člani, vsi možje in vsi župani, vsi v Vodice prihite se Johanci posvete.
Zraven naše Bogomile se jim bodo pridružile, naj so stare al’ mlade, vedno družbe si žele.
Kar se udeležbe tika, ta bo lepa in velika, tu bo kmet in velikaš in še kak plemenitaš.
Tu zberimo čete naše, zraven dajmo še pravaše, Čeh in Nemec in Poljak — dobrodošel gost bo vsak.
Tu vse narode slovanske proglasimo za krščanske, in postavimo program: kdor ni z nam’ je proti nam.
■j  I  o.
Straža bode poskrbela, da nerodnost se ne dela, človek reven al’ bogat — vsak ima zabavo rad.
Kar se tiče dobre hrane, imam svoje ženske zbrane, te poceni poskrbe, da se lahko vsak naje.
Kjer prostorno je dvorišče, tam napravimo ognjišče, kotel tja postavimo, dobro jed pripravimo.«
Take župnik je načrte imel pred sabo razprostrte, ko naenkrat strašen klic se začuje iz Vodic.
Ko je noč na zemljo pala, je Johanca ven zbežala, in izginila je v noč daleč od vodiških koč.
Drugi so za njo leteli komaj da so jo ujeli, so privedli jo nazaj: »Hvaljen bodi, vekomaj.«
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Oborožila se je z vso svojo avtoriteto in energijo:
»Ne, ne, ne dovolim ti, da jo vidiš. Piši ji, ako hočeš; a svoje pismo izročiš meni. To veš, da držim, kar obljubim; bodi brez skrbi, da ji predam tvoje pismo pošteno in točno — jaz sama.«
XLV1I.
Spodena!
Gilberta, ki se je bila pravkar zbudila, ko je prodiral rahel solnčni soj, znanilec pomladi, v sobo z lo-vorjivimi venci, Gilberta je vzkliknila vsa vesela:
»Oh, kako lep dan bo danes!«
Naglo se je začela oblačiti in zaklicala očetu Florestanu skozi zaprta vrata:
»Očka, dobro jutro!«
Slišal jo je tekati popevale po
sobi.
»Ti žvrgoliš kakor ptička!«
»Da, dragi očka, kakor ubogi vrabci, ki nimajo glasu. A solnce mi ne da miru, vse eno moram peti!«
»In še nekaj druzega je — Že vem, kaj!« je dejal stari režiser sam pri sebi: »Ah, mladost... pomlad, ljubezen...«
Gilberta, ki-je bila med tem oblečena, je stopila pred dobričino.
»Krišč, kako si srčkana!«
»Meniš?«
»Spoznam se na to, mala moja. V Bezjeju, kjer sem pel eno sezono, in to z uspehom ... sem bil nekoč predsednik tekme krasotic.«
Med takimi razgovori sta veselo pozajtrkovala, ona svojo čašo čaja, on svojo čokolado, a Kastor svoje mleko; to je bilo vsak dan enako, kakor da stoji črno na belem.
In naposled, ko je bila gotova, se je zamotala v svoj plašč in vzela mufek, ki ga je bilo tisto leto moda nositi na svilenem motvozu okrog vratu.
»Do svidenja drevi, očka.«
»Do svidenja drevi. Ah, pozabil sem ti povedati, da obedujem v mestu.«
»Od kdaj pa smo tako nobel, gospod Roajane?«.
»Kazimir me je povabil. Pode -doval je, draga moja. Pa hoče pogostiti par veterancev iz naše bajte. Burginjon je tudi povabljen — misli si!«
»No, to bo pa glavno. Z Bogom, mudi se mi.«
Pritisnila mu Je na lici dva debela poljuba; pobožala je Kastorja nato je stekla po stopnicah.
Bože, kako lahko se je čutila tisto Jutro, ob lepem marčevem vremenu, ki je obujalo že prvo slutnjo pomladil.
Dospevša do Senmartenskih vrat, je sedla v omnibus. Pol ure na to je stala pred obokanimi vrati Ro« šegijskega dvorca.
»Dobro jutro, Soran«, ]e dejala vratarju.«
»Dobro jutro, gospodična Leme-trova. Gospa markiza mi je ukazala, povedati vam, da pridite nemudoma k njej.«
»Ah!« je dejala nekoliko iznena-dena. »Pa ni kaj posebnega?«
»Ne, da bi vedel, gospodična.«
Krenila je po stopnicah, ki vodijo v drugo nadstropje in dejala slugi, ki je prišel odpirat:
»Gospa markiza me želi k sebi?«
»Da, gospodična. V malem salonu je.«
»Kaj utegne biti?« se je vprašala Gilberta.
Vsa smehljajoča je naglo odprla vrata.
Ah, koliko presenečenje. Nič več ni zagledala pisem, ki jih je bila razložila včeraj vsepovsod, po kanapeju, po mizi in po preprogi. Nekdo je bil stlačil vse to na slepo v predal, ki je bil še napol odprt. Sredi salona pa je stala markiza in Jo gledala ... Oh, s kakšnimi očmi! Nikoli še ni bila videla takšnega pogleda.
Ustavila Jo je, ko je hotela zapreti vrata za seboj:
»Ni potrebno, gospodična. Prekmalu bi jih morali spet odpreti. In malo mi je do tega, če sliši kdo, kar vam imam povedati.«
»Oh, milostljiva...« ie jeknila
Gilberta ter prebledela. »Ali sem si morda nakopala ... nehote, po nesreči... vašo nezadovoljnost?«
»To bi vam bilo zelo žal, kaj ne da? Vi bi delali radi še dalje zmedo v tej hiši... in se poigravali z mar-kijem de Rošegi «
»Gospa markiza, jaz ...«
Vdova jo je prekinila s trdo gesto in še trjim glasom:
»Nedovoljeno je mojim uslužbencem, prekinjati me, kadar govorim. Vi hočete igrati z mojim vnukom igro, ki bi vam omogočila, ugnezditi se v tej hiši in nadaljevati v njej znanje s svojimi prijatelji in prijateljicami. V vašo nesrečo t»a ve zdaj gospod de Rošegi, s kom ima opravka — markija, ki pojde v vaše mreže, si morate iskati drugje.
»Ah!... Dobro, zatečem se k vašemu vnuku samemu! On me bo branil... on vam odgovori...«
Beseda ji je zastala v grlu od silnega joka.
»Rekla sem vam že,« je povzela markiza neizprosno, da je ta ganljiv prizor nepotreben, kakor bi bil tudi zaman vsak poizkus, priti do gospoda markiza de Rošegi; sicer pa me je on naprosil, naj vam izročim to pismo, kar storim, pa naj si bo takšno ravnanje še tako nepravilno. Nahaja se v kuvertu s svoto vred, ki vam jo dolgujem. Vzemite, tak vzemite vendar!«
Pomolila Ji je ovoj s tako zapovedujočo gesto, da jo je Gilberta res vzela v svojem strahu.
Zvedeti pa ni mogoče, kaj da se Johanci hoče,
Ker veliko ta skrivnost skriva v sebi nje svetost.
Vendar ta skrivnost neznana ni ostala za kaplana, on spoznal je vso skrivnost, ki jo skriva nje svetost.
Enkrat v pozni tihi noči brž Johanca se odloči, da kaplana si želi, ker jo težek greh tišči.
Ko kaplan jo spoveduje, kakšne tu besede čuje? »Ljubi moj gospod kaplan, bolna sem od srčnih ran«...
r
TL--
Hude skušnjave.
A kaplan beži, kar more (dal ji niti ni pokore) ven beži, domov hiti, da skušnjave se znebi.
Spoved bila je končana in skrivnost je b’la izdana, O Johanca, kaj bo zdaj kje je tvoj svetniški raj?
Drugi dan pa zjutraj rano je Johanca šla v Ljubljano, da za sebe poskrbi zopet Čudežne krvi.
Tam na klavnici mesarji ti so vedno pri denarji, ker vse radi prodado,
kar si zaželi kedo. '
Telečja kri.
Jih Johanca je prosila, če hi kaj krvi dobila?
Rekli so ji: »Kajpada, saj vsak mnogo je ima!«
So krvi ji natočili, svetle kronce razdelili, in smejali se na glas: rekli so: »To bo klobas!«
Se Johanca je vrnila, sveto kri s seboj nosila: in molila je tako:
»Vse to v božjo čast naj bo!« (Konec jutri.)
»In zdaj,« je dejala vdova ...
Pozvonila je.
»Jožef,« je velela slugi, ki je stopil v salon, »spremite gospodično Lemetrovo venkaj; ona ne spada več k moji hiši, in moja vrata so ji poslej zaprta.«
»Gospa markiza ...« je jeknila še enkrat nesrečnica, ki jo je podila starka tako kruto izpred svojih oči. »Gospa markiza ... vi ne morete vedeti ... a če izveste katerikrat.. ah, kako vam bo žal, kako se boste kesali!...«
»Jožef,« jo je prekinil še enkrat tisti neusmiljeni glas, »spremite jo ven...«
Markiza pa je obrnila Gilbertt hrbet in zapustila salon, kjer je stalo ubogo dekle, pobito, poraženo in kakor brez uma ter držalo v roki še vedno tisti ovoj, ki ji je zdrknil ne-vedotna, počasi, iz roke ... na tla..
Sluga ga je pobral in ji ga vtaknil v torbico, rekoč:
»Vzemite to, gospodična, vaša je. Saj veste, kako muhasta je gospoda.«
Pogledala je moža kakor v polsnu. Zdajci pa, mahoma — kakor da se ji je zdanilo še le zdaj — je vzkliknila:
»Ah! To je prekrivično ... pre-strašno je!«
»Tak dajte no, jezite se ... kakor da je služba v tej hiši Bog ve kako prijetna. Saj ne manjka mest ori drugih gospdarjih!...«
Štajersko.
Ustanovni občni zbor zveze Južnoštajerskih obrtnih zadrug se
vrši v nedeljo dne 9. novembra 1913 ob 2. uri popoldne v mali dvorani »Narodnega Doma« v Celju.
Dvojna mera, ali: zadnja konfiskacija »Dneva«. V petek smo čitah, da je bil četrtkov »Dan« zaplenjen.
Naši naročniki so se gotovo cudm, ko so vzeli naknadno »Dan« v roko in iskali dotično državi, odnosno javnemu redu nevarno notico. Niso je našli; kot smo tudi mi še le naKiiad-no zvedeli, da je doletela nas, Štajerce, zopet enkrat posebna milost ljubljanskih gg. cenzorjev, in nam zaplenila prvo notico z označbo:
»Pri nas in drugje«. Kaj smo pisali?
Ljudje božji: povedali smo, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno v Ljubljani. Na Štajerskem je »Dan« pravočasno prišel in se izognil zaplembi.
V Ljubljani in Trstu ter drugje pa ga je še »pravočasno« zasegla roka »pravice«. Pomislite, ljudje božji, kaj bi sc bilo zgodilo, če bi preslavno ljubljansko c. kr. državno pravdm-štvo list ne bilo zaseglo: Cisto gotovo bi bili nastali punti, vstaje in vojske... To vse so pa ljubljanski pravdniki preprečili... Slava!
Maribor. (Zrakoplovih polet.) V ponedeljek, dne 27. t. m. ob četrti uri popoludne, sta dospela iz Gradca v Maribor, oficirja nadporočnika Rze-menowsky pl. Trautenegg in Raoul Stojravljevič. V soboto sta se dvignila ob polu dveh popoludne na letališču Aspern pri Dunaju, preletela v višinah 2800 do 2900 m Semernig in proti četrti uri došla v Gradcu na Thalerhofsko planjavo. Na tej poti sta imela mnogo opravka s težkimi proti-vetrovi in gosto neprodirno meglo. V višini 2000 m nad Gradcem sta motor ustavila in se spustila v polahnem padcu na zemljo. Defekti prvega poleta so bili neznatni. V Mariboru sta se dne 28. t. m. proti 10. uri zjutraj, z vetrom v hrbtu, dvignila raz velikega vojaškega vežbališča in v krasnih poletih krog mesta, konečno v lepem poletu odhitela proti Ljubljani.
Maribor. (Nagla smrt.) V soboto popoludne je nenadoma zadela srčna kap soprogo železničarja A. bi-karja. Stara je šele bila 54 let. Bila ji sladka zemljica domača!
Maribor. (Sloven. gledališče.)
V soboto, dne 1. novembra, se predstavlja »Četrta božja zapoved«. Narodna igra v štirih dejanjih, šestih slikah. Spisal L. Anzengruber. Poslovenit E. G. Režiser J. Molek, bivši član deželnega gledališča v Ljubljani. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob pol 7. uri zvečer. Prihodnja predstava v nedeljo, dne 16. novembra 1913: »Ubogi možiček«. Burka.
Maribor. (Discipliniran nemškt odvetnik.) Odvetniku dr. Karolu Tschebullu v Mariboru je disciplinarni svet štajerske odvetniške zbornice s sklepom z dne 30. novembra 1912, potrjenim odlokom disciplinarnega sveta najvišjega sodnega dvora na Dunaju z dne 19. junija 1913. prepovedal izvrševati odvetniško službo za dobo enega leta, to je od dne 1. novembra 1913 do dne 31. oktobra 1914.
Ptuj. (Nevarni ljudje.) Dne 21. t. m. sta prišla mizar Filip Mislovič in viničar Ivan Runer v neko okoliško gostilno, v kateri je sedel tudi posestnik Tone Poharec. Le ta je prva dva začel vleči, vsled česar je nastal prepir. Ko je Runer nato šel proti domu, ga je napadel Poharec in njegov sin s kolom. Pobila sta ga in na glavi nevarno ranila.^ Mlajšega Pohareca so oddali sodišču, starejši pa je ušel na Hrvaško.
Selnica ob Savi. (Nevarna otročja igra.) 11 letni sin kočarja Ferlina je šel v bližnji gozd gobe nabirat. Spremljala ga je sosedova hčerka Marija Zuhar. Med potom je deček malo zaostal in kmalu nato se je slišal pok. Ko je deklica prihitela do dečka, ga je našla ob bližnjem potoku, kjer si je izpiral krvave roke. Deklica je nato hitela domov, pravit o nesreči. Našli so dečka na obeh rokah hudo razmesarjenega. Votel ključ je nabasal z dinamitom ter vž gal s smodnikom. Težko ranjenega so prepeljali v krško bolnišnico. Od kod je deček dobil dinamit, dosedaj še ni dognano.
Dramatično društvo v Mariboru sklicuje za soboto 1. novembra t. 1. ob 4. uri popoldan v Narodni dom v Mariboru zborovanje vseh društev, ki goje dramatiko s sledečim dnevnim redom: 1. Repertoar za tekočo sezono. 2. Zveza dramatičnih društev. 3. Slučajnosti. Povod temu zborovanju je ta, da letos sploh primanjkuje repertoarja m naše društvo ne mere vsem društvom ustre-či, se obračajo nanj. Nujno je tedaj potrebno, da se dogovorimo
ali drugemu društvu ugaja in Kaj je zanj sploh uprizorljivo. Razpošilja-mo igre na vse strani, ki se navadno po par mesecih neporabljene vrnejo, dočim ko bi jih bilo kako drugo društvo med tem časom nujno rabilo. Zato mora marsikatero društvo kako nameravano predstavo, ki bi jo lahko dalo, opustiti, ker ni na razpolago materijah Pa tudi o Zvezi dramatičnih društev je potreba sprego-
aenunctraii slovenske nudi, se ne bomo prepirali o tem — najmanj pa z dr. Lampetom, ki je vsem dobro znan.
Na j večji škandal. »Slov. Narod« piše: Med škandali je gotovo največji izseljeniški škandal, ki je v prvi vrsti v zvezi s kanadsko družbo, pa se nanaša tudi na druge take družbe. Ta škandal spada gotovo med največje, kar se jih je kdaj zgodilo.
rnaiiciiiu uiumcv ju puireua spiego- : m*j»~ voriti resno besedo. Vsa društva ! Svet je doživel že marsikak skan
težko čakajo na zopetno izdajanje Talije, toda pri Zvezi vse spi. To mrtvilo ne more vladati naprej. Brez Talije ni mogoče več delati! Pričakujemo torej, da se tega zborovanja udeleže vsi oni, ki se zanimajo za dramatiko. Ker nam niso znani vsi naslovi, naj posamezna društva smatrajo ta oklic za vabilo in naj pošljejo svojega zastopnika ne glede na to ali dobijo vabilo ali ne! Zvečer ob V28. uri se uprizori ljudska igra »Četrta božja zapoved«, ki si jo poset-niki zborovanja lahko ogledajo. Odbor.
Goriško.
Klerikalna morala. Mi vsi poznamo prav dobro klerikalno moralo. Dr. Krek et comp. so že svetovno znani. No sedaj začnejo klerikalna predavanja pri »Zlatem Jelenu«. Seveda se bo predavalo tudi mnogo o čistosti, o devištvu, o ljubezni do bližnjega in seveda tudi o morali. Ker je pa posebno gosp. dr. Krek sposoben za taka predavanja so ga takoj povabili in bo toraj on glavni govornik o morali in devištvu. Še nekaj! Te dni je bila razstavljena v ulici Teatro ena pohuj-šljiva slika. Takoj so spoznali nekateri, da bi znala ta slika pohujšati naše pobožne meščane. In komaj so dočakali petka,, da bi alarmirali policijo na kršitelje morale. Živijo Jo-hanca, Krek in vse kar ima stike z moralo!
Gesangsverein. Nemci so usta novili svoje pevsko društvo. Pustimo to, da so alarmirali vso policijo, kar jo premore naše mesto. Okoli treh kron je varovalo 17 Nemcev 25 policajev. Še sam Casapiccola je stal pripravljen, roke položene na ročaju sablje, da takoj zamahne, ko pride kdo izmed tistih, ki govorijo tako kakor ni slišal še nikoli tam gori, kjer je bil rojen. — Ave, Ave! Društvo je torej ustanovljeno. Eh, koliko časa je gojil g. Wieser to tiho nado, da bo morda še enkrat tukaj zaslišal ono srčkano »Die Wacht am Rhein« in še druge lepe, ki bi ga tako močno spominjale na domovino. Sedaj iščejo učitelja temu dru štvu. Basiral jim bo seveda Wieser sam, zato jim ni treba iskati drugih basistov.
V petek zvečer je šel pevaje skozi mesto mož, poznalo se je, da je precej vinjen. V našem mestu pa se nega moža, frkolina je seveda pu-izrned tistih je pristopil k možu ter mu prismolil meni nič, tebi nič zaušnico. Nastal je prepir; tedaj pa je pritekel policaj ter aretiral nedolžnega moža, frkulina je seveda pustil pri miru. Mož pa se je, dasi precej vinjen, vendarle zavedal krivice, ki so mu delali in se je seveda ustavljal. Policaj pa se je vedel skrajno surovo. Nekaj časa je vlekel moža za seboj zelo neusmiljeno. Vrgel ga je celo večkrat na tla; parkrat ga je tudi neusmiljeno udaril in ni končal, dokler se ni ubogi mož onesvestil. Morali so ga odnesti 4 možje. Ljudstvo, ki je prihitelo tja se je skrajno zgražalo nad tem škandaloznim postopanjem policaja.
m
kako
razvrstiti repertoar pri posameznih društvih, da ga bode mogoče z ma-tcrilalom, ki je na razpolago, izvesti. Mi ne moremo presoditi, kaj onemu
Piše se nam. Dr. Lampe Je rekel . nedeljo: Pred enim letom je deželni odbor kranjski izdal <**«:. Fantje, pokonci, zatrimo struP^ kače. b\\ so na delo m so 14.000 strupenih gadov m m°dr**°.Y-Prijatelji, to je več, kakor je pa liberalnih listov na Slovenskem, če smo toliko in toliko gadov m modrasov, resničnih in strupenih, zatrli v enem letu, naj bo naša naloga, aa tudi papirnate gade in modrase zatremo. — Ml pa pravimo: Vohlct na noge, zatrimo strupene kače. Klerikalnih kandidatov je manj, nego 14 000 strupenih gadov in modrasov. Če so Slovenci toliko gadov m mo-drasov zatrli, bodo zatrli lahko tudi klerikalne kandidate v sedanjih vo-
'ilVa0 nizkih Instinktih sl upa so™-riti »Slovenec«. Vprašamo: Kdo budi bolj nizke instinkte nego ono Klerikalno časopisje, ki poziva na doj proti vsemu, kar Je narodnega m kulturnega. Ali niso le nizki instinkti v boju proti našim šolskim in prosvetnim organizacijam, proti vsemu, kar priznavajo vsi narodi, kot nujno potrebno za svoj obstoj in napredek? Z. ljudmi, ki so vsled samih
dal, toda kaj takega še nikoli in v nobeni državi. V mesecih, ko je bila država v skrajno nevarnem položaju, ko se je bilo bati velike vojne, pa je ušlo iz države nad 170.000 vojaščine obveznih mož! Ne, kaj takega svet še ni videl. Kdo je torej večji izdajalec države nego ljudje, ki so to družbo podpirali!
Počasi »Edinost«! Nemci Slovence denuncirajo vsak dan in je potrebno povedati jim včasih, da niso opravičeni dajati komu lekcij o avstrijskem patriotizmu, ki ga — sami ne poznajo. Razun tega se more imenovati kaka stvar denucija-cija še-le potem, ako se ima namen komu Škodovati. Nemcem pa nihče ne more škodovati, ker oni so’ v Avstriji »gospodujoč« narod, vsa državna uprava je v njihovih rokah, vlada je njihova, policija njihova — njihovo je vse in naravnost idiotsko je očitanje denuncijantske »Edinosti« češ, da mi denunciramo Nemce, da niso patriotični. Komu jih pa hočemo denuncirati? Njim samim? Na tako misel more priti k večjemu kak ex-frančiškan, ki so se mu od alkohola že možgani skisali. Druga reč je pa z Italijani, ki so sicer naši besni sovražniki in se jim moramo upirati z vso močjo in se boriti z njimi z vso energijo, ali sredstva našega boja morajo biti poštena in — dostojna. Prepričani smo, da oni pri »Edinosti« tega ne bodo razumeli — pa radi njih tega niti napisali nismo.
L.
Avstrija in Nemčija. »Rusko Slovo« piše glede obiska nemškega cesarja v Konopištu, da je treba temu obisku kljub neoficielnemu značaju prisoditi važen politični pomen. Kajti cesarja ni spremljal le njegov dvor, temveč je bil z njim tudi uradnik zunanjega ministrstva, tajni svet, Treifler s celim štabom diplomatov »Rusko Slovo« domneva, da se je v Konopištu napravil poskus, odstraniti razna nesporazumevanja, ki so v zadnji dobi nastala med Avstrijo in Nemčijo. Posebni pomen pripisuje tudi okolšni, da je bil na obed poklican grof Otokar Černin, ki se ga smatra za naslednika grofa Berch-tolda.
Način, ki tudi analfabetom omogoči voliti. Pri sedanjih volitvah v Italiji, kjer sedaj voli 5,300.000 ljudi več kot prejšnja leta je poskrbljeno tudi za to, da ljudje, ki ne znajo pisati vendar lahko volijo. Na glasovnico lahko prilepijo fotografijo poslanca, ki ga hočejo voliti. To-le bo zanimivo, ker na vsak način bodo imeli fotografi sedaj več posla. In vsakdo, ki bo kandidiral, bo ruzda-jal fotografije. Volilci bodo pa lahko napopali na glasovnico onega, ki se jim bo bolj dopadel. In če se pomisli, kakšen vpliv ima v nekaterih krajih ženska na moža-volilca — bo pri vsaki volitvi obenem tudi glasovanje za to, kdo je med nasprotujočimi si kandidati bolj »fejst«.
Zanimive številke, ki povedo, koliko ljudi zna na Kranjskem brati in pisati in koliko ne. Pri zadnjem ljudskem štetju se je dognalo, da zna na Kranjskem 309.225, t. j. 81:67 /o ljudi brati in pisati. Samo brati jih zna: 23.239, t. j. 6:14%. Niti pisati, niti brati jih ne zna 46.168, t. j. 12:19 odstot. Še leta 1890. ni znalo na Kranjskem 124.740 ljudi brati. Leta 1900. je to število že manjše in znaša le 77.441. Med vsemi kraškimi deželami je poleg Trsta, kjer samo 8:52% ljudi ne zna brati, najbolj Prosvetna. Na Koroškem je 12:29% ljudi, ki ne znajo Citati. V Ljubljani Je 1315 ljudi, ki ne znajo brati in pisati,
1 08razmerah na pošti v Hrušici Pri Ljubljani smo že večkrat pisali.
Dobili smo nove pritožbe Poštar ima nekega 15letnega fanta, ki raz naša pošto. Ko pride fant s pošto, n. pr. v Bizovik, pusti pošto kar v Prvi hiši in pravi, da nima časa naprej raznašati, češ da se mu mudi domov, da ima mnogo dela, da mora korenje pulit itd. Mi naj torej plaču jemo za pošto — pisma se pa zgub ljajo, ker ne pridejo v prave roke. Zahtevamo red!
Reška policija in Johanca. V Reki je bila v oknu izstavljena slika vodiške Johance. Promet pred izložbenim oknom je bil prav živahen
»liste naj sodijo, ki so me naučili!« Mislila je našo klerikalno duhovščino, ki je Johanco naučila »švindla-ti«. — Ko so Johanco peljali skozi Vodice, je gledal kaplan in še nek drugi duhovnik skozi okno. Johanca se obrne k njima in pravi: »Le glejta, le glejta, saj prideta kmalu za menoj.« Kakor je viditi, pridejo pred kriminalom glede Johančinih učiteljev in njene prakse takšne stvari na dan, da bo celo »Edinost« lahko o njih poročala.
K odhodnici g. Fran Painharta, ki jo prirede danes, 30. oktobra 1913 mariborska narodna društva v »Narodnem domu« v Mariboru, odpošlje »konzulat Prlekov« v Ljubljani svojega posebnega kurirja, ki izroči g. Painhartu častno diplomo.
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju priredi svoj prvi redni občni zbor 3. listopada ob 8. uri zvečer v gostilni »Jaitner« XVIII. Ladenburgg. 16. Gostje dobrodošli.
Zgradba novega kolodvora v Radovljici. Železniško ministrstvo je dovolilo kredit 133.000 K za zgradbo novega kolodvora v Radovljici. Zgradba mora biti gotova v prvi polovici prihodnjega leta.
V Krki utonil Dne 27. t. m. zjutraj se je odstranil od doma 821etni, nekoliko slaboumni prevžitkar Anton Košak iz Malega Globokega pri Ambrusu. Še isti dan okrog osme ure zjutraj so našli njegovo truplo v Krki. Kakor se govori, je padel v reko in je v nji utonil.
Smrtna nesreča. Ko sta šla 26. t. m. popoldne posestnika Jože Lasič in Franc Nachtigal iz Jurke vasi, občina Smihel-Stopiče po okrajni cesti domov, se je pripeljal za njima na kolesu 181etni krojaški pomočnik Karol Rupnik iz Valte vasi. V tre-notku, ko se je hotel Nachtigal na dano znamenje ogniti, ga je Rupnik tako nesrečno sunil s kolesom, da je Nachtigal padel in obležal na cesti nezavesten. Prepeljali so ga domov. Vsi poskusi, da bi spravili Nachti-gala zopet k zavesti, so ostali brez uspeha. Kmalu nato je umrl. Pri padcu je zadobil na zadnji strani glave smrtno rano.
Otrok utonil. Preteklo soboto popoldne se je igral triletni mlinarjev sin Rudolf Jenko iz Semičice pri Medvodah pod nadzorstvom svojega devetletnega brata Jožeta pri mlinu svojega očeta, dočim je imela njegova mati doma svoja gospodinjska opravila. Jože Jenko pa je pustil svojega mlajšega bratca samega. Ko je prišla mati čez nekaj časa iz hiše, je našla otroka mrtvega v vodi.
Smrt vsled zaužitja oetovega
»esenca«. Dveletna hči posestnice Ivane Murn iz Podturna pri Topli cah na Dolenjskem je vzela v ne-streženem trenotku steklenico z oc tovim »esencem« in je izpila nje vsebino. Otrok se je začel kmalu silno zvijati od bolečin in dan pozneje je umrl.
Lmh!'ana.
— »Vodiški čudeži«. 2e Jutri v petek izidejo pri nas »Vodiški čudeži« v brošuri. Brošura bo stala samo 10 vin. Prosimo vse trafike, da nam takoj naznanijo, koliko izvodov naj jim pošljemo.
— »Vodiški čudeži« bodo v soboto in v nedeljo priloga »Dneva«, ki bo stal s prilogo 16 vin. Ne pozabite pravočasno kupiti »Dan«. Po deželi naj bi se naročilo po več izvodov skupaj.
— II. gostovanje hrvatske opere v Ljubljani bode v torek, dne 4. no-
dari za nje velikodušje s tisočero blaginjo 1	Harambaša.
— Umrl je g. Josip Štrukelj, c. kr. pošt. ravnatelj, občinski svetnik,
— Spričevalo, ki ga je dala slovenska gospodinja slovenski služkinji: »War bein mir als Kiche Med-chen und had sich sehr Rein Erlich und flcisik sehr Geschiitdlich, Ge-sund und had zum meinen zufriden-heid gearbeitet.« Ljubljanski Kazi-noti bodo seveda smatrali to za .»vspeh« nemštva in bodo pod naslov: nemška kultura se širi pisali navdušen članek v Stimce. Dober tek!
Zglaševalni urad v Ljubljani.
C. kr. policijsko ravnateljstvo je objavilo sledeči razglas: V smislu § 12 razglasa c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913, št. 818/pr. dež. zak. št. 13, o uredbi zglaševanja v okolišu c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani, ukazuje c. kr. policijsko ravnateljstvo predložitev hišnih pol in stanovanjskih izkazov za stolno mesto Ljubljana do 15. novembra 1913. Dotične tiskovine z navodilom glede izpolnitve istih, se obenem pošljejo po pošti hišnim lastnikom oziroma oskrbnikom. Ko bi pa stranke posameznih hiš to tiskovino sploh ne, ali ne v zadostnem številu prejele, naj se potem isto zahteva v zglaševal-nem uradu ali pa v bližnji policijski stražnici. Obveznost natančne izpolnitve hišnih pol zadene hišnega lastnika oziroma oskrbnika in one stanovanjskih izkazov stanovanjskega predstojnika. Hišni lastniki oziroma hišni oskrbniki so zavezani hišne pole s stanovanjskimi izkazi vred po stanju dne 8. novembra 1913 v dotičnih rubrikah dobro čitljivo in pravilno izpolnjene do 15. novembra t. 1. naravnost v zglaševalnem uradu c. kr. policijskega ravnateljstva ali pa v bližnji policijski stražnici oddati. Pri tej priliki se opozarja na važnost pravilne in resnične izpolnitve posameznih rubrik hišnih pol in stanovanjskih izkazov in se še posebno naglaša, da so hišne pole in stanovanjski izkazi temelj evidence prebivalstva in da je ta evidenca v interesu prebivalstva samega nujno potrebna. Posebno se opozarja pii tem na važnost rubrike: »Od keda] stanuje v občini«, (namreč v Ljubljani.) Kdor ne izpolnjuje obveznost pravočasne predložitve pravilno in resnično izpolnjenih hišnih pol in stanovanjskih izkazov, zapade po nu-nisterski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 kazni do 200 kron oziroma zapora do 14 am.
— Železniški promet na Mariji Terezije cesti v Ljubljani bo radi predelavanja železniških trančič dne 4. novembra od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne za promet z vozmi zaprt Vozniki naj rabijo med tem časom prehod pri skladišču državnega kolodvora, isti ki vozijo v Tivoli pa oni pri Kolizeju. _
— Karambol. Te dni je zadel neki kolesar, ki se je vozu na motorju, na šentjakobskem mostu v neko kolesarico, ki se je pripeljala na svojem kolesu njemu nasproti. Sunek je bil tako močan, da je padla kolesarica na mostno ograjo in se onesvestila. Kmalu pa se je zopet zavedla, sedla je na kolo in se odpeljala naprej.	.
— Težka aretacija. 34tetm dninar Anton Poznik iz Kamne Gorice je prišel preteklo soboto s sekiro oborožen v stanovanje čevljarja Franca Barage v Vodmatu, s katerim živi že delj časa v sovraštvu. Tam je začel razgrajati in se je izrazil, da mora troje ljudi —- Bai ago-vo družino — ubiti. Svojemu bi atu je prišla na pomoč tudi njegova
vembra in v sredo, dne 5. novem- je pnsia „a bra. Vprizori se Puccinijeva opera j	Antonija	brezposelna	nataka-
»Toska« in Verdijeva opera »Tra- | ri„Q in ip 7,ačela Z njim skupno raz-viata« (kot 2 delo iz Verdijevega
cikla). To pot bomo Culi zopet nove soliste v glavnih partijah: »Tosko« poje gdč. Mira Koroščeva, po krvi Slovenka, Violetto Varery (»Travia-tor«) znamenita koloraturka ga. markiza Maja Strozzijeva; kot lirski prvi tenor se nam predstavi v obeh operah gosp. Tadej Lowczijn-ski, pevec prve vrste, dalje basist g. Tošo Lešič, lirski bariton g. Marijan Kondracki, gdč. Štefa Lovrenčako-va in iznova prvi junaški baritonist, g. Marko Vaškovič v svoji sijajni ulogi barona Scarpije. »Traviato« dirigira naš dobri znanec g. Nikola pl. Faller, ki je specialist v Verdijevih operah, »Tosco« dirigira gosp. kapelnik Milan Sachs.
— Rodoljuben dar. Povodom svoje poroke mi je izročila velece-
Ijo,	jo 0trazdehi^lednakomerno
dek? Z.ljudmi, ki so vsled sam	-	£	oa	mimo	odgovorila:
nizkih instinktov izdali Lmbbano in I hanca um
benim oknom je bil prav živahen	I	J^SublTanska"društva:	»Sokol L«,
zato je pa polici a	zapovedala, da	med bub g	krožek	Sokola L«
mm-» olika vzeti	iz okna. Pravi	|	.	* ^tersko	žensko	podružnico
Ciril Metodovo«.	Temu	plemenite-
mudotočil« sem se odzva v polnem obsegu in me veže še priletna doli-nost da se rodoljubni gospe daro-vateljici iz vsega srca zahvaljam. želeč, da io dobrotno nebo oblago-
— zato e pa rt'"'" ; . ‘ ,-----------------.
se mora slika vzet; iz okna Pravi se, da je policija delala na višji mig.
Za Iohanco pojdejo pred kriminal tudi'— duhovniki. Očividec nam piše: Ko se je že slutilo, da bo Johanca aretirana, so ji nekateri grozili: »Boš že videla, kaj bo!« . 0-
rica in je začela z njim skupno razgrajati. Oba sta bila nekoliko pijana in sta napravila tak kraval, da so morali poklicati policijo. Oba, brat in sestra, sta začela stražo zmerjati in sta se ustavljala aretaciji. Antonija Poznik se je vrgla na tla in je začela z nogami in rokami biti okrog sebe. Ko jo je hotel stražnik dvigniti, ga je ugriznila v kazalec desne roke prijela je za njegovo sabljo in mu jo je hotela izdreti iz nožnice. Zau-ber punco so morali le s silo spraviti iz hiše. Na cesti seje z vso močjo ustavljala aretaciji. Njen brat ravno-tako. Anton Poznik je sunil stražnika večkrat s silo od sebe, Antonija Poznik pa se je zopet vrgla na tla m ie začela tako mlatiti okrog sebe. da so morali poslati po odgonski voz ki jo je odpeljal na varen kraj.
— Se vojaški dolžnosti ni zadostil 25letni delavec Karol Skubin iz Hlevnika, okraj Gradiška, pa jo je hotel popihati čez morje v Ameriko. Stražnik pa ga je na tukajšnjem južnem kolodvoru aretiral in ga izročil pristojni oblasti.	....
— S ponarejeno listino je hotel v Ameriko. Te dni 361etni posestnik Franc Kerne iz Velikega Strmca pri Krškem. To mu je preprečil na kolodvoru stražnik.
 Ker je vzel suknjo, v katere
žepu se je nahajal denar, je aretirala
-»-	■«	,	•	a	Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe T7"6 TT^T1 AT T •	1	1	•	i
In ilOC slano V1I1C6S! °dpetk»dne 7- d° «etrtka 13- novembra v Jvino-ili±iAli vLjubljani i
. S“"4^	"”l*	*•*-	**	«■	-	■-*	3-5.	5-7.	7-9	„d	9_„.
fkj , „ 9 V tem znamenju bodeš zmagali ni O VUi Ta slika ima tudi slovenske napise.
]SJOVft! se prikažejo ln strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija.	*7	t
Šolski mladini priporočljivo.	*	U 181 •
V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, -60.
7 dni!
policija preteklo nedeljo v Hrastju pri Mostah nekega petnajstletnega fanta iz Hotiča pri Litiji in ga izročila tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
— Po gostilnah je hodil, goste nadlegoval in prosjačil neki krojač iz Device Marije v Polju. V bližini nemškega gledališča pa ga je prijela roka pravice, peljala ga na policijo in ta ga je izročila okrajnemu sodišču.
— Uinrll so v Ljubljani:	Fran Zavolovšek, posestnik, 53 let. — Apolonija Hrovat, delavka, 46 let. —-Marija Kosec, delavka, 71 let. Tomaž Kunc, posestnik, 43 let. — Marka Zupančič, krojač, 50 let. — Marija Borštnar, užitkarica, 63 let. Fran Potočar, premogar, 67 let. —• Josip Bučar, sin železniškega uslužbenca, 3 leta. — Josip Urbanija, sin posestnika, 7 dni. — Terezija Kolar, hči služkinje, 18 dni. — Marija Je-ruc, soproga uradnika, 56 let. — Ivana Paleček, hči trgovca, 18 let.
— »In hoc signo vinces«! »Wie-ner Allgem. Ztg.« piše: Množinskl prizori tega filma učinkujejo tako, kakor bi človek nikoli ne pričakoval. Vidimo boje konjenikov, starorimska taborišča, prizore z ulice, bogoslužje prvih kristjanov, boje gladiatorjev, goreče plamenice, nikdar se film ne izplitvi do prazne vrste slik. Za ta umotvor so se naročili posebni slovenski napisi, tako da bo vsakemu vsebina razumljiva. Ta film se bode predvajal od 7. do 13. novembra v Kino Idealu. Cene so nekoliko zvišane. Predstave vsak dan od 1.—3., 3.-5., 5.-7., 7.-9., 9.—11.
Trst.
Štirje kolesarji prišli pod avtomobil. V nedeljo popoldne so priredili štirje tržaški kolesarji izlet proti Kopru na kolesih. Vsi štirje so dobri kolesarji in eden izmed njih, Murer, je znan kot izboren dirkač. Ko so dospeli do Škofij (blizu Milj), jim je prišel na nekem ovinku nenadoma nasproti avtomobil, kateremu se niso mogli več ogniti. Murer, ki Je vozil prvi, je zadel z glavo ob avtomobil in se zgrudil na tla v nezavesti. Tudi dva druga, ki sta sledila Miirerju (Bianchi in Bidoli), sta prišla pod avtomobil. Četrti, po imenu Steffilongo, pa je imel toliko prisotnosti duha, da se Je obesil na avtomobil in se na ta način obvaroval pred pretečo nesrečo. Ko se je vstavil avtomobil, v katerem je sedelo nekaj igralcev tržaškega gledališča »Eden«, so zapazili v avtomobilu se vozeči, da ležijo na cesti trije kolesarji. Dva izmed teh sta bila le lahko ranjena in sta lahko vstala, tretji pa, in to ravno Miirer, pa je ježal nezavesten na tleh; na glavi je imel globoko rano, iz katere je curljala kri. Ko so stopili bliže, so zapazili, da ima Miirer počeno lobanjo iz katere silijo možgani. — Nesrečneža so dvignili takoj na avtomobil, v katerega so se vsedli tudi ostali trije kolesarji. Z največjo naglico so nato vozili proti Trstu, kjer so se podali naravnost v mestno bolnišnico. Bianchi, Bidoli inŠteffilotigo, ki so bili k sreči le lahko ranjeni, so bili obvezani in nato odpeljani na njihova stanovanja, Miirer pa je bil sprejet v četrti oddelek bolnišnice, kjer umira.
Nesramna malomarnost. V Skednju imamo kinematograf »Adria«, k! je že neštetokrat menjal gospodarja. Skoro vsi gospodarji pa so bili Italijani in sedanji gospodar kinematografa »Adria« je seveda tudi Italijan. — Čeprav je Skedenj slovenska vas (katero štejejo celo za eno izmed najbolj zavednih), vendar izdaja gospodar tega kinematografa reklamne letake v treh jezikih. Da izdaja ta človek letake v treh jezikih, bi mu še ne zamerili toliko, ker vemo, da je v Skednju resnično mnogo Italijanov in tudi precej privandranih Nemcev, katere protežirajo ravnatelji plavžev, tovarne olja in čistilnice petroleja. Izzivalno in predrzno pa je od tega kinematografarja, da izdaja letake, na katerih zavzema italijanščina vedno prvo mesto. Slovenščina ja zavzema šele drugo mesto. A da bi bil ta jezik res prave slovenščine. Kaj še! Jezik je tako popačen, da človek res ne ve, ali je to slovenščina ali kitajščina? Prosim. Pretekli teden je izdal ta kinematografar trojezičen reklamni letak, kjer je bila zastopana slovenščina v tej le obliki: »Četrtek ljubavna drama v jedna mehanična žaga. 1000 m. 3 dejanjih.« Itd. — Ta tederi pa raznašajo po Skednju letake, na katerih je zastopana slovenščina v tej le obliki: »Qiio vadiš? 3000 tn. Slavno delo v 6 dejanjia — 4 danes.
Pondeljek 27 in Torek 28 Oktobra I. II. in III. dejanjia Sredo 29 in Četrtek 30 Oktobra IV. V. in VI dejanjia.« Malo nižje je dodano: »Ker je pričakovati velike udeležbe, je na-prošeno sl. občinstvo, de se udeliži predstave v privem času.« — Najboljši odgovor za to veliko skrb, ki jo goji gospod kinematografar do Slovencev in slovenščine, bi bil po mojem mnenju ta, »de se udeliži« slovensko občinstvo čisto navadnega bojkota proti temu kinematografu. Tega bi pravzaprav ne bilo treba niti reči, a ker se nihče ne zmeni za to nesramno pačenje našega jezika, je pač dobro, »de se« naše ljudstvo opozori na nesramnost tega kinematografarja, ki je tako nesramen, da dd raznesti take-le letake po vsem Skednju, po vseh trgovinah in gostilnah. Celo »Gospodarsko društvo« je vedno polno teh letakov. Nobenemu od naših možakarjev pa niti od daleč ne pride na misel, da bi pokazal raznašalcu te kitajščine vrata in nobeden se ne predrzne napraviti gospodu kinema-tografarju vsaj drobne opazke. Tudi naše »brhke narodne gospice« se ne brigajo mnogo za šepavo in božjastno slovenščino, ki jo čitajo na letakih; lepi »kvadri« — to je glavna fvar In če je kinematograf še tako dober, ne zasluži, da se ga podpira, zakaj človek, ki vabi Škedenj-ce s tako slovenščino, nas naravnost sramoti in izziva. Ako ne zna sestaviti gospod kinematografar dveh ali treh stavkov v pravilnem jeziku, naj se pobriga, da mu jih napiše kdo drugi. Ni vrag, da bi ne dobil v celem Skednju človeka, ki bi mu napisal treh pravilnih slovenskih stavkov. Toda gospod kinematografar je preveč komoden, kadar gre za pravilnost slovenskega jezika. — Ške-denjoi! Tudi vi bodite komodni in obrnite kinematografu »Adria« hrbet.
™n*?°bMai	hladnokrven
značaj. Neka Manja Džurak, stanujoča v Skednju stev. 400., je bila 1. t. m. okradena. Tatvina je bila izvršena v času, ko je bila zapustila dom vsled opravkov. Tat je vlomil v sobo, v sobi je vlomil v skrinjo, in iz nje je odnesel dve srebrni uri, srebrno verižico in zlat prstan. O tatu ni bilo ne duha in ne sluha. Džurak pa je imela na stanovanju in hrani mladega delavca, ki je bil ostal v stanovanju, ko je odšla po opravkih iz hiše. Sla je v njegovo sobo, da ga povpraša, ni li morda videl ali slišal kaj sumljivega. Toda najemnika, kateremu je ime Ivan Zadravec (star 21 let, doma iz Ogrske), ni bilo več v sobi. Tudi k večerji ga ni bilo. Pa tudi čez noč se ni povrnil, niti naslednje dni. — Džurakovi se je to zdelo čudno. Začela je sumiti na Zadravca in naposled ga je ovadila na policiji; to pa tudi zato, ker ji je bil ostal dolžan 28 kron za hrano. — Dnevi so tekli
— Zadravca pa od nikjer. Džurako-va je že pozabila na ukradene dragocenosti, na 28 K in na Zadravca.
— V ponedeljek pa sta korakala dva policijska agenta po ulici delle Scu-ole nuove, kar jima pride nasproti, ne morda medved, kakor v tistem berilcu, ampak sam Zadravec. A-genta sta ga ustavila in pogledala sta ga bistro v obraz. »Kaj pa hočeta?« »Cujte, kaj niste vi Zadravec«. »Seveda sem,« je odgovoril on, »a kaj hočeta?« »Veste, nekaj bi vas rada vprašala, a tu je precej nerodno, pridite rajše malce z nama na inšpektorat ...« sta rekla policijska agenta. »Oh, zakaj pa da ne? Človeku, ki ima čisto vest, kakor jaz, ni težko stopiti pred inšpetorja.« — No, in na policiji je priznal Zadravec, da je ukradel svoji gospodinji uri in verižico, dejal pa je, da se ne spominja, da bi bil ukradel prstana. »In za to le zastarelo tatvinico me kličete sem? No, ja...« Ko so ga povprašali, kam je djal ukradene predmete, je dejal, da jih je zastavil, zastavni listek pa je prodal. Ko ga je vprašal nadzornik, ali je res dolžan Džurakovi 28 K za hrano, je dejal, da to nikakor ni res. »Dolžan setn ji samo, samo 27 K in 49 krajcarjev. — Odpeljali so ga v zapor.
— Priznati moramo, da morata imeti ta dva agenta zelo fina nosa, Zadravec pa precej hladno kri.
Dve osebi ubil, dve ranil.
Trst, 26. oktobra.
Peter Rončevič, star 28 let, doma iz Splita (Dalmacija) je bil že
dalj časa prav dobro poznan pri policiji kot nevaren in nasilen potepuh, zato je bil tudi izgnan iz Trsta. Kljub temu pa se je povrnil vnovič v Trst ter se je znal spretno skrivati pred očmi postave. Pretekli četrtek se je seznanil z nekaterimi mladeniči iz Dalmacije, ki so prišli v Trst, da se vkrcajo na parnik »Vor-warts« kot mornarji. Vsi skupaj so šli nato v neko krčmo, kjer pa je prišlo do rabuke med Rončevi-čem in ostalimi mornarji. Tudi ta večer je pokazal Rončevič svojo nrav ter je žugal svojim sodežela-nom z revolverjem. Ker pa je bil 'Rončevič sam, nasprotnikov pa veliko, je moral naposled utihniti in zapustiti krčmo, čeprav ga je to zelo jezilo.
Dva dni pozneje.
V soboto zvečer pa se je nahajal Rončevič v gostilni »Alle cate-ne« v ulici Punta del Tomo št. 6.. Bil je v družbi z nekim svojim znancem Soretom. Ni trajalo dolgo in Rončevič se je že sprl tudi ta večer in sicer z znancem Soretom. Ta pa ni mogel mirno prenašati Rončevi-čevo izzivanje, zato ga je udaril po obrazu ter zbežal. Rončevič pa je potegnil iz žepa nož ter se je spustil za bežečim Soretom, ki pa je kmalu izginil v staromestnih ozkih ulicah.
Nasilnež napade mornarje.
Na begu za Soretom, je naletel Rončevič nedaleč od spornega mesta na mornarje, s katerimi se je bil sprl v četrtek, kakor smo že opisali. Ko jih je zagledal, se je zaletel vanje in začel mahati naokrog z ostrim nožem. V nekolikih hipih so že ležali štirje mornarji na tleh zabodeni od Rončeviča. Dva mornarja pa sta zbežala in eden od teh se je rešil pred nožem le na ta način, da je vrgel na Rončeviča posteljino, katero je hotel ravno nesti na parnik »Voi-wSrts«. V tem hipu pa so prihiteli trije policijski agenti in eden izmed njih se je zagnal v Rončeviča in ga podrl na tla. Nato so ga zvezali in odpeljali na policijo.
Dva mrtva.
Bil je poklican takoj zdravnik z rešilne postaje, ki pa je takoj odredil, da prepeljejo ranjene mornarje
na zdravniško postajo. Tamkaj sta
dobila dva mornarja prvo pomoč,
druga dva pa je nista potrebovala več, zakaj bila sta mrtva. Oba sta bila doma iz zadrske okolice v Dalmaciji in oba bila sta še mlada človeka. Prvemu je bilo 31 let, drugemu pa 28 let. Imenovala sta se Simeon in Anton Kapovič. Anton Ka-povič je bil že oženjen.
Ranjenca.
Ranjena pa sta bila Ivan Buš-količ, star 33 let, doma istotam kot pokojna, in Simon Radovič, star 30 let, doma istotam. Buškolič je bil zaboden na treh mestih,’in sicer v roko, v hrbet in v prsi; nož je šel mirno srca v Pljuča.Odpeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali zdravniki in upajo, da ga ohranijo pri življenju. Drugi ranjenec, Radovič, pa je parkrat zaboden v nogo. Tudi on leži v bolnišnici. Njegovo stanje ni nevarno.
AH nista finglrala spor?
V začetku je pričela sumiti policija, da bi bil napadel Rončevič mornarje samo zato, da si ohladi jezo, ker mu je Sore zbežal, ker to
Pa,c Jlev^re JpP. Mudi samo, da si potolaži zolč. Policija je že bila mnenja, da je bil ves napad preštudiran že prej in da sta bila tedaj Rončevič in Sore zmenjena, da se spreta na ulici, ko se približajo mornarji, nato pa da uporabi Rončevič priliko in skoči med mornarje ter se maščuje z nožem za vse tisto ponižanje, ki ga je dohitelo pretekli četrtek. To sumnjo je potrjalo tudi to, da se tisti večer ni pokazal Sore nikjer, čeprav se je izvedelo, da mu je znano grozno dejanje, ki ga je izvršil njegov pajdaš Rončevič. Tudi policiji se ni posrečilo najti Soreta. Včeraj (ponedeljek) popoldne pa je prišel na policijo neki mladenič, ki je dejal, da je poslan od Soreta, naj gre povedat na policijo, da bi se prišel rad javit, a naj mu prej obljubi policija, da mu ne stori nič žalega. Na policiji so seveda obljubili mladeniču, da se Soretu ne zgodi prav ničesar. Naročili so mu, naj pove Soretu, da bo smel celo ostati v mestu ves čas preiskave, čeprav je izgnan iz Trsta. — Mladenič je odšel, za njim pa policijski agentje, ki so natanko pazili, kam pojde mladenič. Ko so videli, kam je odšel, so počakali. Ni
trajalo dolgo, in Sore se je pokazal na ulici. Mahal jo je naravnost na policijo. Tam je razložil, kako je bilo oni večer. Pvedal je, da se je bil sprl z nasilnim Rončevičem, kateri ga je sunil nato večkrat z nožem. Pokazal je razrezano in razdrapano suknjo in naposled tudi dve rani na trebuhu. »Toda, zakaj se niste šli javit na zdravniško postajo, da ste ranjen?« ga je vprašal inšpektor. »Bal sem se, da me ne aretira policija, ker sem izgnan iz Trsta. — Ko je bil zaslišan, je bil odpeljan v zapore, kjer je na razpolago preiskovalnemu sodniku.
Izvor spora. Tatvina U0 kron.
Policija pa je poizvedovala dalje in naposled se ji je posrečilo izvedeti, da je nastal spor med Soretom in Rončevičem zaradi nekaterih ukradenih denarjev. Pred kratkim je namreč ukradel Sore nekemu delavcu Valentinu Visintiniju 110 K. Ta denar pa je Sore pridno zapival po gostilnah s svojimi pomagači pri tej tatvini, med katerimi je bil tudi Rončevič. Naposled pa so si razdelili ostali denar med seboj, a Rončevič ni dobil ničesar, ker je največ zapil. Zato je bil jezen na Soreta, od katerega je zahteval že večkrat, naj mu da kaj denarja. Ker ga Jc Sore vedno zavrnil, sta se naposled sprla. — Zelo čudno pa se zdi policiji, kako se je mogel lotiti Rončevič ljudi, ki niso imeli prav nič skupnega z Soretom, še manj pa s tatvino.
Mrtveca.
Povedali smo že, da sta bila oba mrtveca prepeljana še isto noč v mrtvašnico k Sv. Justu. V nedeljo je hodilo vse polno Dalmatincev in drugih ljudi k Sv. Justu, da vidijo nesrečni žrtvi, a bil jim je zabranjen vstop v kapelo, dokler se ni izvršila obkducija obeh nesrečnežev. Trupli sta raztelesila zdravnika dr. Saunig in Xydias. — Policija je brzojavno naznanila sorodnikom obeh nesrečnih žrtev o vsem dogodku. Ker se je pričakovalo, da se udeležijo pogreba obveščeni sorodniki iz Dalmacije, zato se je določilo, da bo pogreb šele danes (torek.)
Pogreb.
Pogreb obeh žrtev se je vršil danes zjutraj ob 10. uri. Povsod, koder se je imel pomikati sprevod, se je zbirala velika množica ljudstva. Pogreba se je udeležilo veliko šte vilo tukaj stanujočih Dalmatincev, od sorodnikov pa ni bilo nikogar, žene žrtve Antona Kapoviča. Najbr-že so brzojavke zakasnele. Pred mrtvaškim vozom so nosili štirje mornarji venec, z napisom: Žrtvama v spomin, ljudstvo. To je bil edini venec. — O podrobnostih bomo še poročali.
Najnovejša telefonska in br ojavi.a
EKSPOZE SRBSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PAŠlCA.
Belgrad, 29. oktobra. Po izvajanjih naprednjaka Marinkoviča, ki je opozarjal na to, da je treba obdržati ozko zvezo z Rumu ni jo in Grško, ker to bodi temelj nove politike — je podal ministrski predsednik Pa-šič svoj
ekspoze
o zunanjem položaju.
Balkanski narodi, tako je izvajal gospod Pašič, ki so bili pred 500 leti podlegli navalu Turkov, so z zmagoslavnimi vojnimi pohodi razrešili težavno vzhodno vprašanje. V poteku vojne so bili potisnjeni Turki pred vrata Carigrada. Kar so se kmalu pojavili dogodki, ki so razbili srečno rojeno zvezo balkanskih držav. Srbska vlada je stala vedno na stališču, da se mora konflikt z Bolgarijo mirnim potom rešiti. Bolgarija je pa izgubila merilo za presojanje položaja in se je izognila mirni poravnavi.
V srbskih krogih se je srbski vladi očitalo, da ni pravočasno poskrbela za to, da doseže revizijo pogodbe od Bolgarije in so izjavljali, da bi bilo treba staviti te zahteve že ob začetku ponovnega obleganja Drinopolja. Vsi ti očitki so neopravičeni. Revizije pogodbe bi ne bil nihče dovolil, če bi bila Srbija tudi tekom vojne stopila pred zaveznika s to zahtevo, na drugi strani bi bila pa Bolgarija v tem slučaiu že takrat se
odpovedala Drinopolju in tedaj bi v bil k	radi	Macedonije tako.
javno i ..tvil.
Od srbske vlade po dokončar vojni napravljeni poskusi za mirih sporazum, so bili preprečeni vslc upiranja Bolgarije, ki je upala svo.k zahteve udejstviti z močnim napa dom na srbsko aimado. Toda Srbi) je še vedno upala na mirno porav navo, toda v enem delu inozemske ga tiska se je napenjalo vse sile, da bi se konflikt med Srbijo in Bolgarijo zostril. »Kav se ne spominja — je dejal Pašič — t\z v naši soseščin podano ivjavo, da Imajo balkanske države popolno pravo se medsebojno vojskovati«. Zahtevi eneg;: dela srbske javnosti: da naj se novo-osvojeni ki a ji anektirajo, tej zahtevi srbska vlada ni mogla ugoditi ? ozirom na velike interese velesil. S predčasno aneksijo novoosvojenil. krajev bi bila Srbija izgubita simpatije tripelentente in povzročila dr. bi se bilo zahtevalo kaznovanje Srbije. Srbija bi bila v tem slučaju v enakem položaju, kakor je bila pozneje Bolgarija, s to razliko: da bi bila usoda Srbije prišla v velike hujšo situacijo, kakor je bilo to z Bolgarijo.
Srbska vlada pa je skrbela za to, da svoj položaj ojači z zvezami 30. junija — na dan, ko je Skim^bu. priznala Rusijo za razsodnika, jc sledil znani nočni napad od bolgarske strani na našo armado. Istočasne, je pa bolgarska vlada naslovila na velesile protest proti srbskemu ‘napadu. Od onega časa sem se jc pr stvar dovolj razjasnila.
Naša armada je ta napad odbilr (gromoviti živio-klici). Tudi Grške je napad odbila in Rumunija je pra vično stvar podpirala.
Bolgarija je prišla v obupno situacijo in je prosila za mir,ki se je sklenil v Bukareštu. Vse velesile so delale na to, da se Bolgariji prizanese, priznale so pa pravične zahteve Srbije. Avstro-Ogrska se je postavila na stališče, da se mora cela mirovna pogodba podvreči reviziji. Rusija je bila v začetku le za revizijo glede Kavale, je pa tudi od tega odstopila, da ne bi povzročila daljših komplikacij.
»Srbski narod je bil za svoje velike žrtve bogato odškodovan. Podvojilo se je ozemlje države in zagotovil si je lepšo bodočnost. — Ministrski predsednik jiravi: »Sina tram za dolžnost, da se Srbija za ti zahvali Rusiji (Živio) in ravno take ruskim zaveznikom Franciji in Angliji (Živio). Čuti se dolžnega, zahvaliti se tudi Nemčiji.
Srbija potrebuje sedaj dolgeg? miru, da se more posvetiti kultur nemu in gospodarskemu delu in jc bila pripravljena omogočiti delo velesilam v Albaniji — kar so udrli Albanci v srbsko ozemlje. Bili so hitre odbiti. Vlada namerava predlagat velesilam le spremembo meje z ozirom na mirovne potrebe. Kljub temu da je Srbija že izjavila, da se pod; sklepu velesil, je bilo od Avstro Ogrske poseženo po ultimatumu kateremu je Srbija ugodila, obenen pa od velesil zahtevala garancij zt mir.
»Moramo le obžalovati, da se ugodne dispozicije za izboljšanje sosednega	razmerja	vedno z	raznim,
incidenti	oteškočijo«.	Nato	govori
Pašič še o mejah in o tozadevnem delu in povdarja, da je razmerje z Grško kot z Rumunijo prijateljsko.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 29. oktobra. Položaj v parlamentu se je nekam izboljšal in upati je, da se v teh dneh, ko zbor-nica ne bo delovala, doseže sporazum.
ČEŠKE STRANKE.
Dunaj, 29. oktobra. V seji čeških agrarcev se je sporočilo, da je prizadevanje po enotnem klubu razbito, toda se sklene,	da	se bo	o vseh
narodnih	zadevah	k	sejam	vabilo
zastopnike čeških strank, da se doseže enotno postopanje ali vsaj večinsko postopanje.
GRŠKO-TURŠKl SPORAZUM.
Carigrad, 29. oktobra. Grško-turški sporazum bo podpisan v bodočih dneh; gre se le za neke formalnosti še.
ALBANCI SE ZOPET GIBLJEJO.
Belgrad, 29 .oktobra. Albanci so zopet streljali na orožniško patruljo ob vasi Kognar. Ob Črnem Drinu je videti oborožene albanske čete.
Odgovorni urednik Radlvol Korene Last in tisk »Učiteljske tiskarne*
K. JURMAN
optik in Specialist
■*- LJUBLJANA -mm
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
Šelenburgova ulica
Mali oglasi.
Meblovana mesečna »oba, s posebnim vhodom, je takoj za oddati. Poizve se v »Prvi anončni pisarni.«
1027-3
Posojila dobe pravne osebe in tvrdke takoj in diskretno. Prošnjam se priloži 10 vin. znamka pod »Redna in hitra pomoč« S. & Co., Kranj, poštno ležeče.	1056-1
Sprejmejo se 2 ali 3 gospodje na hrano in stanovanje. Več se izve v »Prvi anončni pisarni«. 1059-3
Tovorna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki ao po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem iastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i.' dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Zahvala.
Konečno podpisana si Štejeta v. častno dolžnost, da tem potom izražata najsrčnejšo zahvalo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom na njih dokazih splošnega in odkritosrčnega sožalja ob smrti njiju soproge, oziroma tete,
Marije Schicker,
rojene Steinberger.
Srčna hvala vsem za darovane krasne vence, srčna hvala prečast. duhovščini za asistenco, srčna hvala pa tudi moškemu pevskemu zboru, zlasti pa pevovodji g. Srečku Stegnarju, za lepo slovensko nagrobnico.
Krčevina pri Maribora 30. okt. 1918.
Rnsto Steinberger, Anton Scbicker,
notjak.	soprog.
Izjava.
Jaz sem trdil, da ni Matija Vidmar nič vreden človek, izjavljam, da so te trditve neosnovane.
Avgust Mlakar.
Mlajši
ključavničar
se sprejme takoj v Vevški papirnici.
za krojno risanje, prikrojevanje in iz- 11 TJ 0 k TITTDM i VDD delovanje ženskih in otroških oblek Illiilil uUljJllIll Jjli Ljubljana, Mestni trg štev. 24. U. nadstropje.
Pouk se vrši v tečajih, ali pa posamezno. — Prodaja vsakovrstnih krojnih vzorcev za angleški in francoski način. — Naročila sprejema od 12. do Val. ure dopoldne in od 6. do 7. ure zvečer.
Modistinja
i MINKA HORVAT i
Ljubljana, Stari trg št. 21.
8 8
; Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
8 Popravila se točno in najeenejše izvrše.
s
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini --------- tvrdke	R.	MIKKAUC ---------
„Pri Škofu“ n
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: Poseben od.d.elelr tt- prvem nadstropj-va.. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
1^^==  '==
:E
Vagrobnici:
Gozdič je že zelen, Vigred se povrne,
za moški zbor postavil Oskar Dev, ste izšle v „Učiteljski tiskarni" obe na eni poli.
Cena 20 kom. K 6*—
Manj kakor 20 kom. se ne pošilja.
tosMiilte najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega »pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker »pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pridatek.
m
Brzojavi: Korsika mlajši, Ljubljana.
POZOR! “181
:
Priporočam slav. p. n. občinstvu S svojo bogato zalogo
suhih vencev j
lastnega izdelka.
Nadalje se priporočam za izdelovanje svežih vencev in šopkov ter trakov z napisi in sploh vseh nagrobnih, v mojo stroko spadajočih predmetov po najnovejši obliki in nizki ceni. Ker sam izdelujem suhe vence, prodajam jih lahko pod tvomiško ceno. — Za mnogobrojna naročila se priporoča
z velespoštovanjem
cvetlični salon,
Viktor Komika,
j Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
I
S
L
IL
Modni salon
Stuehly-Maschke
3 Ljubljana, zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in Športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno In ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. UPrizansu© dLoToro "blag-© — zilzfce cene.
zn r
!! Čudovito po ceni!!
710 kosov za samo K 3*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodkc. imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentnl fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša novost ', 1 par gumbov za manšete double-zlato „Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ Iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orlentalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov In že 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, .vse skupaj z uro, ki Je sama vredna tega denarja, velja le K 375. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „Lonore“
F. Windisch, Krakau štev. M/22.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8'—.
===== Moških klobukov ■
vsakovrstnih fason, poprej K 6-—, sedaj K 3’—. ^
== Klobukov za dečke -	—
poprej K 4’—, sedaj K 2'—.
= Klobukov za otroke —
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Natvečja izbira dežnih plaščev
---------- za	dame in gospode ---------
poprej K 20*—, 30‘--, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6.
*
Moderci v vseh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
= rokavice, parfumerija, nogavice, =
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd. vse v največji izbiri v modni trgovini za dame
nasproti glavne pošte.
P. Magdič,
v Gradcu
naznanjati slavnemu občinstvu, da se nahajati njih centralni zalogi od zdaj naprej
v Ljubljani, Martinova cesta 28. Tel. št. 90.