Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z i a , Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel, 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i m Leto XVIII. - Štev. 11 (889) Gorica - četrtek, 17. marca 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Svetnik za naše čase V Indoneziji Osebnost sv. Jožefa, deviškega ženina Matere božje ter krušnega očeta božjega Sina, je bila v prvih stoletjih krščanstva kakor v senci. To je razumljivo, kajti tedaj je bilo treba novospreobrnjenim kristjanom predvsem vtisniti podobo Odrešenika v njih duše. Pobudo za češčenje sv. Jožefa je dal sv. Tomaž Akvinski s trditvijo, da je vrednost svetnika toliko večja, kolikor Važnejša je njegova vloga v božjem načrtu odrešenja. Sv. Bernardin Sienski je nato to Tomaževo trditev obrnil na sv. Jožefa, bogoslovec Suarez pa mu je začel dajati prednost pred vsemi svetniki. Lepo razlago o vlogi sv. Jožefa v okviru sv. Družine je podal sv. Frančišek Šaleški. Takole je zapisal: »Mislite si golobčka, ki spusti drobno zrno na vrt. Zrno vzklije, raste in postane lepa palma. Čigava bo ta palma? Očividno od lastnika vrla. Tako je bilo tudi v sv. Družini. Sv. Duh je kakor golob spustil božje seme v ograjeni Vrt Marijinega deviškega naročja. Iz nje je bil rojen Jezus, toda ker je bila Marija kot žena podložna sv. Jožefu, zato se je tudi Jezus podvrgel sv. Jožefu in mu bil Pokoren.« Počasi je sv. Jožef pridobival na svoji Pomembnosti v življenju Cerkve. Leta 1870 ga je papež Pij IX. proglasil za njenega Varuha, njegov naslednik papež Leon XIII. Pa je vernikom priporočil, naj sv. Jožefa Častijo ves mesec marec, na njegov praznik pa se pripravijo s slovesno tridnev-bico. Sv. Jožefa naj bi se spominjali tudi Vsako sredo, ki je njemu posvečena. Pa-Pež Pij XI. je sv. Jožefa vključil v litanije Vseh svetnikov takoj za vzklikom k Mariji, Pij XII. je ustanovil nov praznik sv. Jožefa Delavca 1. maja, Janez XXIII. Pa je odločil, da se ime sv. Jožefa doda v mašni kanon, to je v stalni del svete tnaše. Tako sedaj duhovniki pri sveti maši °tnenjajo njegovo ime tik pred najsvetej-Šlm delom, pred izpremenjenjem. Tu je •hesto za pravo in vredno češčenje svetega Jožefa. Cim bolj bogoslovna znanost razmišlja 0 sv. Jožefu v luči evangelija, tem bolj Postaja sv. Jožef moderen svetnik. Je svet-hlk vsakdanje, drobne zvestobe. Njegovo življenje uči: Delo ne trga*človeka od Boga, ampak ga prav lahko bliža Bogu. Delo le dragocen zaklad, ki ga je Bog poklonil svojim zemeljskim otrokom. Delo je človekov najboljši prijatelj. Daje mu pravo Veselje sredi vsakdanjih težav. Vsak večer Oani z lahno roko zastre oči. Prav zato je sveti Jožef svetnik za naše čase, Je ves naš. Njemu na čast Je papež Hj X. leta 1906 potrdil posebno molitev kot patronu delavcev. Glasi se: »Častitljivi sv. Jožef! Zgled vseh si, katerih delež na zemlji je večno delo. Iz-Prosl mi milost, da v duhu pokore delam *n zadoščujem za svoje številne grehe, kaj, da vestno delam in da v spolnje-Vanju svojih dolžnosti ne podležem na-ravnim nagnjenjem. Daj, da delam s hva- ležnostjo in veseljem in tako zmožnosti, ki si mi jih dal, v delu uveljavim in spolnjujem. Daj mi milost, da bom delal v miru, redu, zmernosti in potrpežljivosti, ne da bi se ustrašil vsake utrujenosti ali težave. Posebno pa mi izprosi milost, da svoje delo s čistim namenom in nesebično opravljam. Naj mi bo stalno pred očmi moja smrt in trenutek odgovornosti za vse moje delo, za slabo uporabljen čas, za zanemarjanje mojih dolžnosti, za opuščanje dobrih del, pa tudi za nečimrno siavohlepje pri mojih delovnih uspehih. Vse za Jezusa, vse za Marijo! Vse po tvojem vzgledu, o sv. Jožef! To bodi moje geslo v življenju in smrti!« Sveti Jožef je delal. Delajmo tudi mi! Posvečujmo svoje delo po njegovem zgledu! Sv. Jožef je živel v Jezusovi bližini. Prejemajmo sv. obhajilo, da bomo živeli tudi mi v božji bližini in z Jezusom! Sv. Jožef se je zjutraj ozrl na Jezusa in Marijo. Obudjmo tudi mi vsako jutro dober namen. Bogu darujmo svoje načrte, delo in križe! Tako bo vse delo postalo polno božjega blagoslova, mi pa se bomo po njem posvetili. (Iz Knjižice Delavec iz Nazareta) V noči od preteklega petka na soboto je prišlo do novega državnega udara, ki je pometel z indonezijskim predsednikom republike Sukarnom ter pripeljal na oblast vojaške kroge z generalom Suhar-tom na čelu. Tako se je zaključila pet in pol mesečna borba med Sukarnom in vojsko, ki je hromila vse politično, pa tudi gospodarsko življenje v Indoneziji. POT NA LEVO Sukarno je zaenkrat še vedno predsednik države, toda samo predsednik brez oblasti. Da je zašel v tak položaj, je kriv sam. Leta 1949 mu je uspelo, da so morali Holandci zapustiti svojo nekdanjo kolonijo ter priznati neodvisnost novi indonezijski državi. Ves narod ga je častil kot osvoboditelja ter ga celo izvolil za dosmrtnega predsednika Indonezije. Sukarno je nato polagoma zajadral na pot diktatorjev. Vedno bolj je postajal domišljav, nedostopen za kritiko in vase zaljubljen. V svojih govorih je najraje udrihal po Severni Ameriki, dasi mu je ta država veliko pomagala na gospodarskem področju. Za glavnega sovražnika Indonezije je proglasil neokolim. Neokolim pomeni neokolonializem, kolonializem in imperializem. Angležem je strašno zameril, da so ustanovili državo Malazijo. Napovedal je, da jo bo neusmiljeno strl. Doma se je vedno bolj naslanjal na komuniste. Njim je odprl vrata do vseh važnejših mest v javni upravi. Svoje sodelavce je izbiral v levičarskih krogih. Zlasti se je opiral na zunanjega ministra Su-bandria, ki je izrazit filokomunist. Mirno je gledal, kako raste v državi vpliv rdeče Kitajske. Šel je celo tako daleč, da je Indonezijo potegnil iz Organizacije združenih narodov. Komunisti, ki so prešli čisto na kitajsko linijo, so se začeli pripravljati, da s pomočjo Sukarna prevzamejo oblast v državi. Edina Poroka princese Beatrike V vzdušju navdušenja, a tudi nezadovoljstva in mnogih demonstracij se je dne 10. marca izvršil v Amsterdamu poročni obred holandske princese prestolo-naslednice Beatrike z nemškim plemenitašem Klausom von Amsbergom. Že od vsega začetka so tej poroki mnogi Holandci nasprotovali. Klaus von Amsberg je bil namreč nemški vojak in se je v zadnji vojni boril proti zaveznikom v Severni Italiji. Ce bi se bil na Holandskem, kjer so nacisti izvršil; toliko grozodejstev, zlasti proti Judom, bi seveda do poroke verjetno sploh ne prišlo. Beatrika in Klaus sta v svoji poslanici na holandsko ljudstvo priznala, da razumeta zadržanje mnogih, ki na njuno poroko ne gledajo s simpatijo. A skušala bosta premostiti vse te navidezne ovire k njuni sreči in sreči vsega naroda. Nad 80 tisoč Holandcev je vzdolž vseh ulic, kjer je šla zlata kočija z mladim parom, pozdravljalo bodočo holandsko kraljico in njenega ženina. V občinski palači se je najprej izvršila Givilna poroka, nakar je sprevod krenil proti protestantski cerkvi. Prav ta del poti je bil poln demonstrantov. Dim iz mnogih petard je ovil kočijo, da so konji le s težavo nadaljevali pot. Slavnostne poroke so se poleg članov holandske kraljeve družine udeležili grški kralj Konstantin s kraljico Anomarijo, belgijski kralj Baldovin s kraljico Fabiolo in mnogi drugi evropski plemenitaši. Tudi po končani poroki je ostal položaj v Amsterdamu še vedno napet. V raznih delih mesta so izbruhnili izgredi, ki pa jih je policija kmalu zatrla. Vendar je ostalo negodovanje v srcih mnogih, kar vse priča, da dvajset let n; zadostovalo, da bi ljudje pozabili grozodejstva Nemcev v zadnji vojni. ovira so jim bili vojaški krogi. Vodilni generali, zlasti obrambni minister Nasution, so bili namreč odločni antikomunisti. PONESREČENI UDAR Nato je prišlo 30. oktobra do udara levičarskih častnikov pod vodstvom polkovnika Untonga. Zdi se, da sta zanj vedela tudi Sukarno in Subandrio in ga na tihem podpirala. Toda upor se je ponesrečil. Upornikom ni uspelo ubiti generala Nasutiona, dasi so umorili šest drugih generalov. Vojska je hitro zadušila udar. Sukarno se je sprva potuhnil, nato pa sam udar obsodil. Upal je, da bo spet postal gospodar položaja. V tem pa se je zmotil. Vojaki so spoznali, da je prišla prilika, ko lahko obračunajo s komunisti. Začel se je lov nanje po vsej deželi. Sukarno je brezmočno gledal, kako mu pobijajo najbolj zveste privržence. Kljub temu pa je še naprej ljubkoval s komunisti. Na noben način ni hotel odstraniti zunanjega ministra Su-bandria, dasi je postalo jasno, da je podpiral udar levičarskih častnikov. Pred štirinajstimi dnevu je nato sestavil novo vlado. Med 103 ministri jih je bilo vsaj ena tretjina levičarsko navdahnjenih. Izločil je tudi generala Nasutiona, ohranil pa Subandria. V vojski je začelo vreti. Študentje so šli na ulico, razbili kitajsko poslaništvo ter opustošili zunanje in prosvetno ministrstvo. Kljub temu je bil Sukarno še vedno prepričan, da je gospodar položaja. Zanašal se je na nekatere generale, ki so še držali z njim. Toda ko je v petek sklical prvo sejo nove vlade, je spoznal, da je ostal brez oblasti. Vojaki so zasedli vse strateške točke v prestolnici Džakarti, padalci pa so se polastili predsedniške palače. Sukarnu ni ostalo drugega, kot da podpiše dekret, po katerem je vsa oblast prešla na generala su-hozemske vojske Suharta. INDONEZIJO ČAKAJO TEŽKI CASI Ta je v svojem proglasu na narod takoj objavil, da je komunistična stranka razpuščena. Pozval je trgovce in zasebne lastnike proizvajalnih podjetij, naj pomagajo vladi prebroditi gospodarske in finančne težave. Dejal je tudi, da oborožene sile ne mislijo usmeriti indonezijske revolucije na desno, pa tudi ne proti skrajni levici, češ da je njihova revolucija že itak levičarska. De Gaulle ruši NATO organizacijo NATO, obrambna organizacija 14 zapad-no-evropskih držav, ZDA in Kanade, se te dni trese v svojih temeljih. Udarec je kot že večkrat v zadnjih časih prišel iz Francije, bolje rečeno od njenega državnega poglavarja De Gaulla. Svojeglavi general je namreč mnenja, da organizacija severnoatlantskega pakta ni več v skladu s sedanjim stanjem v svetu. Položaj je čisto drugačen kot leta 1949, ko je NATO nastala. Ni več grožnje s strani Sovjetske zveze zoper zahodne države. Jedrsko ravnotežje med ZDA in Rusijo je spremenilo splošne pogoje za obrambo Zahoda. Tudi ni več Evropa v središču mednarodnih kriz. De Gaulle je zato mnenja, da bo treba prenoviti vse sporazume in vse sklepe, ki so nastali po podpisu pogodbe. Vse ameriške čete, ki so v Franciji, naj bi prišle pod francosko vrhovno poveljstvo, Takoj potem, ko je general Su-harto objavil svoj proglas, se je začela velika vojaška paraua, ki jo je gledalo več sto tisoč ljudi, seveda pa s tem indonezijski problem še ne bo rešen. Državi je potrebna zlasti gospodarska ozdravitev. Sukarno je namreč kot vsi diktatorji bolj skrbel za demagogijo kot pa se zanimal za probleme, ki so v zvezi z gospodarstvom. Indonezijo je zajela strašna inflacija, ki je povzročila splošno obu-božanje naroda. Novi oPlastniki se bodo morali v prvi vrsti spoprijeti z njo, če bodo hoteli državo pomiriti m Jjudem spet vrniti zaupanje v državno vodstvo. Če v tem ne bodo kmalu uspeli, smo lahko gotovi, da ta nekrvavi vojaški udar v Indoneziji ni bil zadnji. Tito ostaja komunist Preteklo soboto se je v Beogradu zaključila tretja seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. V sklepnem govoru je Tito dejal, da je napačno pričakovati, da bi se smotni reforme mogli uresničili v dveh ali treh letih; za to je potrebno dosti več časa. Tudi je dejal, da je treba odstraniti z vseh položajev ljudi, ki nimajo moralnih kvalifikacij. Ker nekateri krogi na Zahodu mislijo, da se bo jugoslovanski komunizem zaradi gospodarskega sodelovanja z zahodnimi državami spremenil, je s tem v zvezi Tito poudaril, da se idejno Zahodu ne bodo nikdar približali. »Imamo svoj socialistični sistem — je rekel — in svojo posebno pot v izgradnji socializma. Mi smo isti kot smo bili. Sposobni smo kritizirati svoje slabosti in se ob tem marsičesa naučiti!« Zboroval je mednarodni svet Cerkva V Ženevi v Švici je zboroval Mednarodni svet Cerkva, kateremu pripada 214 raznih veroizpovedi iz protestantskih in pravoslavnih vrst. Letos so prvič povedali, da pri zborovanju sodeluje tudi poseben odbor, ki ga sestavljajo katoliški predstavniki tajništva za zedinjenje kristjanov. Tu je prišlo do res vidnega sodelovanja, ker so skupno izdali poziv za pobijanje vojne in lakote ter za pomoč potrebnim, kakor priporoča koncilski dekret o ekumenizmu. v nasprotnem primeru pa naj bi se iz Francije umaknile. Francija je doslej že umaknila svojo sredozemsko mornarico izpod poveljstva atlantske zveze; zmanjšala je moč svoje vojske v francoski coni Zahodne Nemčije; odklonila je sodelovanje pri bodočih vojaških vajah vseh sil, ki sestavljajo NATO; sedaj se pa pripravlja, da bo leta 1969, ko poteče pogodba, to zvezo zapustila, če ostale države sopodpisnice ne bodo pristale na njene pogoje. Narodna glasbila namesto orgel V znameniti cerkvi miru v Hirošimi so začeli spremljati slovesne svete maše z japonskimi narodnim; glasbili. Samo gregorijansko petje spremljajo še vedno z orglami. Francoski vinski trg v zagati Francija zavzema v proizvodnji vina prvo mesto na svetu. Domača potrošnja doseže 130 litrov letno na prebivalca. Medtem ko sta se lani Italija in Slovenija v vinski letini precej slabo odrezali, je pa imela Francija drugo najobilnejšo letino v tem stoletju. Pridelala je 66,6 milijonov hektolitrov vina, to je za 10% več kot leta 1964. Ker je francoskim vinogradnikom ostalo iz leta 1964 še 46 milijonov hi neprodanih starih zalog, znaša sedaj razpoložljiva količina okrog 113 milijonov hi. Kaj napraviti z njo? Tako računajo, da bodo do nove trgatve porabili za domačo potrošnjo, za destilacijo (za izdelavo raznih vrst konjakov) ter za izvoz največ 73 milijonov hi. Jeseni bo zato spet v zalogi 40 milijonov hi vina. Največ možnosti za izvoz vina ima Francija v dežele EGS (Evropske gospodarske skupnosti), v kateri je deležna carinskih olajšav. Vendar se Francija prav na tem območju (Zahodna Nemčija, Belgija in Nizozemska) srečuje z ostro konkurenco italijanskih vin. Najbolj prizadeta je zaradi francoske nadprodukcije Alžirija ^ ki je vse do svoje neodvisnosti lahko prodala letno Franciji 13 do 14 milijonov hi vina. Zadnja leta pa se francoski uvoz vina iz Alžirije vedno bolj zmanjšuje. Za letos je predviden na 7,5 milijonov hi, kolikor pač francoski vinogradniki še potrebujejo tega vina za rezanje z domačim navadnim vinom, ki ima manjšo stopnjo alkohola. Smisel krščanskega posta novice iz blovenue ~ Postni čas je namenjen duhovni pripravi na največji krščanski praznik, na praznik Kristusovega in našega duhovnega vstajenja po milosti. Pripraviti se moramo na to, da bomo mogli na velikonočno vigilijo iz globine svojega bitja obnoviti krstne obljube ter utrditi in poživiti v sebi milosti sv. krsta, pri katerem smo bili v moči Kristusove smrti in vstajenja prerojeni k življenju božjega otroštva. Na vsako veliko noč naj bi nas znova tako rekoč preplavilo in prežarilo tisto božje življenje, s katerim je bila ob poveličanem vstajenju do vseh giobin napolnjena Kristusova človeška narava, ki je od tistega časa dalje počelo našega nadnaravnega življenja, najprej življenja naše duše, po koncu sveta pa tudi počelo poveličanega življenja našega telesa. »CE Z NJIM TRPIMO, BOMO Z NJIM TUDI POVELIČANI« Toda Kristus je prišel do zmagoslavnega vstajenja le preko trpljenja in smrti. Tudi za nas, katere je Bog »naprej določil, da naj bomo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati« (Rim 8, 29), velja ista zakonitost. »če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik« (Jan 12, 26). »Če kdo hoče priti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ in hodi za menoj« (Mt 16, 24). Samo če smo pripravljeni s Kristusom trpeti, to je odpovedati se vsemu, kar nas odvrača od Boga, kar trga našo zvezo s Kristusom, bomo z njih tudi poveličani (Rim 8, 17). Seveda se posvetnjaki zelo motijo, ko mislijo, da ima po krščanskem pojmovanju zatajevanje samo sebi namen. Odpoved, premagovanje in zatajevanje samega sebe so samo stredstva za to, da v polnejši meri zaživimo nadnaravno življenje in da dosežemo tisto svobodnost božjega otroka, na katero misli sv. Pavel, ko pravi: »Za svobodo nas je oprostil Kristus. Stojte torej trdno in se ne dajte zopet vpreči v jarem sužnosti (greha)« (Gal. 5, 1). POST IN PRVI KRISTJANI Nekdaj so se kristjani v postnem času zelo strogo postili. To jim je pomagalo, da so temeljiteje premagali v sebi korenine greha in da so tem globlje doživeli velikonočno vstajenje svojih duš in neizrekljivo radost svoje žive zveze s Kristusom. Danes je Cerkev kakor blaga mati, ki se ozira na sposobnosti svojih otrok, nekaterih zelo slabotnih, post močno olajšala. Veliko noč kot dan Gospodovega vstajenja in tudi dan obnavljanja svojega duhovnega vstajenja pri krstu so prvi kristjani obhajali vsako nedeljo, in sicer predvsem z udeležbo pri sv. maši z obhajilom, da bi se ob daritvenem oltarju skupno kot ena družina spet in spet tako-rekoč nasrkali iz Kristusa, pričujočega pod podobo kruha in vina, moči za krščansko življenje preko tedna. Tako je bila vsaka nedelja zanje nekakšna mala velika noč. A pred veliko nedeljo zmagoslavnega vstajenja je moral po Očetovi volji Kristus prestati smrtni boj na križu. Samo s trpljenjem in navideznim porazom v poniževalni smrti na križu je Kristus sebi in nam zaslužil vstajenje. »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu.« In da bi se tega bolj živo zavedali, so prvi kristjani kmalu uvedli na petek post. Tako je bil post na vsak petek izraz hvaležnosti za Kristusovo smrtno trpljenje, izpoved vere v skrivnosti Kristusove kalvarijske daritve, s katero so nam bile zaslužene vse odrešilne milosti in je bila dana nebeškemu Očetu popolna zadostitev za vse grehe človeštva. Obenem pa je bil ta petkov post priprava na nedeljo, ko so se v presveti daritvi prvi kristjani tudi s sv. obhajilom vsi zedinjali s tistim Kristusom, ki je na velikonočno jutro dovršil odrešenje in postal kot drugi Adam za vse ljudi »oživljajoč duh« (1 Kor 15, 45) in trta, na katero se pri krstu vcepimo in vedno zopet poglabljamo to vcepitev vanj, da bi mogli ostati stalno v njem in obroditi »obilo sadu« (Jan 15, 15). POST IN NAŠ ČAS Isti smisel ima tudi še današnja, tako zelo olajšana postna postava. Malenkost je tisto, kar od nas zahteva. Toda ni malenkost, marveč nekaj velikega tisto, kar hoče od nas doseči: pripravo na nedeljo kot dan duhovnega vstajenja s Kristusom v Kristusu, v postnem času pa pripravo na veliki vsakoletni spomin Gospodovega vstajenja, in ne le spomin, marveč resnično duhovno vstajenje s Kristusom. Svetniško živeči konvertit kardinal Nevv-man je dejal: »Verska znamenja in navade še daleč niso brez smisla; po svojem bistvu so zmožne, da vtisnejo našemu spominjanju in predstavljanju velike resnice razodetja.« In tako je tudi z zdržkom mesnih jedi na petek. V duhu Cerkve naj bi to bil izraz našega priznavanja, da je Kristus naš Odrešenik in da smo njegova last. Ko se npr. v družini skupno odpovemo mesnim jedem, skupno izpovedujemo tudi na zunaj svojo vero v Kristusa in svojo hvaležnost za njegovo odrešilno daritev, pa tudi svojo voljo, da skupno hodimo in hočemo hoditi za Kristusom. To pa nas mora nagibati k skupni medsebojni ljubezni in obzirnosti v besedi in dejanju, da znamo drug drugemu odpuščati in gledati v bližnjem Kristusa. Kako čudovita bo potem velika noč za nas vse, če bomo v tem duhu preživljali postni čas! A. D. Jubilejno romanje Bricev Dne 10. marca so verniki iz slovenskih Brd poromali po jubilejne odpustke svetega leta v Koper, kjer je sedež škofije za primorske Slovence. Bilo je to prvo tako romanje v tem svetem letu, sledila mu bodo še druga po dekanijah. Udeležba pri romanju je bila dobra. Udeležilo se ga je okrog 300 oseb s 6 avtobusi. V koprski stolnici je romarje pričakal g. škof, katerega je najprej pozdravil dekan Srečko Šuligoj, nakar je sledil poklon duhovščine svojemu škofu. Za duhovščino je v imenu vernikov spregovoril g. Ludvik Zorzut. Ta je bil tako prvi slovenski laik, ki je govoril v cerkvi pred •škofom in verniki v znamenju novih pravic, ki jih imajo laiki po nauku II. vatikanskega koncila. Sledila je maša, ki so jo sodarovali navzoči dušni pastirji obenem s svojim škofom. Pri darovanju je devet moških prineslo na oltar darove, ki jih rodijo briški griči, med drugim moko in vino za sv. mašo. Tudi to je v duhu nove liturgije. Po končani slovesnosti v koprski stolnici so vsi pohiteli še k Materi božji v Strunjan. Popoldne pa so romanje zaključili znova v stolnici, kjer je spregovoril še en laik, Radovan Kodermac. Splošna sodba je, da je romanje zelo lepo uspelo. Cestna povezava med Brdi in Novo Gorico Sporazum Moro-Stambolič, sklenjen v času Morovega bivanja v Beogradu, predvideva tudi zgraditev ceste, ki bo povezala goriška Brda z Novo Gorico preko italijanskega ozemlja po področju Sabotina. Prejšnje dni je bil dokončno sestavljen načrt, ki si je osvojil sledečo varianto: od Podsabotina na jugoslovanski strani bo vodila nova cesta do višine 210, t. j. kjer stoji zadnja, to je najviše ležeča hiša v Štmavru. Od tam se bo cesta v vijugah začela spuščati proti desnemu bregu Soče. Reko bo prečkala nekoliko južno od železniškega mostu, šla po podvozu pod železnico in se izlila v Vojkovo ulico, ki je v središču Nove Gorice. Po italijanskem ozemlju bi šlo tako 1600 metrov ceste. Novo plemstvo v Jugoslaviji Morda se boste temu naslovu začudili. Kakšno plemstvo, ko ga je pa že stara Jugoslavija odpravila. In vendar je res! Stara Jugoslavija je sicer odstranila plemstvo, kj je bilo vezano na zemljiško posest, nova Jugoslavija se je pa obogatila s takim, ki je združeno z raznimi direktorskimi stolčki v družbenih podjetjih. Jasno je, da so novi plemenitaši le zgrajeni komunisti. Pa je tudi med njim; več stopenj. Grofi so tisti, ki so svoj čas bili v Španiji in jim sedaj pravijo španski boroi. Ni ravno važno, ali so bili na fronti pri Guadalajari ali v zaledju, kjer so trebili »reakcionarje« ali dinamiterji, ki so rušili cerkve in verske spomenike ali strelci na razpela in svete'slike. Važno je le, da se lahko postavijo z udeležbo v španski državljanski vojni. Niso pa vsi jugoslovanski komunisti mogli ali hoteli iti v Španijo. Ostali so doma, zato niso postali ravno grofi; Toda ker so se v partijo vpisali do srede leta 1941, se čutijo barone. Vsi tisti pa, ki so se priključil; kasneje komunistični stranki, se pa smatrajo vsaj za viteze in privilegirane odličnike nove družbe. Na najboljša mesta so se, kot je naravno, zrinili grofje. Kolikor je še ostalo ! Z novo cesto se bo okoristilo okrog 6000 prebivavcev goriških Brd, ki živijo na površini 72.000 km2 in morajo sedaj uporabljati por preko prelaza Vrhpolje, ki je visok 420 m. To se pravi, iz Dobrovega do Nove Gorice je 25 km, iz Medane 27, iz Vipolž celo 30 km. Z novo cesto bi se ta razdalja zmanjšala povprečno za 8-9 km, za južnejše kraje Brd pa celo za 18 km. Vedno ista pesem Leta 1963 je Jugoslavija dobila novo ustavo. Tedaj se je tudi spremenila iz federativne republike v socialistično federativno republiko. Zaradi tega je bilo treba spremeniti tudi napise na bankovcih. Guverner Narodne banke Jugoslavije Nikola Miljanjič je to priliko izrabil, pa je dal izbrisati iz bankovcev ime države v slovenskem in makedonskem jeziku. Ostala sta le napisa v srbohrvatskem jeziku v cirilici in latinici. Po gospodarski reformi bo treba sedaj tiskati nove bankovce. Da se ne bi ponovila diskriminacija do Slovencev iz leta 1963, sta nedavno Janez Zemljarič in Jože Vilfan v beograjski zvezni skupščini sprožila vprašanje o napisu na novih bankovcih. Zemljanič je opozoril, da so slovenski 'in makedonski občani dobili vtis, da bi nekateri centralistični krog; radi pod izgovorom »tehničnih« težav kršili in poteptali pravice o enakopravnosti jezikov v Jugoslavijo. Guverner Narodne banke Miljanič je nato priznal, da zaradi »tehničnih« težav' še ni imel pravice, da izpusti pisanje imena države v slovenskem in makedonskem jeziku, a je zagotovil oba interpelanta, da bo načelo federativne urediitve države dosledno upoštevano na vseh novih bankovcih. Prvi tak bankovec, ki bo izšel, bo za 100 novih diinarjev in bo prišel v obtok sredi prihodnjega leta. Na njem bodo enakopravno zastopani vsi štirje narodni jeziki. Tako se v Jugoslaviji ponavlja vedno ista pesem: podrediti Slovence Srbom in Hrvatom in jim počasi, neopazno in zahrbtno odvzeti vse tiste pravice, ki jim gredo kot narodu. Hvala Bogu, da so se v Sloveniji tega zavedli in ne molčijo več. Nastopi Vide Tomšičeve in sedaj Zemljariča in Vilfana pričajo, da Slovenci nočejo biti več ljudstvo hlapcev in Slovenija ne več molzna krava za ostale jugoslovanske republike. Cftl n ES F 11 M mm P i 1 V r/l V Rimu, 20. februarja 1966: Kardinal Traglia izroča našemu rojaku hotelirju g. Vinku Levstiku diplomo in srebrno medaljo za druge najlepše jaslice, ki so bile postavljene po hotelih v Rimu v času zadnjih božičnih praznikov. Ob kardinalu rimski župan Petrucci prostora, so ga za njimi zavzeli 'baroni. Nižje plemstvo pa mora pač čakati, da bo sčasoma kak višji umrl ali se drugače umaknil. Grofje so navadno direktorji podjetij. Pod ta naslov spada mastna plača, razkošno stanovanje, popolno neznanje, neodgovornost za storjene polomije in plačana potovanja v inozemstvo. Temu se potem pridružijo še letovanja v počitniških domovih in brezdelje po kopališčih ob morju. Za ravnateljsko mesto je dovolj imeti partijsko izkaznico. Če si grof ali 'baron, si brez drugega že sposoben. Če pa nisi sposoben in podjetje spraviš 'na rob propada, boš pač premeščen na odličnejše mesto. Le malo je takih ravnateljev, ki b; se razumeli na svoje opravilo. Tako je imelo nedaleč od Sv. Gore ali Skalnice, kot ji rdeči gospodje sedaj pravijo, neko zelo važno podjetje za ravnatelja preprostega čevljarja. Toda čevljar je bil med grofi nekaka izjema. Takoj po nastopu službe je sklical izvedence in se takole predstavil: »Jaz sem ravnatelj, a se na svoj posel le malo razumem. Zato računam na vas! Če je kaj pametnega, svetujte mi!« Če gospodarska reforma v Jugoslaviji kar ne pride, naprej, so tega krivi ravno partijci grofje in baroni. Stolčkov se držijo kot klop krave na paši. Naj Tito še tako pravi, da mora vsakdo iti na mesto, kateremu je dorastel, oni so za take pozive gluhi. O pač'! Umaknili bi se že, če bi dobili primerno pokojnino. Pod to besedo pa razumejo nekaj več, kot predvideva zakon. V Ljubljani se šušlja, da je nekdo — ime je znano — zahteval in dobil najprej odpravnino z milijoni, pred katerimi so bile tri številke, sedaj bo pa prejemal še pokojnino v znesku 700.000 dinarjev, od teh polovico v devizah, torej v tuji valuti. Alj se bomo potem čudili, da narod, ki vse to vidi in ve, vedno bolj javno zabavlja in daje duška zoper to novo plemstvo. Na pustni torek ponoči so ljudje izrabili pustne šeme, pa se zbrali pred poslansko zbornico v Ljubljani in tam vpili: »Ven s podganami!« Naravno je zato, da ima gospodarska reforma le malo izgledov, da bo uspešna. Tudi za sedanjo Jugoslavijo bi lahko na-obrnili besede iz Shakespearovega Hamleta: »Nekaj je gnilega v deželi Danski!« Avstrijski škofje bodo obiskali Censtohovo Dunajski kardinal Konig je v imenu av- . strijskih škofov odgovoril poljskim škofom, k; so bili avstrijske škofe povabili, naj se v začetku maja udeležijo proslav tisočletnice pokristjanjenja Poljske. Kardinal pravi, da bodo skoraj vsi avstrijski škofje poromali v Censtohovo in da se bodo avstrijski katoličani Poljakom duhovno pridružili s posebnimi molitvami zlasti 8. maja. Sam kardinal Konig se bo udeležil jubilejnih slovesnosti na Poljskem prve dni maja. Vodil bo tudi večjo skupino romarjev. Posebni vlak bo odpeljal z Dunaja 2. maja. Kardinal Višinski se pogumno brani pred napadi poljske vlade zaradi pisma, ki so ga poljski škofje ob koncu koncila poslali nemškim škofom in v katerem pravijo, naj bo poravnano, kar je bilo z zadnjo vojno ]»okvarjeno. Komunistom ne gre v glavo, da more biti v državi kak cerkveni dostojanstvenik, ki bi več razumel m imel več vpliva v svetu kakor oni. Afrika - zbogom! Ko smo videli prvi Jacopettijev film »Mondo canek< (Pasji svet), smo imeli vtis, da ima ta človek v sebi precejšnjo mero sadizma. Ta sodba se nam je še bolj utrdila, ko smo gledali njegova naslednja dva dokumentarna filma »La domna nel mondo« (Zenska v svetu) in »Mondo cane n. 2« (Pasji svet št. 2). Prvi je vzbudil precej zanimanja in polemike, ker je bila njegova snov nekaj izvirnega, česar nismo prej nikoli gledali na filmskem platnu. A naslednja dva nista v bistvu prikazala nič novega, ker sta le sledila zgledu svojega predhodnika. O dokumentarnem filmu »Africa ad-dio!« (Afrika - zbogom!) smo precej brali že za časa njegovega snemanja. In to, kar smo brali, ni bilo vedno pozitivno! Še bolj smo se prepričali, da je Jaco-pettijeva morala precej čudna. In s temi vtisi, vendar z nikakimi predsodki, smo šli gledat zadnje Jacopettijevo delo, za čigar snemanje sta Jacopetti in Prosperi prebila polna tri leta v črnem kontinentu. Snemati dokumentarne filme ni lahko. Režiser mora biti skrajno .objektiven: do-kumentarist mora biti napram kinu to, kar je zgodovinar napram svetovnim dogodkom. Brž ko začne staviti v dokumentarni film svoje misli, svoje sodbe, sploh svoje osebne vtise, zgubi delo na svoji vrednosti. In prav to sta zagrešila Jacopetti in Prosperi. V njuni sodbi zavzema preveliko mesto sentimentalizem, zato je družbena in politična slika afriške resničnosti popolnoma potvorjena. Prvi vtis, ki ga dobimo o filmu, je ta, da je to delo precej rasistično pojmovano. Jacopettijeva teza je namreč, da je beli človek prehitro odšel iz Afrike in je tako pustil črnca, da lahko prosto daje duška svojemu nasilju, svoji krutosti, svojim nizkim nagonom. «Africa - addio» prikazuje čudovite stvari, ki jih je tam naredil beli človek. To je že prav. Toda kako je belec prišel do take kulture? Mar ni tudi on prehodil tistega pota, po katerem stopajo danes črnci? Tega film ne pove. In zdi se, da Jacopetti popolnoma prezre razloge, ki so privedli črnsko ljudstvo do znanih tragičnih dogodkov, katere film v tako obilni meri prikazuje. V filmu vidimo črnce, kako se koljejo med seboj, a ne pove, zakaj so postali taki, zakaj nosijo v sebi neutešeno žejo po maščevanju. Njihovo sovraštvo ima globoke korenine, ki imajo svoj izvor v davni preteklosti. Da, kolonializem je nedvomno veliko dobrega naredil v Afriki, a priznati je treba, da je bilo to skoro izključno v prid belemu človeku. Črnce so vedno samo izrabljali za najhujša dela in prav odtod izhaja njihovo sovraštvo. Veliko je bilo storjenega, a najvažnejše ni bilo dano črncu: šole, bolnišnice, izobrazba, priprava na samovlado, vzgoja k odgovornosti posameznika in družbe. Vsega tega Jacopetti ni povedal, zato je njegov film s tega vidika precej površen. Prikazal je črnce kot najbolj krute divjake, k; so žejni krvi, človeške in živalske. In krvi nam ta film nudi v tolikšni meri, da postane v nekaterih trenutkih kar ogaben. Tako se je naše mnenje, da ima ta človek precej sadizma v sebi, le še bolj ' utrdila: nekateri prizori so tako strašni, da se mora gledalec enostavno zgroziti. Iz kino dvorane smo odšli utrujeni in razočarani: Jacopetti nas je še enkrat spravil v slabo voljo. Film je nepriporočljiv. Mira DELAVEC IZ NAZARETA Tako je naslov Knjižice, ki ncisi številko 54 in je izšla v začetku tega meseca. Naslov sam pove, o čem je v Knjižici govora. Gre za prikaz velikega svetnika, prvega za Materjo božjo, ki pa dolgo časa ni bil dovolj poznan in spoštovan — sv. Jožefa. Bil je spet papež Janez XXIII., sam tako skromen in očetovski, ki je poudaril veliki pomen sv. Jožefa in leta 1961 za njegov praznik celo naslovil na škofe , in vernike vsega . sveta posebno apostolsko pismo o sv. Jožefu. V njem je med drugim zapisal: »Če je določen kakšen nebeški svetnik, da izprosi ono nebeško pomoč. po kateri bo vesoljni cerkveni zbor začrtal novo razdobje v Kristusovi Cerkvi, tedaj ta vloga ne more biti zaupana nobenemu drugemu nebeščanu kakor prav sv. Jožefu, vzvišenemu poglavarju nazare-ške družine in zaščitniku sv. Cerkve.« Knjižica »Delavec iz Nazareta« ima prav ta namen, rta bi pomagala h globljemu poznanju in češčenju tega ljubeznivega svetnika. Moramo priznati sestavi jalou dr. Janezu Jenku, da je na 70 straneh zbral izredno veliko lepega branja o sv. Jožefu. Prikaže nam ga kot Davidovega potomca, kot moža, ki mu je bilo zaupano devištvo božje Matere in sam božji Sin in kot vzornega družinskega poglavarja. Nato vplete v Knjižico opis največjega božjepot-nega svetišča na svetu, posvečenega svr-Jožefu, bazilik^ na hribu Montroyal v Kanadi. čudovita je življenjska zgodba brata Andreja, ki je to svetišče postavil. Sledi več primerov, kako je sv. Jožef pomagali na koncu pa je še opisana zgodovina ščenja sv. Jožefa med Slovenci. Knjižica »Delavec iz Nazarota« je izredno prijetno branje. Menimo, da bi morala najti pot v vsako slovensko družino. * njej je toliko spodbud, da je kar težko ostati hladen do sv. Jožefa in do Boga-ko' si Knjižico prebral. Platnice krasijo tri slike: sv. Jožefa kot delavpa, kateremu pomaga Jezus, svetišč sv. Jožefa v Ricmanjih pri Trstu ter »B1. Zato je treba zdaj ta kamen zdrobiti, zato je treba delati, da ^ bncilska prenova zajela vse ljudi in , iz vseh src vzklilo novo življenje, što N No ^ Je dejal, da nam koncil postavlja Nled in vzor Kristusa, kri je pot, res-življenje in končno ljubezen. Zato | Moramo tudi mi prizadevati, da bomo tem vzvišenem vzoru svoje življenje preoblikovali in da bomo v resnici in pravičnosti stremeli predvsem po pravi krščanski ljubezni. Daritev svete maše se je nadaljevala ob sodelovanju pevskega zbora, ki je dovršeno zapel pri darovanju in pri obhajilu. Pri ostalih delih sv. maše pa je ljudsko petje zdaj proseče zdaj mogočno odmevalo pod starodavnimi oboki bazilike in napolnjevalo ves prostor. Lepo število vernikov je pristopilo tudi k sv. obhajilu, ki sta ga poleg g. nadškofa delila še dva duhovnika. Po blagoslovu smo ob zaključku molili še po namenu sv. očeta za prejem sveta letnega odpustka in obnovili sklep, da se bomo odslej trudili za uresničitev koncilskih namenov v zasebnem in javnem življenju. Ko nas je nadškof pozdravil in se od nas poslovil, smo tudi mi ob pesmi »Marija, skoz’ življenje« zapustili stolnico globoko ganjeni in srečni. Med mašo smo pri molitvi vernikov prosili Gospoda, da bi vsi narodi mogli slišati glas Cerkve, prosili smo tudi, da bi mi, skupaj z našimi brati in okrog pastirjev Cerkve uresničili pravo božjo družino. Temu našemu romanju v stolno cerkev bodo v lepem nizu sledila ša druga slovenska romanja. Naj vsemogočni Bog usliši naše ponižne prošnje in usmeri korake vseh naših bratov tako, da bodo našLi pot v skupni dom in v materinski objem Cerkve. Marij Gerdol Sv. Križ Po kratki bolezni je previdena s svetimi zakramenti preminila pretekli torek v tržaški bolnišnici naša čislana in priljubljena vaščanka Frančiška Košuta rojena Valetič. Kakor mnogotera slovenska žena se je morala tudi pok. Frančiška komaj pet let po poroki preseliti v notranjost Italije, kamor je bil kot slovenski železničar premeščen njen mož Egidij. Zvesta svojemu verskemu in slovenskemu prepričanju je v najtežjih letih hladne tujine znala ohraniti zvestobo in ljubezen svojemu narodu in svoji zemlji in je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke, katere je kot ljubeča mati z lepim krščanskim zgledom ter s toplo in prisrčno domačo besedo vestno in požrtvovalno pripravljala na življenje. Ko se je po 23 letih bivanja v piemontskem mestu Aleksandriji z družino za stalno vračala v drago rodno vas in domačijo, ji je gotovo bilo v veliko zadoščenje, da je svoje pa slanstvo krščanske in zavedne slovenske matere v celoti izpolnila, saj je prav njena zasluga, da govorijo slovensko celo tisti njeni vnuki, k; še danes žive daleč od slovenskih krajev in ljudi. Tiha in skromna se je pok. Frančiška odlikovala tudi po srčni dobroti in prijaznosti do vsakogar; rada je delala, rada molila iin rada pomagala, če je le mogla, vsakemu, ki se je v potrebi nanjo obrnil. Kakor v življenju tako tudi na smrtni postelji je svojim dragim priporočala ma litev, dokler ni tudi sama v molitvi mirno zaspala. Križani, ki smo jo pretekli če- Prizor iz nedavne otvoritve župnijske dvorane pri Sv. Vincenciju v Trstu: moški zbor je pod vodstvom prof. Marice Zupančič dovršeno in ubrano zapel narodno »Nocoj pa, oh nocoj« trtek, kljub slabemu vremenu, v tako velikem številu spremili na njeno poslednje domovanje, jo bomo ohranili v lepem spominu. Ko prosimo Boga za pokoj njene blage duše, izražamo užaloščenemu soprogu, sinu prof. Egidiju, hčerama in ostalim sorodnikom naše občuteno sožalje. bodo sv. maše ob 8. in 11 uri, popoldne pa ob 15h sv. križev pot in blagoslov. Slovenske izobražence vabimo na predavanje, ki bo v sredo, 23. marca ob 19.30 v Trstu v ulici Donizetti 3-1. Govoril bo prof. Alojz Rebula: KRISTUS — ZGODOVINSKA OSEBNOST. Predavanja in razglabljanja o važnih problemih našega časa se bodo nadaljevala do konca maja. Vabljeni so nanje vsi tržaški izobraženci. Po predavanjih bo diskusija. Vsakdo se bo lahko oglasil k besedi. — Iskreno vabljeni! V svetišču sv. Jožefa v Ricmanjih pri Trstu bodo na god sv. Jožefa, farnega zavetnika, svete maše ob 8., 9.30 in ob 11. uri (slovesna) ter ob 17. uri (večerna); popoldanska služba božja bo ob 15. uri. Na sporedu je govor, litanije in sv. bla« goslov. Ves dan bo tudi prilika za velikonočno dolžnost. V nedeljo, 20. marca pa ZAHVALA ob smrti našega dragega očeta in svaka ŽERJUL SILVESTRA Vsem, ki so z nami sočustvovali in se pokojnika spomnili v njegovi dolgi in mučni bolezni, zlasti še č. g. župniku, pevcem in godbi ter vsem ostalim, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča družina Žerjul in sorodniki Dolina, 16. marca 1966 KEROZEN - NAFTA - DRVA - PREMOG TVRDKA Ccvrciii KEROZEN »TOTALDOMO« VAM ZA TRST IN OKOLICO DOSTAVIMO NA DOM VEDNO TEKOM DNEVA TRST - DONIJO 38 - Tel. 99-331 RADIO TRST A DAROVI: Za Slomškov dom: Barkovljanka K. I. 5.000; Marija Kalc iz Gropade 1.000; Angela in Marija Marc namesto cvetja pok. Vinku Petaros 5.000; Zora Presl 5.000; Za fija Križmančič 1.000; Zofija Križmančič 1.000; Antonija Križmančič 5.000; Slavica Kocijan iz Opčin 2.000; ob poroki Pečar-Grgič 10.750; družina Grgič 1.000; R. C. 2.000; N. N. 1.000; mladina iz Grenade v počastitev tragično preminulega vaščana Hadrijana Kalc 5.000; N. N. 1.000; ob poroki Natural-Gojča 9.000; Marija Ražem 2.000; E.D.M. 2.000; N. N. 700; Sk. 1000; M. R. 3.000 lir. — Bog plačaj vsem dobrotnikom in božji služabnik A. M. Slomšek izprosi vsem božjega varstva! Dolga je še vedno okrog 15.000.000 lir. Pomagajte nam! V Rimu je mogoče dobiti knjigo Vladi-mira Vauhnika »Na nevidni fronti« v knjigarni Herder, Piazza Montecitorio 117 (nasproti parlamentu). Cena vezani knjigi je lir 3100, broširani pa 2600. Spored od 20. do 26. marca 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše. Dramatiziran roman »Prigode Huckleber-ryja«. III. del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.30 »Nemški malomeščani«, veseloigra v štirih dejanjih. — 18.30 Obletnica meseca: Danijela Ne-doh: »Ferruccio Busoni ob stoletnici rojstva«. — 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico marca«. — 22.10 Benedetto Marcello: 16. psalm in G. Verdi: Stabat Mater. Ponedeljek: 11.35 Radio za šole. (Za srednje šole). Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Ferdo Klein-mayr«. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja. — 19.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Postaje Tavčarjevega literarnega ustvarjanja«. — 19.30 Postni govori: Dr. Lojze Šuštar: »Čistost, krepost močnih in svobodnih«. — 21.00 R. Strauss: »Elektra«, tragedija v enem dejanju. Torek: 12.00 lz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico marca«. — 17.20 Italijanščina po radiu: 31. lekcija. — 18.30 Konoertisti naše dežele: Kitarist Bruno Tonazzi. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 16. oddaja. Dramatika Otona Župančiča. Odlomki iz del: »Nenapisana komedija«, »Noč na Verne duše«, in »Veronika Deseniška«. — 22.55 Nova glasba. — Sreda: 11.35 Radio za šole (Za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,25. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Klavirska glasba. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Vinko Beličič: »Gnezda. Delo nagrajeno na natečaju RAI 1965 za izvirne slovenske novele. — 21.00 Simfonični koncert, registriran v občinskem gledališču »G. Verdi« v Trstu dne 4. maja 1962. V odmoru (približno ob 21.55) Socialne vede. četrtek: 12.15 Znanost in tehnika. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni ta čaj: 32. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Rožni venec«i drama v enem dejanju. — 22.40 Slovenski solisti: Sopranistka Tatjana Kralj, pri klavirju Leon Engelman. Petek: 11.35 Radio za šole. (Za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.00 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: (16) Igor Kosmina: »Deželne^vfpnomije«. — 19.15 Zbori FurlanijaJulijske krajine: Zbor »Giuseppe Schiff« iz Chiopris-Visconeja. — 19.30 Postni govori: Dr. Lojze Šuštar: »Zakonska čistost«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Iz zgodovine sodobnih političnih strank: Umberto Segre: (5) »Politične stranke in socialni problemi v 19. stoletju«. Sobota: 12.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.30 Zgodbe druge svetovne vojne: Edvard Kocbek: »Čez cesta, — 17.20 Skala in ladja. Ka mentarjii o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Jutrišnji solisti. Spremna beseda Gojmira Demšarja. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Vokalni oktet »France Prešeren« iz Kranja. — 21.00 Jezusovo javno delovanje, trpljenje in smrt. — 22.30 W. A. Mozart: Koncert za klarinet in orkester v A duru, KV 622. .'^'llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllll/lHIill IIIIMIIIIIIIIIIIIItllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII It Ulil Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Illl Illllllllilllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlillllllll tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH . fQ\T \/»kt ne uci nr? „„„„ ♦„!,——:a— ~ Tedaj se vrata odpro. Cerkovnik kleči ‘°N VAN DE VELDE Srce zmag t4 f°kliči brž zdravnika!« >aterega zdravnika, gospod?« ajbližjega!« ‘fi1’ t0 ^aianus Pojdi po Marinusa, takoj naj pride.« j^Stavci se stepo za frank. Slabč se bo pohitite!« zagrmi Jon. Največji iz gruče (v p°briše. Ali bo priklical zdravnika? 1, 11 se rujejo. »Igrajte se vendar na . ■« Paglavci zginejo. tišina. V grlu tete Lientje še hrope tj sape. Skloni se nadnjo. »Teta Lien-H Zd! sc, da se eno njeno oko pre-41j ga nemara sliši? »Teta Karolina, N*16 razunle^ J°n ,)e tukaj, Greetin 0|j ‘ Samo hropenje. Jon sede k njej jo gleda. Nekje prav skromno Hi, ura. Tamle je. Majhen baročen ‘Pič s kovinskim kazalom. Kazalec se prav tako previdno in na drobno prestopa kakor teta Lientje. On se še premika, teta ne več. Teta drsi zdaj v onostranost. Mirno kakor finale pastirskega speva. Zakaj se mora spominjati Aaaseja- Le-ona ne pojde brez Boga s tega sveta ... Jon vidi spet smrtno uro svojega očeta pred seboj. Takrat je imel dvanajst let; šest let pozneje mu je umrla mati, potem ko je bil odšel kot prostovoljec v vojsko. Obema umrlima je že docela odrasel, ostal mu je le nedoločen spomin ne jokajočega fanta in pa na obupno uro v strelskem jarku, ko je držal naznanilo o materini smrti v rokah. Tako mine vse. Kot sirota se je vrnil iz vojske in vsa štiri lepa leta mladosti so bila kakor majniški voz s strto osjo. Kdo da še kaj zanj? Sprevod je mimo ... Popotnica se bliža. »Cin — cin ...« Cerkovnik ve, da je v veži teman odmev. Na hodniku zveni zvonček kakor srebro. In tu leži teta Lientje. Alj lahko še sliši in vidi? »Teta Lientje, gospod župnik so tukaj z ljubim Bogom!« Roka se ji komaj opazno zgane. poleg svoje svetilnice. Sklonjen stopi duhovnik v sobo. Jon se nenadoma domisli sveč in blagoslovljene vode in kje bo vse skupaj našel. Med vrati kleči soseda, zraven nje stoje v gruči paglavci s ceste in gledajo. Največjega ni zraven, torej zdravnika ne bo. »Kaj iščete, gospod Gerrits? Ne. Blaga slovljene vode nimam, pač pa svečo, toda Roza mora najprej ponjo.« Pegasti otrok zdirja po stopnicah navzdol. Jon najde blagoslovljeno vodo v kra pivčku nad posteljo, nad predalnikom pa brisačo. Ljubi Bog lahko počiva nad Ra zino svečo in trhlim razpelom tete Lient-tje. Saj je podarila srebrni križ s cekinom vred malemu Peeru. »Teta Lientje, tukaj je ...« Župnik zašepeta: »Gospodična Karolina je bila med rano mašo še pri obhajilu. Najbrž je takoj nato legla, morda je slutila? Molimo skupaj molitve za umirajoče. Dal jo bom v sveto poslednje olje.« Jon moli po flamsko, cerkovnik mrmra svojo latinščino za duhovnikom. Ljudje zunaj na stopnišču kleče in zijajo., Zdravnika ni bilo; saj ni bilo več kaj skrpati. Popotnico so odnesli spet v cerkev in Jon je spustil zavese na oknu. Morda si je domišljal, toda čutil je, kako ga roka stiska, prisrčno, kakor je bila teta Lientje sama prisrčna. Zdaj je v nebesih. Vesel je, da ni šla brez zakramentov od tod kakor Aaase v grad Soria-Moria. Zdaj je dušica srečna. Jon mora misliti na bližajoči se porod. Dobro, da Greete ni bilo tukaj. Teta Lientje je pripravila mesto za prihajajoče življenje. Tiha blaženost visi v sobi. štiriinsedemdesetlet-na gospodična Karolina Schuttersova leži z voščenim smehljajem na svoji beli postelji. Spodnja gospa jo je napravila. V tetini omari je našla še nekaj snežnobelih rjuh, bile so še od Karolinine matere. »Zdaj pa vendar lepo leži, kajne, ga spod Gerrits? Ne, hvala, ničesar ne maram za to, saj moramo vendar drug drugemu . pomagati.« Jon zaklene in odide, da poišče pogrebni zavod. Človek ne more sam ne na svet ne s sveta, vedno mu morajo drugi pomagati. Rojstvo in smrt sta občestveni zadevi. Samo na fronti, tam si umrl brez spremstva. Smrt jih je pokosila sto in sto hkrati. To bi bili takrat zaslužili pa grebni zavodi... Jon se smehlja, ko odpre pogrebni podjetnik vrata. Dedec da belo gleda. »Prihajate zavoljo pogreba?« Ne, si misli Jon, zavoljo vnebohoda. Umdljivo telo lahko s častmi spravijo ob devetih do cerkve. Lepši del tete Lientje živi v skromnih spominih, njen najlepši del pa sedi zdaj pri ljubem Bogu. Celo smrt je prilika za veselje, saj je dokončno rojstvo iz tesnega telesa zemlje. Popoldne pride Jodo, da bi še enkrat videl teto Lientje. Spet je imeniten gospod od nog do glave in položi šop krizantem na njeno otrplo telo. »Naj ji duša počiva pri Bogu,« pravi stric in dve minuti pa zneje reče Jonu: »Kar s seboj vzemi njeno kramo, saj ni nobenih drugih dedičev.« Potem se stric še enkrat prikloni in odide, zakaj ob petih je domenjen za kvar-tanje. Zunaj si olajšano oddahne; on jih ima šele enainŠestdeset in Karolina je bila pravzaprav že hudo stara. (se nadaljuje) Naše revije □ RIŠKE NOVICE Koncilski dan v Gorici Preteklo nedeljo so imeli slovenski verniki iz Gorice in okolice svoj koncilski dan. Naši ljudje naj bi se pobliže seznanili z delom, ki ga je koncil izvršil in se navdušili za cilje, kj si jih je zastavil. Moramo reči, da je v tem smislu koncilski dan v polni meri uspel. K temu je v veliki meri pripomogel dr. Janez Vodopivec iz Rima, kij je znal tako izčrpno in v prijetni obliki hvaležnim poslušalcem očrtati potek koncila, njegov pomen in njega odmev tako v katoliškem svetu kakor tudi med drugoverci, zlasti ločenimi kristjani. Lepa in prostorna dvorana Katoliškega doma v Gorici se je napolnila tudi to pot, najboljši dokaz, da je tudi med nami koncil mogočno odjeknil in nas prevzel s svojim poslanstvom, ki ga ima za sodobno družbo. Predavatelj je v poldrugo uro trajajočem predavanju nanizal toliko misli in povedal toliko značilnih dogodkov iz poteka koncila, da se je občinstvo vživelo z vso dušo v njegova izvajanja in niti opazilo ni, kako so tekle minute naprej. Brez dvoma bj gospoda predavatelja še in še poslušalo, če ne bi čas zahteval, da se ljudje poslovijo od dvorane in odidejo domov. Za zaključek je bil na sporedu barvni film o otvoritvi koncila 11. oktobra leta 1962. Tudi ta ffilm je mnogo pripomogel, da so navzoči zaslutili vso veličino in pomen koncila ter se razšli s sklepom, da bodo njegove odloke pomagali v čim večji meri izvrševati tako na sebi kot v svojem okolju. Interpelacija slovenskih svetovalcev v Gorici Občinska svetovalca SDZ dr. Bratuž in dr. Bratina sta vložila na goriškaga župana interpelacijo, v kateri vprašujeta, ali bo goriška občinska uprava odstopila so-vodenjski občini delež, ki ji gre po pravilih proste cone. Zanimata se tudi, v koliki meri bo ta delež obstajal. Štandrež štandreško župnijo Gospod Bog zadnja leta hudo preizkuša, ko ji prezgodaj jemlje najboljše može in žene. Tako so preteklo sredo pokopali Veroniko Cotič, ki je za domačo cerkev bila najmočnejša opora. Vedno vedra, krepka in močna je skrbela v štandreški cerkvi za cvetje, čiščenje in vse ostalo, kar je bilo potrebno. Zmeraj je bila pripravljena žrtvovati se za lepoto hiše božje. A je nenadoma prišla neozdravljiva bolezen, ki jo je v nekaj mesecih spravila sredi dela v grob. Učakala je 57 let. Za njo žalujejo stara mati, kateri je bila največja opora, bratje in sestre. Pokojna je bila tudi zgledna članica goriške Marijine družbe. Bog ji daj večni pokoj, vsem ostalim pa iskreno sožalje. Zima v spomladi Muhasti marec nam je letos pričaral prezgodnjo pomlad. Kar čez noč so vzcvetela drevesa in ozeleneli travniki. Zima se je morala potuhnjeno umakniti. A kakor vedno se tudi letos ni dala kar tako ugnati. Se enkrat je s svojo ledeno roko šla preko pomladnega cvetja in v višjih predelih je pobelila gore in ponekod uprizorila prave snežne meteže. Skoro vsa Evropa je začutila njene ledene prijeme. Tudi sončna Italija je zatrepetala, povsod se je temperatura znatno znižala. Pri nas je zablestel sneg na Sabotinu in na Trnovski planoti, v ozadju pa se kot kristali blestijo naši ponosni vršaci. A trdno smo prepričani, da je to zadnji pozdrav zime, saj je njen čas že prešel in dva dni po sv. Jožefu nas čaka že koledarska pomlad. Ureditev cest v goriški pokrajini Deželni podpredsednik Giacometti je v razgovoru s pokrajinskimi odborniki zagotovil, da bo deželna vlada odobrila izdatek za tri turistične ceste v goriški pokrajini. Dve cesti sta v načrtu za Stever-jan in ena v občini Sovodnje-Rupa-Peč. V nadaljnjih petih letih namerava omenjena vlada urediti še dve področji naše dežele, ki imata vse pogoje za razvoj turizma in to sta Brda in Kras. Medtem pripravlja turistični urad dokumentacijo turističnih cest v naši deželi. Zmanjšana nosilnost tovornjakov na cestah Slovenije Goriški prevozniki so nezadovoljni, ker je prometni inšpektor Slovenije dal odlok, ki omejuje osni pritisk na nekaterih ce- stah Slovenije. To je bilo potrebno zaradi slabega stanja cest posebno po zimski poledici in snegu. Tako je na cesti Go-rica-Razdrto dovoljen osni pritisk šestih ton, Sežana-Razdrto 8-ton, Postojna-Reka 8 ton in ponekod samo 5 ton. Podobne omejitve so uvedli tudi po drugih cestah Slovenije. Posledica tega ukrepa bodo prizadele tudi goriške prevoznike, vrhu tega pa se bo še prevoz blaga podražil za 40 odstotkov kot posledica te omejitve. Goriška trgovinska zbornica je o nezadovoljstvu goriških prevoznikov že obvestila trgovinsko zbornico v Ljubljani. Tudi Gorica naj bi imela svoj sejem Na sestanku, ki ga je sklicala Trgovinska zbornica, so se zastopniki te zbornice, Zveze industrijcev, raznih proizvajalnih kategorij ter pokrajinske in občinske uprave sporazumeli, naj bi tudi Gorica imela svoj letni specializiran sejem, na katerem bi razstavljali blago, ki ga proizvajajo v goriški pokrajini kot je to že primer s Trstom, Pordenonom in Vidmom. S prispevki ustanov, predvsem pa deželne uprave, bodo v Gorici čim prej zgradili razstavni prostor. Uspešno delovanje letališča v Ronkah Letališče v Ronkah se je dobro uveljavilo. V zadnjih letih je zabeležilo znaten napredek. Ob koncu letošnjega leta bo razpolagalo z 220 m dolgo vzletno stezo, ki ho omogočala vzlet in pristajanje tudi večjim turističnim in reakcijskim letalom. Dvignilo se je tudi število potnikov in sicer od 3400 v letu 1963 na 5984 v letu 1964 in 9580 lansko leto. MOST Št. 8 S svojo osmo številko je revija »Most« zaključila svoj drugi letnik. Tekom časa si je ob kritikah in izkušnjah izčistila svoj pogled na sedanje razmere med nami, v domovini in svetu, ki je na splošno sprejemljiv ter tudi iskren. Vsem, ki v njej sodelujejo, je treba priznati mnogo dobre volje in zavzetosti za resnico. Spočetka so mnogi mislili, da bo revija v neki odvisnosti od slovenskih levičarskih krogov. Pa se je izkazalo, da revija ljudem okrog »Primorskega dnevnika« ne leži na srcu. Medtem ko so se razpisali ob prvi številki »Zaliva«, gredo mimo »Mosta« s svojim že tradicionalnim ravnanjem : ignorirajo jo. Zadnja številka ima 48 strani in je polna zanimivega branja. Mnogo je v njej poezije in kratkih razprav, manjka pa leposlovne proze. Jedro revije tvori to pot razmišljanje odvetnika Bogdana Berdona »Pravni in gospodarski vidiki razlaščeva-nja v luči vprašanja zaščite slovenske manjšine«. Razprava zasluži vse priznanje, saj je to do sedaj edina strokovna študija, ki je o tem vprašanju izšla v slovenskem tržaškem tisku. S takimi prispevki se bo »Most« gotovo uspešno uveljavil pri vsakomur, k; mu je mar ta naša pekoča problematika. Vladimir Vremec se v članku »Dva primera demokratizacije« dotakne novih premikov v krščanstvu in marksizmu, a ostane le bolj pri splošnih že znanih ugotovitvah. Sledi več ocen raznih literarnih del in kritika tržaške predstave drame Marie Octobre, ki jo označi za detektivsko in ji odreka kulturno resnost. Prav duhovito je napisan članek »Kulturno-nogometni razglas«, kjer zvemo, da h; po pojmovanju nekaterih jugoslovansko usmerjenih pisateljev Slovenci ne smeli imeti lastne literature, saj celo nogometnega moštva v prvj ligi ne premoremo. (Sedaj ga od pretekle jeseni že imamo. Je to klub »Olimpija« iz Ljubljane, op. ur.) Zaključeno svetovno hokejsko prvenstvo na ledu V Ljubljani je bilo preteklo nedeljo zaključno 32. svetovno hokejsko prvenstvo za leto 1966. Ponovno si je osvojilo prvo mesto moštvo iz Sovjetske zveze, ki je dokazalo, da upravičeno nosi naslov svetovnega prvaka. Vendar se do zadnjega dneva ni vedelo, če bodo prav sovjetski tekmovalci prvi. Ker so s Švedsko igrali neodločeno (3 : 3), so jih Cehoslovaki prehiteli za eno točko. Prav igra med Sovjetsko zvezo in Čehoslovaško je bila zato zadnji dan odločilna. Sovjeti so jo z lahkoto odločili v svojo korist (7 : 1). Tretji v skupini A so se plasirali Kanadčani. Nje je pripravil in vodil pater David Bauer, redovnik bazilijanec. Seveda je bil za ljubljansko časopisje zanimiva pojava. Enkrat so mu časnikarji dajali vzdevek pastor, potem pater, nato oče. Končno so le odkrili, da je katoliški duhovnik, saj je vsak dan maševal v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. Razpored v skupini A je bil sledeč: 1. Sovjetska zveza 13 točk; 2. Cehoslovaška 12 točk; 3. Kanada 10 točk; 4. švedska 7 točk; 5. Vzhodna Nemčija 6. točk; 6. ZDA 4 točke; 7. Finska 4 točke; 8. Poljska 0 točk. V Zagrebu je igrala B skupina, ki je obsegala malo bolj šibka moštva. Zmagali so Zahodni Neimci s 14 točkami. Sledijo jim Romuni z enajstimi, tretji pa so bili Jugoslovani z 10 točkami. Prav po nepotrebnem so bili izgubili dve točki, ko so igrali neodločeno z Vel. Britanijo (3 :3) in Romunijo (5 : 5). Vendar je tudi tretje mesto za Jugoslavijo velik uspeh, ki ga igralci skoro niso pričakovali. Skoro vsi nastopajoči so bilj Slovenci iz Jesenic. Zelo dobro je igral vratar Gale, v napadu pa sta se odlikovala Felc in Hiti. Na Jesenicah si je med štirimi moštvi skupine C zagotovila prvo mesto Italija z 8 točkami. Zato bo drugo leto igrala v skupini B, v skupino C pa je padla Vel. Britanija, ker je bila zadnja v skupini B. Iz skupine B v skupino A je napredovala Zahodna Nemčija, iz skupine A v skupino B pa se bo preselila Poljska. Prihodnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bo drugo leto na Dunaju. Obisk prireditev v Ljubljani se je proti koncu tekmovanja zelo povečal. V dvorani v Tivoliju je prostora za 12.500 oseb. Ob zaključku v nedeljo se jq v njo zgrnilo preko 13.000 gledalcev. Drugače pa je bila dvorana povprečno zasedena nekoliko manj kot 50-odstotno. Da udeležba ni bila ravno slaba, priča dejstvo, da je lani v Tampe-reju na Finskem tamkajšnje tekme spremljalo občinstvo na 38-odstotno zasedenem stadionu. Pa imajo Finci hokej tako rekoč v krvi! Najbolj obiskane tekme so bile poleg zaključne Sovjetska zveza-Cehoslovaška še Sovjetska zveza-Finska (11.045 gledalcev), Švedska-Poljska (10.348 gledalcev) in otvoritvena tekma ZDA-Kanada (9981 gledalcev). Najslabše obiskana je pa bila tekma med Švedsko in Finsko, ki je pritegnila komaj 1573 gledalcev in verjetno ponesla po Ljubljani in v svet vest o »katastrofalno nezasedenem stadionu«. Vsi udeleženci so pohvalili dobro organizacijo tekmovanja. V tem oziru so Slovenci znova dokazali svoje organizatorske sposobnosti. Manj zadovoljni so bi*li slovenski turistični in gostinski krogi. Pričakovali so turiste, prišli so pa v glavnem le športniki. Vendar je Ljubljana veliko pridobila. Do sedaj je bila tako rekoč neznano mesto, televizijske kamere in časopisni poročevalci pa so njeno ime ponesli po vsem svetu in ga zasidrali v zavesti ljudi. Brez dvoma bo iimelo to dejstvo svoj vpliv na bodoči pritok gostov iz inozemstva. -jk Misel k »Pismu dobrim romarjem« V odgovor na »Pismo dobrim romarjem«, objavljenem v Katoliškem glasu dne 3. februarja t. 1., se želiva oglasiti dve lanski romarici. Prav je reči: »Starejši, pomagajte mlajšim«, pa bi bilo treba k temu dodati: »Mlajši, posnemajte starejše! Hranite vse ,leto kaj od svojih zaslužkov za romanje, pritrgajte si pri svojih izdatkih, kot si pritrgajo starejši, da lahko romajo, in če dobite velikodušnega darovalca, bodite mu hvaležni s tem, da med romanjem starejše ljudi upoštevate, jim ne ugovarjate in se obnašate lepše kot pri lanskem romanju, ko je v eni izmed vozil na opozorilo, naj se starejšim prepustijo primerni sedeži, padla opazka: »Stari naj umrejo!« Ali ne bj bilo morda boljše prirejati posebej romanj za mladino, da bi lahko vso svojo razgibanost in živahnost doživljala ne da bi si ji bilo treba ozirati na starejše ljudi? Dve lanski romarlct lz Gorice Kronist omenja tudii zadnjo številko »Meddobja«, ki izhaja v Buenos Airesu. Obregne se ob članek prof. Alojzija Ger-žiniča, kjer stoji med drugim zapisano: »Jugoslovanski komunistični voditelji so strahopetnega in vase zaprtega kvasača Kocbeka samo zato izvlekli iz ropotarnice, da bi kakšne speljal v zanko.« V tem oziru je bil prof. Geržinič res preoster. Argentina je daleč in zato je včasih našim ljudem, ki tam živijo, kaka stvar nejasna ali si jo drugače razlagajo, kot se je zgodila. Mislim, da smemo verjeti akademičarki M. š., ki je v prvi letošnji številk; »Mladike« v rubriki »Pisma nam in vam« zapisala, da ni res, da bi bil rdeči režim v Ljubljani tisti, ki je poslal Kocbeka v Trst delat idejno zmedo. Bili so akademiki iz Trsta, ki so šli v Ljubljano prosit Kocbeka, da bi jim prišel predavat. In je prišel. V Kulturnem domu je govoril kot katoličan pred vidnimi predstavniki socialističnih in komunističnih odtenkov ter pred profesoricami, ki na naših šolah tako vneto zagovarjajo nezmotljivost Marksa in smešijo Cerkev in katoličane. Kocbek je kot katoličan sijajno odgovoril vsej zbrani gospodi, zlasti še profesoricam. Zanimivo je, da se nihče od marksističnih veljakov ni upal z njim spustiti v debato. Mladina je to opazila in se čutila opogumljena. To predavanje je nato v nadaljevanjih objavil »Novi list«. Če bi bili poslalj Kocbeka iz Ljubljane rdeči krogi, ali bi bilo potem mogoče, da več številk »Novega lista« n; prišlo v Ljubljano in so bile zaplenjene, in vse to zaradi nekaterih jugoslovanskim oblastem neljubih mest v Kocbekovem predavanju? — Tako M. š. v »Mladiki«. PASTIRČEK Št. 6 Prikupni mladinski list »Pastirček« je znova točno kot vedno prišel v roke svojih naročnikov. Poleg poučnih zgodbic in prijetnih pesmic najdemo v listu zaglavje »Svobodna tribuna«, kjer je zbrano veliko svežih misli in spodbud za mlade ljudi. Masni strežniki bodo imeli kar precej branja, če bodo hoteli svojo lepo službo vzorno vršiti. Marko in Boris nadaljujeta s svojim kramljanjem. To pot sta se pogovorila o Disnevevem filmu »Mary Pop-pins«, k, res zasluži, da si ga vsakdo ogleda. Seveda najdemo v »Pastirčku« tudi novice iz športnega sveta (tragična smrt sedmih italijanskih plavalcev v Nemčiji) in iz skavtskega življenja. G. Jože to pot opiše goro Tabor, Betanijo, Betfage, Oljsko goro in Getsemani v Sveti deželi, F. Jeza pa nadaljuje s povestjo »Dogodivščine dveh dečkov«. Številko zaključijo prav duhovita pisma otrok ter uganke in zanke. List tako mladim kot odraslim toplo priporočamo. Obojni bodo v njem našli veliko zanimivega in za življenje koristnega. —ej Iz Beneške Slovenije Župnik Angel Kračina se je poslovil od Sv. Lenarta Na praznik sv. Jožefa bo g. župnik Angel Kračina iz Sv. Lenarta v Slovenski Benečiji nastopil kot pravkar imenovani monsignor in dekan svoje novo službeno mesto v kraju Buia v Furlaniji. Dasi ga je cerkvena oblast s to premestitvijo v nekem smislu počastila, mu je pa z druge strani zadala novo bolečino, saj ga je odtrgala od vernikov, katerim je bil skozi 27 let pravi duhovni oče in neustrašen borilec za njihove jezikovne pravice. Dasi furlanskega pokolenja, se je dobro naučil jezika beneških Slovencev in ga brez strahu uporabljal kot dušni pastir. Ker je bil pravičen do jezika svojih faranov, zato je doživel nebroj ponižanj in ovir od cerkvene kakor civilne oblasti. Mnogokrat so ga skušali moralno streti, toda on je vztrajal v načelu, da je vera luč, materin jezik pa ključ do prave omike. Zato dobro vemo, da njegova premestitev zanj ni nobeno odlikovanje ali povišanje. Oditi je moral, ker je bil mnogim izven njegove župnije trn v peti. Kaj je bal gospod Kračina za naše ljudstvo, bi mogel vsak tujerodec spoznati ob priliki mogočne in zmagoslavne procesije sv. Rešnjega Telesa, ki je šla od farne cerkve sv. Lenarta, skozi Škratovo v cerkev presv. Srca Jezusovega. Pol ure je trajala, cvetje, zastave in venci so ji dajali poseben čar, verniki pa so prepevali slovenske in italijanske pesmi ter glasno molili rožni venec v zvenečem slovenskem beneškem narečju. G. župnik Kračina je bil tudi izreden pospeševalec duhovniških, redovniških in misijonskih poklicev v svoji okolici. Zato je znal od priliki novih in zlatih maš okoliških farah tako doživeto napisati! ne brošure, ki so pravi zgodovinski1 kumenti. Zlasti je vzbudila splošno P® nost zadnja brošura »Naši misijonai ki je prikazala življenje in delovanje sijonarjev, kateri so zrastli v šentlenai župniji. Njegovi farani, ki so z njegovo pr® stitvijo postali brez dvoma duhovne rote, dobro vedo, kaj so v njem imeli kaj v njem zgubili. Zato so skušali prilik; odhoda še enkrat pokazati, so ga cenili in ljubili. Organizirali so t nabirko, ki je bila nekaj izrednega, je zajela vse ljudi, od najstarejših ljudskošolskih otrok. Dragi gospod Kračina! Na praznik Jožefa Vas bo zgubila šentlenarska f® Vsi, ki Vas poznamo, prosimo tega 1' gočnega svetnika, da Vas bo vzel v s« varstvo v novem kraju in Vas branil P: tistimi, ki bi Vas radi uničili tako kralj Herod malega Jezusa. Zgodovina vedela povedati, da ste znali kot malo11 doumeti duha oglejskih patriarhov, K širili vero, pa istočasno spoštovali P tistih, kateri so se vere oklenili. Zato ste mnogim še naprej ostali trn v P1 Toda vedno Vas bo spremljala zavest, ste bili svojim zaupanim ovčicam ^ pastir, ne pa plačan najemnik. In v je Vaša moralna veličina! i! Slovenci v Beogradu Jugoslovansko glavno mesto Beog1 j šteje trenutno 992.000 prebivalcev. Od je 728.068 Srbov, 31.138 Hrvatov, Črnogorcev, 13.044 Makedoncev in Albancev (Šiptarjev). Po najnovejših tističnih podatkih živi v Beogradu Slovencev, ki bi v Sloveniji predstavi) že kar krepko razvijajoče se mesto. 8.1 ' ti s1 9t Kmetovalec Vidmar v ulici Scuola > ria št. 6 v Gorici ima na razpolago sadike limon po zmernih cenah. M NAPRODAJ je nekaj čebeli panjev. Naslov v upravi lista. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ *. OBVESTIL Važno za lastnike kmetijskih stroj Dne 31. marca zapade rok za pnj kmetijskih strojev na sedežu potrošili* kmetijskih strojev (U.M.A.) v ulici Jj relli 29, kakor tudi za prošnjo za g01’* po znižanih cenah za leto 1966. Prii! so dolžni predložiti ne samo tisti, ki že dvignili goriya za tekoče leto, tem' tudi vsi ostali, ki imajo gorivo še od ^ skega leta. Kdor bi do 31. marca ne dostil tej dolžnosti, bo prijavljen fina' nim oblastem in kaznovan z globo t*11 do 300.000 lir). (| Apostolstvo molitve v Gorici pripr3 za velikonočni ponedeljek potovanj6 »Emavs« (Postojna, Ljubljana). Prija'’1 se pri g. Kleindienstu na Travniku. DAROVI : . > Za Alojzijevišče: N. N. 1.000; N. N-benica 2.000; N. N. 1.000; K. T. 1.000; N., Rupa, 5.000; družina Obljubek narti1-cvetja na grob pok. J. Mikluš iz Osi3'' 2.000; v pobožen spomin na pok. Aloj21 Jančič, sestra Viktorija 5.000 lir. .. Za Zavod sv. Družine: Nabavno-prodfl zadruga v Gorici (sklep občnega 10.000; Mimi, namesto cvetja na & , pok. Veronike Cotič iz štandreža Znodar Justina (Como) 1.000; N. N- 1' lir. Ob drugi obletnici smrti očeta Betie$ daruje družina Kosič 10.000 lir za liški dom in 10.000 lir za Zavod s' Družine. Vsem dobrotnikom iskren Bog P OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolP^, trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M Tiska tiskarna Budin v Gorici_______ ZAHVALA Po bridki izgubi dragega moža in Antona Križman^ se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z sočustvovali in pospremili telesne ost' A. ell5 dragega pokojnika na zadnji zerti' poti. družina Križman#4 Bazovica 209 Bazovica, na osmino smrti, 10. marca 1966