§. 13. Z lastnimi ali posebnimi imeni so slovanski rodovi sedaj na pr.: Slovenci t. j. Slovani po Kranjgkem, južneni Koroškem in Štajarskem, zapadnem Ogersketn in Hrvaškem, po Istri, Goriškem in deloraa po Beneškem. Ker se je to naše ime povzdignilo v občno, ima se v knjigah iz raznih časov tudi razno čitati, sedaj v posebnem sedaj v splošnjem pomenu. Prav všeč mi je še zdaj v obliki Sloven - Sloveni, in ker sino za posebni rod poprijeli se irnena Slovenec-Slovenci, je razloček gotov, in pisava Sloven-Sloveni, kakor Slovan-Slovani, v občnem smislu nSlave-Slaven" nedvomna. Drugače je zastran pridevnika slovenski, kteri utegne biti dvomljiv; da se temu ognemo, pišimo slovenski le v posebnem pomenu Mslovenicus, slovenisch", slovanski pa v splošnjem t. j. ,,slavicus, slavisch". Tudi sosedje Nemci nam sedaj že skorej sploh pravijo ndie Slovenen, das Slovenische", ne pa rdie Winden, die windische Sprache"; le v kaki uemškutarski srditosti zareži še kdo: ,,Was \vollen diese Windischen, i koa nix bindischl" Slovaki po Ogerskem inienujejo sami sebe Slovence, besedo in deželo svojo slovensko ali Slovenčino. Tako jim pravijo še vedno tudi Oehi, kteri nas zahodnje Slo- 6* vence imenujejo S1 o v i n c e in jezik naš slovinski, vzhodnjim ali Slovakom pa velijo Slovenci in njih narečje zovejo slovensko. Sicer se nekteri severni Slovani ob Labi po starih knjigah tudi pišejo Slovinci in njih govor se zove slovinski (wendisch, slavisch, vensky), in v jugoslovanskih knjigah po Dalmaciji se oblika »slovinski, Slovinci" dostikrat nahaja v tistem sinislu, v kterem nam rabi Sloven - slovenski (slovjenski, lingua slavica). Slovencem po Ogerskera pravimo sedaj vže pogostoma Slovaki-Slovaci, in jezik njihov je slovaški, v obliki dokaj razločni. V srednjera kotu med nami so Slavonci, in Slavonec je še le prav posebno imenovanje po deželi v kraju med Dravo in Savo, vendar se lahko loči od oblik Slovenec-Slovak, slavonski od slovenski-slovaški. Kurelac piše o tem naslovu, da je rSlavonac le izvrnuto ime Slovenac", da so Slavonci nekdaj bili pravi Slovenci ter govorili slovenski, in da je sedanja oblika le popačena po tujih latinsko - madjarskib vzgledih (cf. Slavonia, Slavoniae populi s. gentes, sermo Slavonicus . . . Grande munus. Leo XIII). Slovencem ob jugu sosedje so Hrvatje. Stslov. Hruvatinu, lat. Croata, madj. Horvat (barat n. brat), česk. Charvat, slov. Hrovat, hrovaški, sedaj obično po narodni obliki Hrvat, hrvatski ali hrvaški. Kakor se različno piše, tako različno se tudi razlaga n. pr.: v lastnem pomenu iz Hrovat ali Horvat, po Karpatih (Chrby, Krapen), ali v občnem od chrbet, hora ali gora, horvat Waldland; chnv truncus, gladius (cf. Cherusker v. henv); hrvati pugnare, certare, hrvanja lucta, stsl. riivati sg dimicare, nsl. rvati se rixari; iz kor. chiirv (Daničič, dr. Geitler), cbarviti braniti se, hrvat branac, branilac, oružanik itd. Hrvatom sosedje so Srbi. Stslov. Srubinu, sedaj Srb, Srbin, Srbalj, Srbljin, srbski ili srpski. Zovejo se tako sedaj Slovani ob Donavi na jugu in ob Labi na severu (Sorbi, Sorabi), v Lužicah (Wenden), serbska ili serska ryč itd. Izpeljuje se ime njihovo mnogotero po starih pisavah na pr.: V lastnem in občnem smislu, srb venda, unda (Vendi), Sirbi ali Sporoi t. j. razsejani; Servi, Serviani, Sruat - Kruat, Sklave (cliens, der Horige, Tot); got. hvairban, hvarbon vagari, ire (vandalon, Vandalus, Suevus); iz sarv (sar, sarbh) kar harv tueri, servare, defendere, Hruvatinti ili Sarvatinu (Daničič, dr. Geitler); iz srb natio, gens (Šafafik) t. j. ljudje istega naroda itd. Jugoslovanom se prištevajo razun Slovencev, Hrvatov in Srbov tudi Bolgari. I njihovo ime se piše mnogotero. Stslov. Bliigarinu, nbolg. Bulgarinti, rusk. Bolgar, srb. hrvašk. Bugar, česk. Bulhaf, slovašk. Bulhar, in od tod prilogi bulgarski, bolgarski, bugarski itd. Šafaffk našteva razne oblike na pr. po Volgi (st. Bovlyu) bilo bi Volžan; bolgar ali boljar; iz bul in gari (gir, guri, gauri t. j. zeralja, kraj, cf. Hungari); iz turšk. bulghar, bular mešanci, raznoteri; bulgainak rovarji (cf. stslov. bukarija seditio, buka turba), češ, Bulgari so Hunci, kteri so po razpadu države svoje umakuili se na vzhod, sorodovinci s Turki itd. (Toraaschek, Vambery cf. Dr. Krek). Kakor 6lovenimo srb. hrv. vuk, pun sedaj volk, poln; tako smemo bugarski, Bugar pisati po naše bolgarski, Bolgar. Po jeziku so Jugoslovani še Rusi, vsaj Rusini. — Piše se stsl. Rusi coll. Russi, Russia, Rusinu, rusiskti; magy. Orosz Russe, Rusznjak Kleinrusse. — Po nekterih se ločijo sedaj v Malo- Belo- in Velikoruse, po drugih vsled jezika in slovstva le v Malo- in Velikoruse. Malorusom so rekali nekdaj na pr. Poljci, Čebi in tudi drugi sploh Rusini-Ruteni, in v prilogu rusinski - rutenski; toda iz stsl. oblike Rusinti je pridevnik ruski (rusisky, rušisky), kakor iz Slovenin, Srbin, Bolgarin — slovenski, srbski, ne pa sloveninski, srbinski, bolgarinski, ali rusinski, kar je po slovnici nepravilno; nsl. ruski ali rusovski kakor francozovski. Velikorusom rabi sedaj oblika Ross, Rossija, Rossijanin, rossijskij itd., in nekteri so že jeli pisariti Ros, rosijski t. j. Velikorus, a Rus, ruski t. j. Malorus; ali — oblike te so tuje, došle po grško - slavjanskih pisateljih (gr. 'P<as,''Pmocia) itd. — Po sedanjem Rusovskem so bivali od nekdaj mnogi slovanski in neslovanski narodi z različnimi imeni. V 9. stoletju so prišli Norraani iz Skandinavije, Varjazi i Rusi, kteri poslednji so raznira Ijndstvom onih dežel dali skupno ime. Eni pravijo, da je naslov ta po rodbinskem vladarju (Rus-Rurik), ali vojvodu (Čeh, Leh i Rus); ali rodhsi remiges (cf. Rodhslagen, Rosslagen) veslarji, kraj ali brod njihov; ruotsi Fincem bližnje pleme Švedsko, kakor Varjagi - Varjazi foederati družina, iz verja braniti, krdelo brambovsko, kakor Hrvati (dr. Geitler). Sicer je stsl. rusti flavus, nsl. rubellus, rusa ali rosa glava, rosin (vol), ital. rosso. Rusom sosedje so Poljci ali Poljaki, kteri se v starih knjigah imenujejo Lechi, Lesi ali Lechove, Ljasi - Ljachove. Bil je rod tega imena premožen, in lechu razlagujejo nekteri iz leha area, lat. lechita t. j. zeman, zemljak (Edelmann mit Grundbesitz). Kakor Vend-Vind, pozgubilo se je nekako tudi ime Lech-Ljach, in ostal jim je sploh naslov stsl. Poljaninu-eninu, mn. Poljane - ene, Poljaki - Polaci. Primeri vendar Lechove-Lesi t. j. Poljanci, nasprot Gorali t. j. Gorjanci. Jugoslovan piše polje, torej poljski, PoljecPoljak; Severoslovan pa pole, Polak-aci (Poloni). Kakor Poljci, imajo tudi njihovi sosedje v kraljevini češki sedaj dvojno ime: Bohmen (Pemci, Pemaki) in Cehi. Prvo je vnanje ali tuje, posneto po Bojih, v kterih deželo (Bojohemum, Bojenheim, Boheim, Bohtnen) so se bili naselili Slovani, ki so po najbolj premožnem rodu vsem drugim dali ime Cechi-Česi, čechove; čechy, češka ili česka zem, zemč, ktero je torcj domače ali narodsko. — Cehi so, ugibajo nekteri, prebivavci čehov (cacuminum) kakor Poljci lehov ali poljan (camporum); po čehu, kakor ti po Lehu; iz čaju spero, kakor čakam-čekam, časlav - Ceslav, čah-čeh; iz čgti čnu (ken) incipere, češ, da so Česi čeli t. j. počeli se seliti prvi ter so peljali seboj druge Slovane, poslednjič Sileze (po-sleze cf. Dobrovsky) itd.! Pripoveduje se v starih knjigah no Čehu, Lehu in Mehu ali Rusu", ki so bili bratje, da se kaže sorodovina in bratrija med temi tremi slovanskimi rodovi, med kterimi pa še — žalostna jim majka! — pravega pobratimstva ni, sem pisal 1. 1865 (Jezič. III.). Da bi pač skoro bilo pobratimstvo pravo, po veri v duhu in v resnici, ne le med čehi in Lehi, Srbi in Sorbi, ampak tudi nied Rusi in Bolgari, Hrvati in Slovenci, Poljaki in Slovaki, kajti vsi smo Sloveni — Slovani! §• 14- Slovani i pismo slovjensko. — Kakor človek sam svoje misli in čute kaže najprej v slikah in stvareh, poznej v določnih besedah; tako so i narodi svoje misli ia želje tazodevali stvarno, v slikah, tudi misli in nazore iz duševnega, nadnaravnega živIjenja, v pomenljivih podobah, in kasneje v gotovih slovih ali besedah s pristojnimi znaki. Prvo pisnio veli se figurativno, figurativno - simbolično (hieroglyphi) ali slikovno, drugo fonetično ali glasovno. Tako glasovno pismo so Grki dobili po Feničanih in Hebrejcih, in po njih Rimljani ter drugi narodi, in ti največ po krščanstvu. Dokler so bili pogani, rabilo jim je pismo slikovno. To se nahaja pri Gotih, v pradomovini Ilirov ali Arbanasov, pri starih IV noncih, pri Germanih in Normanih. Imeli so v ta namen svoje _rune ali runstafre", in njih sostava se je zvala -futhork" t. j. po prvih šestih črkah (f, u, th, o, r, c (k) itd.), kakor se giški alphabet po prvih dveh, latinska abeceda po prvih štirih pismenih. Tudi stari Sloveni so imeli svoje rune (runir, Wenda-runir). »Prežde ubo Slovene neimeha. knigu, n^ črutami i rezami člteha, i gataah^, pogani sa,šte" — spričuje črnorizec Hraber. — Dokler so bili Sloveni pogani, niso imeli še knjig ali pismeu glasovitili; pomagali so si s črtami in čarami, koje so vrezovali v drvo, navadno v bukov les (rov, rovaš, ioš, runa (raunen) skrivnostno znamenje v bukev, got. boka litera, buchstab-runstab) ter so po njih šteli in čitali, vedežovali pa ugibali tajne potnene. S tem so se bavili nabožni ljudje, svečenici, ki so bili drugim čarodeji in knjižniki (črno - knižnik) i knezi. Knez bijaše narodni svetjenik i knjižnik, pravi dr. Rački, kteri v ,,Pismo slovjensko" 1. 1861 vse to razlaguje ter kaže, da imajo besede ,,črta, čara, reza, buky ali bukev, knjiga" prvotno isti pojem, in da so vže tedaj knezi ali svečenici bili buditelji i voditelji narodne prosvete. V prvi dobi so Slovani torej črtami čteli (čisti legere, numerare, honorare) ali šteli, črte so jira bile čisla, številke ali broji, in to celo pomenljivi; iz rez so gatali ali ugibali, njih tajne pomene v nabožnem iu narodnem življenju tolmačili ali razlagali. To je bilo v prvi dobi, dokler so lastna znamenja črtali in vrezovali v les, na rovaše, deske ali prote (buchstab) s kakim črtalom ali rezalom. V drugi dobi pa se glagol črtati, rezati umakne glagolu pisati, sanskr. pi(j pingere, živopisati, got. meljan, malen; črtalo iu rezalo zaraeni se s perom ali peresom, in črta, reza, čara pa s pismenom. Marsikaj nieri na to, da so Sloveni v poganstvu irueli vže tudi neko glasovno ali fonetično pismo; vendar pravo pismoinv njem pismenstvo ali slovstvo dobili so še le po krščanstvu, in jako znamenito je v tem oziru vprašanje, kedaj in kako so se pokristijanili Slovani.