Na Šmarni gori Bili smo na Šmarni gori. Od vznožja do vrha smo hodili eno uro. Po poti je bilo veliko korenin. Če me ne bi vodila sestra Darinka, bi velikokrat padla. Sijalo je toplo sonce. Meni je bilo tako lepo, da sem pozabila na naporno pot. Poslušala sem petje ptičkov in vesele pogovore pohodnikov. Kar naenkrat smo bili na vrhu. Najprej smo pomalicali. Šli smo tudi v cerkev. Zvonili smo in si želeli, da bi se nam uresničile želje. Všeč mi je zgodba o zvonjenju in Turkih. Kmalu smo se morali vrniti v Zavod. Potem smo imeli še kulturao popoldne. Obiskala sta nas gospoda Roman Končar in Vlado Kreslin. Ta nam je zapel veliko pesmi. Najbolj mi je bila všeč pesem Črni tulipan. . Bilo je lepo. A"Ja Cernevšek, 4. razred