Ob odhodu upravitelja Iva Hrovata Po skoro 10 letnem bivan ju in delovanju se je 12. t. m. poslovil od Ihana šol. upravitelj Ivo Hrovat, da nastopi mesto sres. §ol. nadzornika v Krškem. Z nezaupanjem — kdo bi ga zameril našemu kmetu — je bil prod 10 leti sprejet. A kmalu se je začetno nezaupanje izprevrglo v spoštovanje in ljubezen. Leto za letom je rasel ugled ihanskega uipravitelja. Kako tudi ne! Najprej si je osvojil otroška srca v šoli. Uživel se jo pa tludi popolnoma v ihanske razmcre in je začel z delom tam, kjer je bilo najbblj potrebno. Vedel je, da bi se dalo revščini v napol kmetskem, napol industrijskem kraju odpomoči le z dvigom gospodarstva. Predvsem se je lotil vrtnarstva in sadjarstva. Imel jc nešteto sadjarskih-vrtnarskih predavanj, organizirail je tečaje in izdeloval načrte za sadovnjake. Ne samo z besedo. z dejanjem je podfcrepljeval svoje nasvete. Menda ga ni vrta v vsem Ihainu in še daleč maokrog, kjer bi upravitelj Hrovat ne bil zasajal. obrezoval, precepljeval, škropil. Ob nedeljah je fantom in možem nazorno kazal pravilno nego sadinega drevia. Vsi novejši sadni nasadi so njegovo delo. Nad vse je ljubil cvetice. Na šoLskem vrtu je imel nairazličnejše in najlepše vrtnice. Vzgojil jih je večimoma sam, prav tako zelenjad. In ni skoparil s svojim bogastvom. Radodairno ga je oddajal deci in odraslim. Vrtnarsko-sadjarsko društvo v Domžalah je zbudil iz spania tcr kot tajnik in pozncje predsednik vodil vse delo od reprezentance do težaških poslov. Znal pa ie prkegniti tudi gospodarje in ustvaril kader, ki bo nadaljeval njegovo dclo. Polcg vrtnarstva se ie lotil poljedelstva. Vzbudil je zanimanje za umetno gnojenjc in na poizkusnih zemljiščih pokazal učinke raznih unjetnih gnojil. Z vsem tem pa njegovo delo ni bilo izčrpano. Izposloval je podporo za regukcijo Ihanskih vod, ki so ob vsakem nalivu izstopale. Ob zadnjem deževju se je pokazal uspeh; poplave ni bilo. Streljačka družina v Domžalah, športni klub v Ihanu, povsod njegovo delo. Poleg tega pa še mnogo drugega, k»r ni vidno na prvi pogled. Značilno je, kar je izustil neki mož: »Upravitelj Hrovat ni vprašal, kaj si, ampak, kaj te boli.« Pač lepo izpričevalo. Zato je bilo slovo tem težje. Priredila niu je občina poslovilni večer, da takega ne pomni Ihan. Vsi so se zavedali, kaj jim je bil njih upravitelj in kaj z njim izgube. Hodili so ljudje. rriladi in stari, v šolo, da se mu še enkrat zahvahjo. da mu še enkra* sežejo v roko in se s solzami v očeh poslove. Najtežje je bilo pač slovo šolske mladine in najbolj prisrčno. Vse je ihtelo, pritajeno, vase, kot da otroci poslušajo glas svojih src. Saj otrok podzavestno čuti, kdo mu je dober in kdo je pravi šolnik. In v Domžalah na kolodvoru! Prihitela je tja ihanska šolska mladina, žbran je bil ihanski občinski odbor, deputacije raznih društev iz Domžal. Tov. Stenovec, upravitelj iz Domžal, je govoril v slovo res lepe in prisrčne besede. »Ker si ljubezen sejal, si ljubezen žel« je dejal med drugim. Jokaje se j'e deca šc enikrat poslovila od Ijubljenega učitelja; a tudi zreli grčavi možje se niso mogli ubraniti solz. Še eno! Hrovat ie bil človek. bil je tovariš. Najbolj značilna poteza njegovega značaja ie plermenitost srca. Pomagati sočloveku, predvsem tovarišu. ie n.jegovo veselje. Žal nam je da je odšel iz Kamniškega sreza. Neradi smo ga dali. Pogrešali bomo v njem tudi zavedinega člana učit. društva. Izgubimo v njem misleca, ki je pri zboTovanjih mntogokdaj z mirno logiko posegal v debato. Vemo pa, da bo tudi v novem položaju na n^estu in da si Krški srez lahko čestita k takemu nadzorniku. S. S.